Številka 194 TRST, v torek 16. julija 1907. Tečaj XXXI? Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moči Izhaja Ti&kl daa ^t ludi oc recteijah in praznikih eb S., tb; ponedeljkih »ta 9. zjutraj "posaialfne številk« se prodajajo po S nv6. (6 atotink) v mnogih tohakarnah v Trsta in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, čt. Petru, Sežani, Nabrežini. Sv. Ladji, Tolmina, Ajdovščini, Postojni, Dornberga, Solkana itd. v E>*E OGLASOV se računajo po vrstah (Ihroke 73 mm. visoke 2V, mm); sa trgovinske in obrtne oglase po 20 atotimk ; za o-unrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po M) htot. Za oglase v tekstu liata do 5 vrst 20 E, vsaka na-daljna vrata E 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le opravi ..Edinosti". NaroAnlaa anaia ca vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K - na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava nemir«, larečiiia is udeljsto izdaije .EdiiosU' stans: celoleuo K 5 20, pol leia 2 60 Vsi dopisi naf so pošiljajo na nredniStvo lista Nefrack..vanf pisma se no sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati oa uprave lisin UREDNIŠTVO: al. Glorflo Galattl 18. fNarodui d.>m>. Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lasinik konsorcij liata „Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcija liste „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti >t. 18. ssss^ PoStno-hranllničnl račun flt. - TEUCrOl it«v. 1167. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". BRZOJAVNE VESTI. Pravni praktikanti opustili rezi-■tenco. PRAGA 15. Pravni praktikanti kazenskega sodišča so opoludne opustili rezistenco. Nadvojvoda Friderik v lila. IŠL 15. Nadvojvoda Friderik je bil ob 11. uri predpoludne vsprejet od cesarja v avdijenci. Sestanek Aehrenthala in Tittonija. DESIO 15. Baron Aehrentbal in Tittoni sta se ob 10. uri predpoludne peljala po parku Tittonijeve vile na sprehod. Ob 11. uri sta imela oba ministra v navzočnosti kabinetnega načelnika Bollatija in poslanika barona Gagern razgovor, ki je trajal do 1. ure po-poludne, nakar sta se oba ministra podala v pisarno Tittonijevo. Potem je bil obed, katerega so se udeležile iste osebe, kakor včeraj. Grozen vihar na Dnnaju in na Niže Avstrijskem. DUNAJ 15. Včeraj je razsajal tuk^j in po vBem Niže Avstrijskem in v Gradcu silen orkan z dežjem kakoršnega se ne spominjajo stari ljudje. Že zjutraj na vse zgodaj je jel liti dež kakor iz škafa, vibar je pa ruval drevesa. Na Ringu je podrl in izruval več dreves. Skoda na polju in na hišah je ogromna. Barometer je padel tako globoko, kakor že ne od leta 1775. Na Semeringu in po bližnjem Alpskem Gorovju je bil silen snežen metež. Tudi iz Češke in Slezije prihajajo enaka poročila. V Stadlavu je Donava izstopila. Reke naraščajo rapidno. Človeških žrtev ni bilo. Kraljevski obiski na Dunaja. DUNAJ 15. Razun španske kraljeve dvojice, obišče meseca septembra cesarski dvor tudi norveški kralj Hakon. Hrvatsko madjarski spor. OGULIN 15. (Ogr. biro) Bivši sekcijski načelnik in saborski poslanec Nikolić je včeraj poročal tukaj pred svojimi volilci o svojem delovanju. Nikolić, kateremu so zborovalci priredili živahue ovacije, je izvajal: Ako je narod složen, ne more vspeh izostati. Nihče se ne sme dotakniti pravice materinskega jezika. Hrvati so hoteli biti zavezniki, ne pa podaniki Madjarov in ne smejo popustiti svojih pravic. Govornik je prosil Hrvate, naj bodo složni. Neki zakon glede obnovitve voli« tev bo v slučaju predstoječih volitev omogočil tudi uradnikom, da izrazijo svobodno svoje politično prepričanje. Govornik je svaril pred izgredi nasproti skupnim uradnikom. Odločilne faktorje bo treba prisiliti, da spoštujejo zakon. Govornik zamore zagotoviti, da stoji stvar Hrvatov dobro. Madjari uvidijo konečno, da nimajo posla s posamičnimi osebami, marveč z vsem narodom. Razsodni elementi na Ogrskem sprevidjajo, da ne morejo Madjari obstojati brez prijateljstva Hrvatov. Govornik je za državno skupnost z Ogrsko, dokler se j spoštujejo pravice Hrvatov. Sedanja pogodba ne zadovoljuje potrebščin Hrvatov in zato je potrebna temeljita revizija, sicer je osodepoln prelom odnošajev neizogiben. Ogrske jedinstvene države ni. Po tolmačenju in praksi Madjarov je zadobila nagodba nasprotno ten- : denco. Osoda naj obvaruje Madjare in Hrvate, , ki so narezani eden na druzega, pred popol- ! i nim prelomom razmerja. Nikolić je zaključil: i Nadejati se je, da zmaga tudi pri Madjarih bolja razsodnost, da postane naše razmerje zopet prijateljsko. Govor Nikoličev je bil vsprejet z velikim odobravanjem. Po shodu je bil banket, na katerem je bilo mnogo govorov. OSJEK 15. Kakor poročajo vukovarske „Sriemske Novine", je veliki župan sremske županije Henrik Hudeghethy odstopil. Odstopaj očemu velikemu županu so bile na zadnji seji upravnega županijskega odbora prirejene živahne ovacije. Včeraj *je bil v Požegi ljudski .shod, na katerem je dr. Vinkovič poročal i o svojem delovanju. Meščanstvo ga je slovesno vsprejelo. Vsebina govora Vinkovičevega je bila protimadjarska. Shod je sklenil Vinkoviču ; zaupnico. ZAGREB 15. V Plaškem je poročal predsednik sabora dr. Medaković. Med drugim je izvajal : Minoli boj je pokazal, kako močno sredstvo odpora proti napadom skupnega nasprotnika je sloga Srbov in Hrvatov. I Govornik je naglašal, da so Hrvati stavili velike nade v svobodoljubje Madjarov. Tek dogodkov je pa pokazal, da so se v nadah prevarili. Boj se bo nadaljeval, toliko v državnem zboru kolikor v saboru. Na vsak način je treba storiti konec tujemu gospodarstvu v Hrvatski. V Glini je poročal posl. Supilo ter med drugim rekel: kadar-koli se pojavi kak narodni boj, vedno se proti narodnim borilcem rabijo sredstva obrekovanja in denuncijacije veleizdaje. Tako se je poskušalo tudi sedaj proti hrvatsko-srbski koaliciji, ker ni privolila, da se na ozemlju Hrvatske uz&koni ni.djar-ski jezik. Koalicija bo toliko časa nadaljevala boj proti Ogrski, dokler ne izgine s hrvatskega teritorija madjarski jezik, ki je bil nezakonitim potom utihotapljen in se razmerje med Ogrsko in Hrvatsko ne osnuje na paritetni podlagi. Vsako sporazumljenje z Ogrsko je toliko časa nemožno, dokler Madjari temeljito ne spremene svoje politike. Madjari ne najdejo v vsi Evropi nobenega, ki bi odobraval njihovo postopanje nasproti Hrvat ;m. To je dokaz za veliko moč, ki je v našem pravu in ki tudi zmaga, ako bo naš narod vstrajal. Samomor ministerijalnega tajnika. BUDIMPEŠTA 15. Vpokojeni ministe-rijalni svetnik Nikolaj Leskaj je izvršil samomor, skočivši iz četrtega nadstropja palače trgovinskega ministerstva. Spopad med krščanskimi socijalci in socialnimi demokrati. BUDIMPEŠTA 15. Na včerajšnjem kr-ščansko-socijalnem delavskem shodu je prišlo do spopada s socijalnimi demokrati, ki so hoteli motiti shod ter so metali na predsed-; nika kamenje. Prišlo je do pretepa. Trideset policij sto v na konju, je le s težavo napravilo mir. Več oseb je bilo ranjenih. Bivii minister Nasi zaprt. RIM 15. Državno sodišče je dalo zapreti bivšega ministra Nasi-ja, ki je bil odveden v zapor „Regina Coeli". Napadalec Maille blazen. PARIZ 15. Maille, ki je včeraj z revol- j verjem streljal v zrak, je bil najprej topničar < vojne mornarice, potem mornar trgovinskeJ mornarice. Na policijskem komisarijatu je iz- j javil, da ni streljal ni na Fallieresa ni na koga drugega, marveč da je hotel nase obrniti le javno pozornost, da zadobi pravico. Vsled pravd, ki jih je na krivičen način iz-1 gubil, je obožal. Sodi se, da je Maille blazen.; Izdajatelj finančnega lista poneveril 2 milijona frankov. PARIZ 15. Državni pravdnik v Versalju je dal tukajšnjega izdajatelja finančnega lista, Etradi Darosbergu, ki je obdolžen, da je s ' popolnoma brezveljavnimi delnicami pripravil | mnogo malih hranljivcev ob premoženje — skupno za okolu 2 milijona frankov. Sodi se, i da je Darosberg pobegnil v inozemstvo. Francoski narodni praznik v Brušenju. PARIZ 15. Iz Bruselja poročajo : Povodom narodnega praznika je francoski poslanik na banketu napil belgijski liberalni državni j upravi. Pri teh besedah so navzoči katoliški • časnikarji in drugi gostje protestuje zapustili i dvorano. Truplo zrakoplov ca Bulkena najdeno. PARIZ 15. Truplo pariškega zrakoplovca j Bulkena, ki se je dne 24. junija na nekem ! ljudskem slavlju v Diinkircbenu dvignil v j zrak. in se od tega časa ni ničesar vedelo o njem, so našli mrtvega na obali pri Ostendi. Truplo njegovega spremljevalca niso še našli. Municipalne volitve na Grškem. ATENE 15. Municipalne volitve so se po vsem Grškem vršile mirno. Le v Atenah je prišlo do pretepov. Atentat z bombo v Carigradu. CARIGRAD 15. V nedeljo po 7. uri se je na ulici pred ameriškim poslaništvom v Jenisteju razpočila bomba, vsled česar so i bile štiri deklice lahko ranjene. Materijalne škode ni bilo. Avstro-ogrsko poslaništvo je | oddaljeno od tamkaj nekoliko sto korakov. Storilcev niso še našli. Po vodenj in tofta v Macedoniji. CARIGRAD 15. Pisemska poročila jav-' Ijajo o grozni povodnji in toči v okraju jTiripolanka (vilajet Skoplje). Dne 3. julija je j toča potolkla letino v 23 vaseh. Materijalna škoda je ogromna. Ker se je bati lakote, je pomožna akcija nujno potrebna. O nezgodi z avtomobilom pri Brienni. MACON 15. Konstatovali so sedaj identiteto oseb, ki z so avtomobilom ponesrečile pri Brienni. To so: lastnik avtomobila, Edvard Bohm z Dunaja, njegov šofer in neka gospa i iz Irske. Stanje ponesrečencev je povoljno. Razburjenost na otokih Južnega morja. SIDNEY 15. (Reuteijev biro) V enem delu Novih Hebridov vlada velika razburjenost. Kakor poročajo, je prišlo do spopadov mej urojenci in kazensko ekspedicijo,- odposlano od križarja „Cambriana", ki se je hotela maščevati radi umorjenih Evropejcev. Urojenci, ki so bili baje oboroženi s puškami, so enega pomorščaka ubili, nekega drugega pa ranili. ^^^^^^^ Politični in narodni boji v Primorju pa socijalna demokracija. in. Narava stvari in logika dejstev sta vsikdar močneja, nego volja in želja človeka. Zato nismo bili ni malo presenečeni, da je radi postopanja italijanske socijalne demokracije v Istri prišlo do nesoglasja med I razsodnejimi socijalisti slovenske narodnosti ; in vodstvom italijanske socijalne demokracije. Ali prišlo je nekaj druzega, kar mora presenetiti vsakogar o in čemer spregovorimo na zaključku članka. Kmalo na to, ko je „Rdeči prapor" odkrito obsodil postopanje istrskih socijalnih demokratov, se je v Trstu vršil shod zaupnikov istrske socijalne demokracije, ki iii bil nič druzega nego nadaljevanje kompanje v opravičenje toliko in po pravici obsojanega postopanja socijali-stov v Puli! Kakor prva točka dnevnega reda je bila razprava o „politični in administrativni situ-vaciji v Puli". Sodrug Tuntar je poročal o občinskih volitvah v Puli in je slavil sodelovanje socijalne demokracije v preprečenje „zmage reakcije". Govornik se je uprl poskusom, da bi se rečene volitve razveljavile in imenovan vladni komisar, ki bi bil — po zatrjevanju govornika — „suženj mornarice in ne bi nudil nikake garancije nepristranosti nasproti raznim strankam." Zato je predlagal resolucijo : „Zaupniki socijalistične stranke v Utii, videči v eventuvalnem nameščeni u vladnega komisarja v Puli očitno favoriziranje gospodarske stranke, nalagajo poslancu Pogniniju, naj predoči vladi težko resnost položaja, ter zagotovljajo socijalistične m u proletarijatu v Puli svojo moralno in materijalno solidarnost*4. O tej resoluciji nimamo reči druzega, nego da bi bila tu zatrjevana solidarnost med zaupniki stranke in socialističnim proletarijatom v Puli vredna — bolje stvari, nego so napori, da se v največi občini istrski ohrani na krmilu klika, kije dovedla komunalno gospodarstvo občine na rob gospodarskega propada. In da je to še posebno s socialističnega stališča zares slaba stvar, za katero se stavlja v kontribucijo v resoluciji zatrjevana solidarnost, to nam potrja neutajljivo dejstvo, da na posledicah brezglavega in brezvestno-razsipnega občinskega gospodarstva trpi v prvi vrsti proletarijat., ne izvzemši — socialističnega ! To smo hoteli naglasiti ozirom na besedilo navedene resolucije. Sicer pa povdarjamo vnovič, da nas tudi ta ukrep italijanske socijalne demokracije ni presenetil in priznavamo marveč, da vidimo v njem le logično nadaljevanje vsega nastopanja istrske socijalistične stranke vspričo političnih in narodnih bojev v naših pokrajinah. To postopanje je sicer neumljivo in nezdružljivo z načeli socijalne demokracije, ali umejemo je, ker vemo, da je politika italijanske socijalne demokracije dosledna le v omahovanju med socijalističnimi principi in italijanskim nacijonalnim čutstvo-v a n j e m !! Računajoči razredni razum vleče na eno, toplo italijansko srce na drugo stran. In navadno nadvladuje — srce! To je že taka tradicija, ki jo beležimo kakor vsakdanje dogodke, katerih ne moremo ne spremeniti ne preprečiti. Tudi z izvajanji predlagatelja resolucije sodruga Tuntarja nočemo polemizirati. Le par pripomb nam bodi dovoljenih na njegovo grožnjo za slučaj, da bi bile občinske volitve PODLISTEK. VOHUN Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. Častnika sta ostrmela, da se je upal takšen starček čisto sam čez to besneče vodovje. Starec je mladeniča prijazno pozdravil in vprašal, kako je kaj pri armadi. „Nabili smo rdečesuknježe včeraj," se je smejal Mazon. „Morda imate kakega sina pri armadi ?" je vprašal njegov tovariš. „Povejte mi njegovo ime in njegov polk, pa Vas lahko peljem tja." Starec je stresel glavo, potegnil z roko preko srebrnih kodrov in rekel z glasom tihe vdanosti: „Ne, sem čisto sam na svetu." „To se pravi, če morete najti polk, kajti čete so na maršu, kakor veste, stotnik Dunvud," je menil Mazon na tovarišev odgovor.! Starec je postal in pozorno pogledaval /daj enega zdaj drugega častnikov. „Ali sem prav slišal ?" je rekel nato. Katero ime ste izrekli ?" „Jaz se imenujem Hvarton Dunvud. — A tudi Vi ste videti začudeni, Mazon. Tako začudeni kakor niti preje pri slapu ne." „Slap ? O, ta se poda za mesečno noč,! i- j pa za teto Saro in dobrega starega fanta ; Singeltona." Razburjenje je bilo med tem neznanca , hitro zopet minulo, a poslušal je napeto Dun-vudov odgovor. „O, Tom, ne šalite se iz moje dobre tete! Slišal sem, da ni bila srečna v svoji mladosti." „In jaz sem slišal, da jo polkovnik Sin-gelton redno vsakih šest mesecev snubi in | Vaša stara teta da podpira njegovo srčno zadevo." „Teta Petnova?" se je smejal Dunvud. „Ta blaga duša! Njej so malo mar poroke in zakoni, odkar je umrl dr. Pipec. Saj veste, služil je z mojim in Vašim očetom pri vir-žinskih dragoncih." Starec je poslušal in v njegovem obličju je iztrepetavalo. Zdaj je ravno zopet Mazon smeje odvrnil na neko Dunvudovo opazko : „Katrina sebičnost je jasna kakor solnce." „A pohlevna. Hujše je z njeno antipatijo zoper vse zamorce — enega izvzemši." „Kdo je ta srečni?" Ime mu je bilo Cezar in je bil služabnik rajnega mojega deda Hvartona — umrl je v enem letu s svojim gospodom, ko smo bili še deteta, Mazon. Moja mati ga je vedno zelo hvalila, kajti i Katra i Cezar sta prišla z mojo materjo v Tiržinyo, ko se je omožila. Moja mati je bila —" „Angel!" je dejal starec energično. 1 ' „Vi ste jo poznali ?" je naglo vprašal Dunvud. Silen grom topov, kateremu se je skoro pridružilo pokanje mušketnih salv, je pretrgal pogovor in v hipu je bil zrak napolnjen bojnega hrupa. Častnika sta hitela v tabor — neznanec se jima je pridružil. V kratkem sta stala častnika pri svojem polku, stotnik je povabil neznanca, naj ga naslednjega dne poišče v njegovem šotoru nato so se ločili. Bilo je že pozno na večer, ko so rezerve in iregularne čete dospele na cesto, ki se je vlekla ob vznožju nekega hriba v bližini niagarske ceste. Vrh hriba je bil zaseden od angleškega topništva in na ravnini spodaj so stali ostanki j Skotove1) hrabre brigade, ki je dolgo časa bila obupen boj proti premoči. Nove amerikanske čete so se vrgle zdaj na Angleže in en polk jih je zgrabil od strani. Vzel je hrib v naskoku in ga očistil sovražnika. A trikrat se je še vrnil in še trikrat ga je bilo treba odbiti, predno so se hrabri vojaki vdali v svojo usodo in je ostal hrib v posesti Ame-ri kancev. Po končani bitki je Dunvud naenkrat pogrešil svojega poročnika. Ves v skrbeh je sam Šel iskat prijatelja in ga našel z zlomljeno nogo sedeti pod drevesom. „Ne tako strastno, Hvarton!" je smeje *) Angleški vojskovodja. j vzkliknil poročnik, ko ga je tovariš ves vesel objel. „A poglej — tam-le leži eden, ki se mu je hujša godila nego meni. Planil je poleg mene naenkrat ven iz dima — kaj je hotel, ne vem — a vrnil se ni več, siromak." Dunvud je tekel na pokazani kraj iu zagledal v svoje začudenje nepoznanega starca. „Stari možje, ki je poznal mojo mater!" je zaklical Mazonu. Starec je ležal vznak - poleg njega I mušketa — roke je tiščal na prsih — ena je držala majhno svetlo stvar ... Dunvud se je nagnil nad mrtveca in videl kraj, kjer je bila krogla prodrla v srce. Kar je držal v roki, je bila majhna kovi-j nasta škatljica, katero je bil moral v poslednjem hipu izvleči iz nedrij. Ko jo je Dunvud odprl, je našel notri listič, na katerem je strmč čital sledeče : „Okolnosti velike politične važnosti, od katerih sta odvisna sreča in življenje mnogih, so zakrivale doslej, kar naj razodenejo te vrstice. Harvi Breza je bil dolgo let zvest, neplačan služabnik svoje domovine. Človek ni mogel poplačati njegove plemenitosti. — Bog bo storil to nekoč! Jurij Vošingten." Bil je vohun nevtralnih tal, kije umrl, kakor je živel: zvest domovini in mučenik svobode. (KONEC.) Stran II >KDiiSOSX« 317. 194 V fiaiu. dne IG julija I JOT v P ali razveljavljene in bi bil imenovan vladni komisar. Na strašenje z grozečo reakcijo ne reagiramo, ker v tem slučaju še to ni nič druzega, nego — prazna fraza. Ce pa sodrug Tuntar grozi, da se volitve absolutno ne smejo razveljaviti, ga moramo mi apostofirati: ali ni smeti razveljaviti tudi v slučaju, d a vloženirekurzi neovržno dokažejo, da so se dogodile eklatantne nezakonitosti in vnebovpijoča sleparstva in kažnjive volilne maliinacije?! Hoče-li socijalna demokracija se svojo avtoriteto pokrivati tudi nezakonitosti in nasilja proti volilni pravici ?! — Mi menimo, da je ravno socijalna demokracija po svojem bitstvii in namenu v prvi vrsti poklicana, da obsoja kršenje volilne svobode in pravice, brez ozira na to, ali so se ta kršenja zagrešila v imenu reakcije, ali pa občinske avtonomije! Sodrug Tintor meni, da vladni komisar ne bi nudil garancije za ne-pristranko postopanje nasproti vsem strankam. Mi pa konstatujemo da vsa prošlost kiike. na katere stran se je postavila socijalna demokracija, daja absolutno gotovost, da ne bo nikdar nepristranska proti drugim strankam. Kakor entuzijasti za vsako svobodo smo tudi mi iskreni pristaši občinske avtonomije ; vendar izjavljavmo odkrito in brez strahu, da bi se, ako bi imeli izbirati med komisarjem in stranko, ki se sploh ne more vzdržati drugače nego z nasiljem in prevaro, brez obotavljanja izrekli za — komisarja. Komisar je zlo, ali vsakako manje zlo. Ali na gori rečenem shodu zaupnikov bmo doživeli nekaj, kar nas je v resnici osupnilo. Do nesoglasja med italijansko in slovensko socijalno demokracijo radi postopanja v našili pokrajinah je moralo priti prej ali slej ; da pa se je na shodu pojavilo nesoglasje v slovenski socijalni demokraciji sami, to je bilo za nas veliko presenečenje. Iz poročila o shodu §v „Lavoratore" doznajamo namreč, da sta se debate udeležila tudi slovenska sodruga Krmolj in Regent — prvi bivši državnozborski kandidat, a drugi govornik slovenske socijalne demokracije na neštevilnih shodih — ter da je bila navedena resolucija enoglasno vsprejeta. S tem sta Krmolj in Regent nastopila proti stališču, ki io je zavzel Rdeči prapor" !! To je navskrižje, ki zahteva pojasnila. Poreče se nam morda, da je to interna, notranja stvar stranke, za katere se drugi nimajo brigati. Temu pa ni tako. Čim uvažujemo slovensko socijalno demokratično stranko in jej priznavamo mesto poleg drugih strank, je za nas prevelike važnosti, da vemo. kje so resnični in avtoritativni tolmači strankinih nazorov in ciljev !! ____ Pismo iz Prage. (Od našega posebnega poročevalca) Utiski z beneške noči. — Slavnostno razpoloženje v praških ulicah v soboto 29. junija. — Na grobu pijonirjev Sokolstva : Jindricha Fiignerja in Miroslava Tjrša. — Gostje v reprezentančni loži na te-Iovadisču. — Zastopniki tiska v žurnalistični loži. — Popoludanske proste vaje. 8064 Sokolov nastopi k prostim vajam! — Nastop 2500 Sokolić. — Moravski in slovaški narodni plesi. — Nastop francoskih gimnsstov. — Burja, naliv in dež na vežbališču. — Junaško vstraj :nje sokolić. Ljudska veselica na razstavišču. Najkrasnejši mesti v samem srcu Prage, žotinsky in streleckv otok, sta v patek zvečer postala središčem sokolskih gostov, posebno jugoslovanskih, ki so si, utrujeni od dolge poti in viharnih vsprejemov, zaželeli oddih-ljajev v mirnem kotičku zlate Prage. Na ta otoka s košatimi kronami dreves ne prodira pekoči solnčni žar, in zrak je nasičen vonjem cvctočih jasminov. Otoka, sama vabljiva po kolisah drevja in preprogah cvetic, sta bila vsemožno okrašena: na obeh sta igrali sokolski godbi kmoehova in lounska. Na promenadah se je lesketalo rudečiio sokolskih srajc, vse se je mešalo v en mogočni šum, ki se je povečat kedarkoli je skupina hrvatskih, slovenskih ali bolgarskih junakov zapela svoje ljubljene popevčice. Grmeče ploskanje 6e je nes!o preko vltavskih vfdov ; vsem himnam se je dajalo čast in spoštovanje. Objemali in poljubljali smo se; govorili, ta srbski, ta češki, oni ruski, in vsi smo se umeli kajti poleg govora jezika so govorile oči visokodoneč govor slovanske ljubezni in bratstva. In v največo čast čeških gospej in gospic bodi povedano, da so prihajale naproti vsem milim gostom z neizmerno prijaznostjo in milobnostjo, kar nam je bivanje v Pragi toli osladilo. Da so bili bratje in gostje oblegali od čeških dam s prošnjami za podpise na razglednicah ni treba posebej omenjati. Novi in novi gostje so prihajali, burno pozdravljeni vzdigovani na ramena in nošeni ob vriskanju občinstva okolo miz. In v duši so se nam vzbujali občutki in spomini na prejšnje sokolske praznike v Ljubljani, [Zagrebu. Cetinju, ko sedaj Čehi plačujejo svojim južnim bratom milo za drago. Kdor je bil po regati na vrtu žotinskega otoka, je gotovo tudi opazil slovaško godbo, ki je razveseljevala vse bčinstvo prostranega perivoja. Njih pestri narodni kroji, njih okusno gibanje, \ to 1 >i bil hvaležen moment za spretni čopič j umetnika — slikarja. Minila je bajnolepa noč j 11a VItavi, ki jo hranimo samo še v spominih : le-ti pa so tudi oni prelestni raj, iz ka- j terega nas nikdo ne more zagnati. Spominja-' joč se teh prelestnih uric na vltavskih otokih mi prihajajo v spomin Schillerjeve besede, kjer pravi : „Die schonen Tage von Aranjuez sind nun vorbei". Ulice so bogato ocličene in rekord med vsem zavzema dolga Belcrediho ulice, ki vodi naravnost na vežbališče. Zastave v narodnih barvah čeških so plapolale v jutranjem zraku, slovanske in francoske trikolore so dičile pročelja mnogih hiš, trgovin, bank, kavaren, in privatnih zgradeb. Zadostovalo je, da se je mala četa Bolgarov ali Črnogorcev prikazala i na ulici in že jim je od vseh strani grmel na-1 sproti pozdrav tisočev navdušenega občinstva. I Zelo markantno za praške razmere je dejstvo, ! da v vsem mestu nisem zapazil niti ene črno-rumene zastave, ki so bile na sokolskem zletu v Ljubljani tako mnogoštevilno zastopane, na čemer so se takrat Čehi zgražali. Celi veletoki občinstva so se valili od jutranjih ur po praških ulicah. Velike pozornosti so bili deležni posebno bolgarski junaci se svojimi slikovitimi nošami. Orjaške postave Črnogorcev v suknjicah, zlatom bogato obši-vanib, so vzbujali posebno pozornost praškega ženskega sveta in marsikatero oko mlečnolične češke gospice se je hrepeneče oziralo po vitkih postavah Črnogorcev, ki so po svoji ve- i likosti nadkriljevali vse druge. Ravno tako so I bili občudovani srbski Sokoli iz kraljevine j I „Dušanovci" v prekrasnih, srbskih historičnih! krojih. Letensko vežbališče se je začelo oživ-j jljati že ob petih zjutraj. Kmalu po peti uri i je bil že ogromni sodniški aparat, sestavljen ' iz sodnikov vseh narodnosti, na mestu, da 'presodi delovanje posamičnih telovadcev na j orodju. Ob šestih so nastopala tekmovalna društva 150 oseb in z bliskovo brzino so se j razstavili v skupine. Za trenotek je bila telo-i vadba na vseh orodjih v polnem teku. Giba-! nje kakor v uljnjaku brez prestanka, brez ; miru. Človeka je zabolelo, v srce, ker ni ; mogel slediti delovanju vsakega posameznika ter občudovati mojstersko delovanje vsacega tekmovalca posebej. Ali ni možno! Na zletu je bilo priglašenih preko 1000 tekmovalcev raznih narodnosti. V soboto se je telovadilo na vežbališču od petih zjutraj do poludne. ; Nekoliko je sicer rosil dež ali proti poludnevu i se je popolnoma zjasnilo. Seveda so bile to, | razven tekmovanj, samo skušnje za popolu-danski generalni nastop. V soboto dne 29. junija ob desetih do-poludne se je začel napolnjevati severni del ogromnega olšanskega pokopališča, kjer spita v skupnem grobu svoj večni sen ustanovitelja ' Sokolstva : T y r š in Fiigner. Pred vitkim obeliskom, ki nosi reliefe obeh čeških velikanov, 60 prišli ob X/»H zastopniki Sokolstva vseh slovanskih narodov — tudi trojico poz-nanjskih Poljakov smo videli tu. — Ob 11. uri je prišlo predsedništvo „Oeske oboe so- j kolskestaroste vseh žup in drugi slovanski; Sokoli, ki so položili na grob lavorjeve in ' palmove vence s trakovi v barvah slovanske trikolore. Ameriški Sokoli so pripojili k svojemu vencu tudi prapor spojenih držav in j enake vence so položili tudi na Havličkov j grob in na gomilo konzula Jonaša, Slavnost |je pričel pevski zbor praškega Sokola, ki je i zapel skladbo Smetane „Veno* (dedščina). 1 Čim so zazveneli prvi zvoki te velečastne , pesmi, so se na mali odkrile vse glave; s I pobožnimi občutki smo poslušali krasni koral. Po dovršenem j>etju, je pregovoril prvi člen predsedništva Češko oboe sokolske br. Maše k : „Sokolstvo se je sešlo k V. olimpijadi, !da pokaže uspehe svojega dela in napredka. 1 Naravno je, da ob tej priliki romamo na ono posvečeno grudo naše zemlje, ki hrani posled-j nje ostanke naših učiteljev — velikanov ' Tyrša in Fiignerja. To je sveta dolžnost naše : časti, da prihajamo na to grudo, kjer poči- j vata moža, do katerih obračamo svoje po ! j glede, polne hvaležnosti in vdanosti za vse! to, kar sta storila za nas, moža, ki sta nam j postavila pred oči vzor pravih Sokolov. Tu,l na tej gomili obljubljamo in prisezamo, daj za vedno ohranimo v srcih njiju dedščino:' in to, kar sta ostavila potomcem najlepšega, hočemo stalno spopolnjevati ! Spominu Tjrša in Fiignerja bodi večna slava!" Burno klicanje „slava" se je neslo po prostorih, kjer navadno kraljuje večni mir. In ti navdušeni izrazi so se opetovali po vsakem govoru. Bili so to govori pretresljivi, plamenečih besedij,! s katerimi so zastopniki raznih slovanskih ; plemen govorili o Sokolstvu, ki zbližuje vse! slovanske narode. Za M a 1 o r u s e je pregovoril poslanec j dr. T r i 1 o v s k y. Za Srbe je govoril Sokol' in pisatelj d r. R a š i ć iz Banata, ki je izu-1 stil plamenit govor ter oddal na to podpredsedniku Češke obce sokolske dru. Novotne-m u srebrn venec z napisom : S r b s k i Sokoli — najvećom slavenskom Sokolu dru. Edvardu G r t' g r u. Ob 1 genotju, ki je spremljalo ta izraz Srbov na-i pram nedavno umrlemu velikemu tribunu če- j jškega naroda, je omenil srbski publicist, da; se Srbi s hvaležnostjo spominjajo velikega' |Slovana Gregra, ki je bil takorekoč idealna' slovanska postava. Spomin na Tyrša, Fug-nerja in Gregra ostane stalno v srbskih: srcih !a Gromoviti „Živio"-klici so mu odmevali v odgovor. Na to je pristopil k gomili RusLorencjev iz T i f 1 i s a, ki se je pred obeliskom globoko poklonil. Na to je izustil svoj govor mirnim ali čutapolnim gla-: som in ko ie dovršil, se je zopet globoko priklonil pred grobom. Ta tinr pozornost pravega ruskega duha mu je vzbudila vseobče simpatije. Za Hrvate je govoril navdušenim načinom zagrebški vseučiliščni profesor in glasoviti naravoslovec dr. Lazar Car, ki je slavil oba češka heroja ; za Slovence^ je govoril dr. Sernec iz Celja, za bosanske Sokole (ki jim je bosanska vlada prepovedala pripojiti se k hrvatski Zvezi v Zagrebu) urednik Džamonja iz Mostara, za ameriške Sokole br. K o š a r in za češke žene gospa S 1 a v i k o v a. Po mirodvoru je nato mogočno odmevala narodna himna ^Kde domov muj ?u ki je mnogim izvabila solze iz oči. Iz vrst Sokolstva se je na to oglasil še b r. F r y š iz Ne\v-Jorka ; zaključni govor pa je imel poslanec K a 1 i n a, ki je plame-nitimi besedami pozival prisotne, da bi od groba slovanskih velikanov odhajali s prepričanjem, da nam ne pomorejo besede, ampak dejanja. Ideja sokolska mora se vcepiti mladini v srce že v rodbini in ravno največji naš talisman, deca, mora biti poučena, da naša rešitevje v disciplini narodni pod sokolsko zastavo. Na to so se vdeležniki razšli ter položili vence na grobove mnogih odličnih čeških mož in žena. Dogodki na Hrvatskem. Položaj bana Rakodczay-a. Novi ban Rakodczay je, mesto da si utrdi svoj položaj, od dne do dne bolj osamljen. V~i bolji elementi takozvane „narodne stranke" se čim dalje bolj oddaljujejo in odtujujejo od njega, tako, da ne more dobiti sposobnih ljudi niti za svojo vlado, kako še le za večino v saboru!! Rakodczay je baje izjavil še ob svojem imenovanju banom, da odstopi, ako mu misija ne vspe, to je, ako ne pridobi za-se „narodne stranke" oziroma ne osnuje nove. Priti je hotel v stike celo s hrvatsko-srbsko koalicijo, ali manifest izdan od te poslednje mu je pokvaril tudi ta račun. Banu ne ostane torej druzega, nego da resnično — odstopi, ali pa da vlada z nasiljem, v nasprotju z vsemi ustavnimi faktorji v deželi — s čemer bi popolnoma izgubil pravico do imena ,,ban" Jin bi bil le „komisar" Madjarov in njegov položaj bi bil — položaj sovraženega sovražnika ...! Grof Pejačević koaliciji. Zagrebške „Narodne Novine" so te dni priobčile vest o nekih sporih med bivšim banom grofom Pejačevićem in hrvatsko-srbsko koalicijo. Sedaj se pa sliši, da je grof Pejačević poslal koaliciji iz Karlovih varov zelo prisrčno pismo, v katerem se jej zahvaljuje, da mu je omogočila složno in patrijo-tično delovanje v prilog narodu in domovini. Ta izjava je napravila na koalicijo zelo dober utis. Trozveza podaljšana do leta 1914. Iz Rima poročajo iz avtentičnega vira, da je trozveza, sklenjena meseca junija 1902 imela trajati do junija! 1908. V pogodbi je bilo določeno, da trozveza ostane veljavna še za nadaljnih 6 let, ako se ne odpove junija 1907. Ker se ni odpovedala v tem roku, traja trozveza dalje do junija 1914. Drobne politične vesti. Vsenčiliščno vprašanje v Bolgarski. Kakor javljajo iz Sofije, se je naučno ministerstvo zopet več dni pogajalo z bivšimi vseučiliščnimi profesorji glede otvoritve vseučilišča. Toda pogajanja niso vspela. Profesorji so izdali na bolgarski narod proglas, v katerem pravijo, da so zahteve ministerstva nevsprejemljive in da nikakor oni ne prevzamejo vseučiliščnih stolic. Tako bo morala vlada odpreti vseučilišče s srednješolskimi profesorji. Juridična fakulteta pa ostane začasno še zaprta. Dar mikada Rooseveltu. Iz New-Yorka poročajo: Admiral Jamamoto je izročil predsedniku Rooseveltu zelo dragocen kamen kakor dar mikada. Na obedu sta oba v napitnicah povdarjala mirne namene obeh narodov. Spletkarenje Grške proti Avstro-Ogrski. Iz Aten poročajo, da odslej ne bo več grške pošte iz Janine odpravljala avstro-ogrska, marveč italijanska pošta. Ta čin smatrajo kakor posledico grških diplomatičnih spletkarenj. Borba proti socijalni demokraciji. V Hamburgu se je minole spomladi ustanovilo društvo proti socijalni demokraciji v Nemčiji. Takoj na prvem shodu dne 15. maja vpisalo se je 7000 členov. Sedaj jih je baje^ že okolu 40.000. V tem društvu seveda ni Zidov. Dnevne vesti. Himen. V nedeljo predpoludne se je poročil tu v Trstu g. dr. Fran Brnčič, odvetnik, z gospico Mileno Mandie hčerko g. dra. Frana Mandiča, glavarja znane ugledne rodoljubne družine tržaške. Naše iskrene čestitke. Imenovanje. Svetnik pomorskega sodišča dr. Peter pl. Reietar je dobil naslov in značaj dvornega svetnika. C. kr. avstrijske državne železnice. Dne 1. julija 1907 otvori se do sedaj samo za osebni, prtljažni vozovni in kosovni promet zdravilišča dra. Glettlerja v kopališču Schlag otvorjena postajica in prekladališče Kopališče Schlag, Liberce — Jablonice —j Tanmvaldske železnice tudi za kosovne poši- j ljatve gospe Karoline Tischer, lastnice hotela v kopališču Schlag. Vozni listi teh kosovnih pošiljatev morajo biti na imenovano naslovljeni. Teža posamičnih, za odpravo oddanih kosov ne sme presegati 100 kg. Slovanskim društvom. Podpisani so razposlali vsem slovanskim društvom mesta in okolice okrožnico s prošnjo, naj se ista izpolni in dopošlje gosp. Franu Kravosu, Trgovsko-obrtna zadruga ul. S. Francesco 2. Ker je možno, da katero izmed mnogih dru štev, družeb, ali sploh vdruženj ni prejelo okrožnice, prosimo, naj taka društva napišejo na komad papirja sledeče: Ime društva, namen društva, leto ustanovitve, promet 1. 1906, skupno premoženje in število členov, ter naj to dopošljejo zgoraj imenovanemu. Prosimo, naj društva čimprej vrnejo prejete tiskovine, da bo možno pravočasno urediti stvar. Ker mnogim — vkljub raznim pojasnilom : — ni znan namen teh poizvedovanj, naznanjamo, da bo to za Trst novo izdanje nekak kažipot tržaškim in še posebno izventržaškim i Slovanom. Tudi ni nikdo obvezan izpolniti vseh stavljenih vprašanj. Izdajatelji. Veselica koperških učiteljiščnikov v „Narodnem domu" pri sv. Ivanu je vspela nad vse pričakovanje. Udeležba je bila zelo velika. Proizvajanje pevskih in orkestralnih i toček je občinstvo spremljalo z navdušeno pohvalo. Najbolji dokaz za to. da so se morale vse točke ponavljati. Za danes povdarjamo le, da se je težka Haydnova simfonija. K takemu vspehu lahko čestitamo gg. učiteljiščnikom. Vspričo tolike udeležbe smo pogrešali tembolj učiteljski zbor zavoda. Vsa prireditev je vspela najsrečneje in je bil posebno animiran ples, ki je trajal do jutra. Mi beležimo ta vspeh iskrenim zadovoljstvom, ker vidimo v njem znak simpatij, ki jih goji naše občinstvo do bodočih učiteljev naroda. Grozna nesreča na kopanju vodnjaka. Pišejo nam : V Škrbini koplje se letos radi vsakoletnega pomanjkanja vode dva občinska vodnjaka. Za napravo teh vodnjakov je dala dežela 4000 kron, a primanjkljaj bodo skladali občinarji po davkih. Skrbinska občina je izročila na dražbi kopanje teh vodnjakov trem domačinom, kateri so najeli več delavcev. Kopanje se je vršilo že tri tedne brez vsake nesreče ; a minolega četrtka okoli 3. ure se je dogodila strašna nesreča. Lozej Josip iz Škrbine hšt. 34 in Alojz Zorža iz Škrbine sta polnila mino. Med polnitvijo pa je mina eksplodirala in vrgla Lozeja v zrak in okoli 3 m daleč, kjer je obležal nezavesten. Prste na rokah mu je razklalo, za ušesom in na eni strani života je dobil še precej velike rane, obraz in gornji život mu je ves poškodovan in oči mu je pokvarilo ; bati se je, da ga je oslepilo. — Josipa Lozeja so oprali z vodo, naložili na voz in ga odpeljali takoj isti dan v bolnišnico v Trst, kjer se sedaj zdravi. Drugemu delavcu pa se je zakadilo v obraz in ga le nekoliko ranilo na levi roki in na bradi; oči ima popolnoma zdrave, Lozej je ubog dninar, doma je pustil pet malih otročičev in bolno ženo. Ti podjetniki niso zavarovali delavcev, zato svetujemo drugim zanikarnežem, da takoj zavarujejo svoje delavce. V pokoj Stopi g. Rihard Dolenc, voditelj deželne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Tržaška zavoda postreščekov sta se združila. S 14. t. m. je prenehal obstojati zavod postreščekov „Istituto dei servi di piazza" (z zelenimi našivi) ter so iz njega vstopili v društvo postreščekov „Consorzio dei servi di piazza* (z rdečimi našivi). Sedaj so torej v Trstu samo postreščeki z rudečo modro obrobljeno kapo. SmeSnlca. Neki gospod je vstopil v neko krčmo. Dal si je prinesti četrtinko vina, pomočil v istega nabrušeno bodalo, plačal in odšel. Krčmar je pa zaklical za njim: ..Kaj nočete piti vina?" — „Ne — je odgovoril oni — hotel sem le otrovati to bodalo !" Koledar ln vreme. — Danes: Marija Karmelitanska ; Bogdan ; Vratislava. — Jutri Aleksij, spozvalec; Držislav; .favra. — Tempera tura včeraj : ob 2. uri popoludne -f- 2G" Gelziu- — Vreme včeraj: predp. lepo. popoludne obla< u nekoliko dežja. Društvene vesti in zabave. Novi društvi. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novih tev : ..Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Istro** v Soviščini (pol. okr. Poreč) in rNa-rodne Čitalnice" v Kneži (politični okraj Tolmin). Bratje Sokoli ! /■©V*- Podpisani odbor časti se va- kiti Vas na redni občni zbor. ki NR&N. se bo vršil v soboto, dne 27. ju-lija 1907 ob 9. uri zvečer v dru-| f i? e sledečim dnev-J& nim redom : jt Pozdrav staroste. — 2. Poročilo tajnika. — 3. Poročilo blagajnika. — 4. Poročilo voditelja telovadbe. — 5. Volitev novega odbora. — 6. Volitev pregledo-valcev računov. — 7. Morebitni predlogi in interpelacije. — Nadejaje se obilne udeležbe beleži se u z bratski sokolski : pNa zdar Odbor. Opomba : V slučaju, da ne bi ob določeni uri pristopilo pravilno določeno število j členov, vršil se bo pol ure pozneje občni zbor v drugem sklicanju ter sklepal pri vsakem števila prisotnih bratov. Darovi. Ciril Metodijev dar možki podružnici družbe sv. Cirila in Metoda sta poslala p. n. gg. Giuro Pesso, pisarniški ravnatelj v Trstu 5 K — Andrej Zink. župe-upravi telj v ! Trstu 3 K. Ciril Metodijev dar moški podružnici I družbe sv. Cirila in Metodija so podarili gg.: dr. Josip Abram K 10, Ivan Levičar K 5. V Tratil, l«;. julija 19j7. »EDINOST« ctev. 194 oiraa III In zopet grozen zavraten umor. &e en kočijaž umorjen na Isti način, kakor pokojni Praznik. Neverjetno se nam je zdelo, ko nam je včeraj v jutro nekdo sporočil, da so tekom noči našli na proseški cesti pod Kontoveljem mrtvega,, vmorjenega kočijaža. Tako neverjetno se nam je zdelo to, da smo od dotičnika, ki nam je to sporočil, zahtevali, naj nam pove stvar še enkrat. In ko nam je povedal, da so našli vmorjenega kočijaža, smo tega našega sporočevalca vprašali, da li ve za gotovo, če 1 je kočijaž že mrtev, ali je le ranjen. In ko nam je odgovoril, da ne more trditi z gotovostjo, je li kočijaž mrtev, ali samo ranjen, sprejeli smo raje to poslednje in si domnevali, da je morda nesrečnež, na kakoršen koli način padel s kozla, se pobil in obležal, fn v tem smislu smo tudi poročali — in sicer o tem strašnem dogodku prvi mej vsemi tržaškimi listi, — da so našli „ranjenega" kočijaža. Di kdo naj bi tudi veroval ! Se le :e minolo šest dni, odkar je bil na grozen zavraten način vmorjen kočijaž, nesrečni pokojni Praznik ; še je vse mesto pod groznim vtisom, ki ga je napravil na vsako človeški čuteče srce zavratni vmor, izvršen v noči od ponedeljka 8. t. m. „pri lovcu", — in — o groza — že zopet enak. identičen, ravno tako grozen, ravno tako zavraten vmor, izvr-! sen na ravno isti način in zopet na revnem kočijaža, ki je celo noč čakal, da bi zaslužil par kronic in je z veseljem skočil na ko-, zla svoje kočije in je pognal konja, ko soj mu zločiuci — o katerih je pa mislil, da so poštenjaki — veleli, naj jih popelje na Prošek. Z veseljem je skočil na kozla in radostno je poknil z bičem pognavši konja v nadi, da zasluži nekoliko kronic in da vendar ni čakal vso noč zastonj — a predno je do-. »pel na kraj, kamor so mu veleli peljati, so mu zločinci na infamno zavraten način vpih-i nili .še visoko plapolajočo luč mladega živ-. ljenja. ^ Evo groznega dogodka: 29-letni izvoŠček Anton Mohorovič je bil v službi pri svojem stricu — nekteri nam zatrjujejo da bratrancu, a mi nismo imeli še asa informirati se natančneje — istega priimka, ki ima svoj hlev v ulici delle Sette Fontane. Vodil je, in sicer le po noči. javno kočijo št. 233, dočim je isto kočijo z dru-i ^im konjem vodil po dnevu njegov brat. —J Predminolo noč je čakal s kočijo na! trgu. — Ob 3. uri in četrt zjutraj, so ga najeli trije moški in mu veleli,' naj jih pelje na Prosek. On je za to vožnjo1 zahteval 9 kron, in zadovoljni s to ceno so; :>ni poskakali v kočije, na kar je on pognal, ae sluteči, da vozi sam sebe v smrt. Kmalu po 3. uri in pol je neki Anton Gomizelj, sta-: /uroči na Greti št. 162, to je ob cesti, slišal Lrdrati kočijo po cesti pod svojim oknom. —. Ob 3. uri in 45 minut je pa neki kolesar,; idoči s Trata na Kontovelj, došel nad Bar-| kovijami blizu Starca Mohorovičevo kočijo, v c a te rej da je sedel en sam človek. Kolesar, predši mimo kočije, je bil Mohoroviča pozdravil, na kar mu je Mohorovič odgovoril z ..D ji>ro jutro !" Meh kočije je bil spet sku- j paj in kolesar je lahko videl človeka, ki je ?e7 HOTEL BALKAN "Aflf\MII HillA Wolf I. potovalec, DUNAJ. DUUUlfllL I lil U flflflsi CP v naiem za dva prijatelja. — bivši urar v Sežani UUU& 9C Zglaaiti se je pri vratarju, Acque- dotto fitev. 9._805 "na svojo novo Nadučiteij Ktfšt t nrodaialiiico ur Dudbe s podatki o premoženju pod naslovom „Sreč- J _ na bodočnost" na „Inseratni eddelelr Edinosti". (800 ^i Poletna stanovanja tES-KS = v tbstu = nsh, kakor tudi v občinah Brezovica in Mošnje. -dles Vineenzo Bellinl štev. 13 Prav lepi kraji na Gorenjskem. Vsa pojasnila daje : _ nasproti cerkve »v. Antona novega iS"e:^rUQjetnbotoUcr; ?rodaj» vsakovrstne ure in popravlja iste Gostilna Slamić po 2mernih cenah in _ jamstvom _ - sobe za prenočišče ptujcev, sprejema tudi letoviščaije na hrano in stanovanje. Kuhinja izvrstna. Cene zmerne. 785 Mož triintridesetih let, kadetno. poljedelsko, vinarsko, sadjarsko in trgovsko šolo, ve&Č več ali manj slovenščine, srbo-hrvaščine, nemščine, italijanščine, francoščine in ruščine; šest let odvetniški uradnik, išče posla. — Naslov: A. Trobec, Sv. Ivan — Trn. 762 FOp|||f o prodaja kuinnjsKo opravo: omare, • OuUIld mize itd. iz prve roke. Trst, ulica Ferriera štev 25._ lApn Qp srednješolca ali drugega dijaka za slo-lobts 5>t3 vensku konverzacijo. — Ponudbe pod „Konverzacija" na . Edinost"._812 IqPP CA kovaškega učenca. Oglasiti se je v loUC O C kovučnici u-ica Molino a vapore št. 4 Trst._807 OE*Of letnih čtsiia obresti plača trgovsko-denarui |0 zavod privatnim osebam na uloge č*»z K 1000. Odkaz vsakod >bno. Prijave nt.j se pošilja na „Dioničko društvo" Za/reb (Postrestante)_810 IkflHa CD v najeiu meblirana soba na lepem UllUd kraju. Naslov: ulica Madounina št. 38, II. nad._308 JI H#|MQf od 50 luči na gas s cevmi in lampa-"Udl<11 dari, proda g. Leban v Trat, ulica Giulia 29._114 fincnniftfno zmožna slovenskega, nemškega UUOjJUUIlrlLO. jn italijanskega jezika, kot prak-tikantinja v trg. pisarni, se takoj sprejo:e. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti". 813 Angelo Lizza slikar, dekorater, slika izveske itd., lakir • Trst — ulica Paduina št. O (▼•fsl sliea Cklena). Vsprejema vsakovrstno dekoratijsko, omet« iško delo. kakor sobe izveske in lakiranja. Restavracija Rurora Osam veter koncert MM0M0 flrnstTO s petjem in plesom Začetek ob 7. zvečer in traja do polnnoei. Ob nedeljah od 5. ure pop. do polunočL i Jinnd in iosdoMo društvo" j — v Komnu = ima v svoji zalogi izvrsten, pristen ■■■ mmmmwmmm kraški teran Cene primerne ter hitra postrežba. V svoji gostilni »Pri Svari« toči izborna črna in bela vina. Vsa pojasnila daje z udanost-nim priporočilom Načelstvo. Mizarska zadruga v Solkanu Sprejme za Egypt spretni® mizarja neoženjenega, ki zna popolnoma izdelovanje pohištva in vsa mizarska stavbena dela. Plača mesečnih lOO frankov ter prosto stanovanje. — Obvezati se mora na dve leti. Ponudbe takoj na predsedstvo Mizarske zadruge v Solkanu. WF* Pomnite da se je odprla v ulici dei Gelsi št. 13 velika klet slovitih istrskih vin iz posestev Candussi-Giardo v Bovinju, tako, da zamoremo dajati cenjenim družinam po jako nizkih cenah in jamčimo za točno postrežbo. Gotovi, da se odzovejo cenjeni odjemalci, se bilježimo udani Glavina in Petelin. Virgilio Cisilino TRST, ulica Barriera vecchia 4 Velika izbera igrač, drobnarin. srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratnic, parfimov itd. W po konkurenčnih cenah. -Mi Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih == mineralnih vod-- Angelo Devetak - Trst ulica Aoqaedotto 22 — Tel. 144 8 fi. jvnilovalz mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1 izvršuje vsakovrstna kovaška in mehaniška dela kakor tndi nikelovanja VELIKA ZALOGA praznih buteljk Trst, \ia delle Oinbvelle št. 5 Guide e ttgo Ceesi 100.000 buteljk od šampanjca za refošk Prodajajo in kupujejo se buteljk«-vsake vrste za refošk, šampanje, bo -deaux, rensko vino, konjak itd. V IZLIKA ZALOGA Buteljk od pol litra 1 litra in 1 in pol litra. Damjane i/, j - stekla opletene. Prevzamejo se dopoiiljatve na deželo. Kupuje se razbito steklo vsake vrste. Rodolphe Maas, Crst - ulica jmo 38 Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd. == posebno za žage na paro in mline ===== wava Nitni bombaž za čiščenje strojev. ✓nv^s-v B Učilišče in vzgojevalisce za deklice. E Temeljit pouk po učnem načrtu za osemiazredne ljudske šole na Primorskem. Letna plača 500 kron. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj. krasen razgled na morje, kopališče. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. — Pouk v alovenskem. nemlkem Italijanskem, francoskem in angleikem jezika ; v godbi, glasovir, gomil, citre, petj«, v ženskih ročnih delih, v risanja in slikanja. — — — — — I — i ŠOLSKE SESTRE — Trst, Ulica- Pasquale Besengbi 6 Društvo „Kreditno reformo" m* Jelačičev trg št. 8 (Palača dra. Herzop) Osnovano na temelju pravil, potrjenih od kraljeve deželne vlade v Zagrebu 26 aprila 1904 štev. 28-706. Ob vestni odsek gorimenovanega zavoda daje na j-točneje in najhitreje vsakovrstne trgovske in privatne informacij e za celi svet po jako nizkih cenah. Pravni odsek prevzema vsakovrstna iztirjevanja brez razlike upnikovega in dolžnikovega stanovanja in jih izvršuje najvestneje v najkrajšem roku brez odbitka. Prednjemni odsek daje predujme na iztirjevanja, ki so predana pravnemu odseku. Prospekte pošilja brezplačno Ravnateljstvo.