SLOVENSKI LIST
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1551
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Dirección y Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 - Bs. Aires.
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
AÑO (Leto) IX.
BUENOS AIRES, 26 DE AGOSTO (AVGUSTA) DE 1938 Núm. (Štev.) 85
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto § arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 TJSA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
RAZVESELJIV RAZVOJ PRILIK V KOLONIJI
Brez kričanja in velikih gest se je v nedeljo izvršil v Buenos Airesu dogodek, ki kaže, kako močno in srečno so se spremenile prilike v slovenskem delu naše jugoslovenske kolonije v Argentini: dve gotovo najbolj delavni organizaciji našega iz-seljeništva, Prosveta in Tabor, sta se združili v novo skupno društvo, Slovenski dom, kateremu se radi združitve sil odpirajo široka polja za u-spešno kulturno, socialno in gospodarsko delo v naši izseljenski skupnosti.
Obe organizaciji imata za seboj le-Po zgodovino in smeta biti s pravico Ponosni na uspehe, ki sta jih želi v syojih prosvetnih prizadevanjih. Ve-^ko število naših lepih pesmi in dolgo vrsto oderskih del je po njuni zasegi slišalo in videlo naše izseljenko na številnih kulturnih priredi-tvah, katerim se imamo zahvaliti tudi za dejstvo, da se je v naši koloniji ohranila zavest skupnosti. Vkljub tem uspehom in tudi prav radi njih Pa si je tako v naši javnosti kakor nied društveniki samimi vedno bolj ^tiralo pot spoznanje, da bi uspehi na kulturnem polju še vse večji, ti se izvršila združitev sil, kate-^ bi obenem omogočila tudi razteg-*dt«v skupnega dela na druga, doslej skoro še nedotaknjena polja, predvsem na socialno in na gospodarsko. J. tem smislu je že mnogo pisal tudi naš izseljenski tisk, razpravljali 80 društveniki na sejah in sestankih 111 Pogovarjali so se izseljenci med
seboj.
. Ideja združitve sil pa je postala ^edljiva šele, ko je v izseljeništvu ^vladalo novo ozračje, v katerem so brž začeli blažiti in pozabljati sta-11 spori in razne nevšečnosti iz ne zmerom vesele naše preetklosti. V tem oživljajočeirt ozračju smo s hi-tri*ü koraki začeli stopati naprej po zdrave vzajemnosti, od katere ^emo pričakovati mnogo dobrega 2a naše izseljeništvo. Novi list in Slovenski tednik, ki sta si v starih časih bila večkrat v laseh, sta se zdru-^ in smo tako slovenski izseljenci * Jnžni Ameriki dobili eno samo tedensko glasilo, katerega pisanje je ^veda vplivalo na nadaljnji razvoj Mik v koloniji. Tako smo po dolgih Prišli do daljše vrste skupnih P^ditev Tabora in Prosvete in *°nčno do združitve teh dveh v na-^ izseljeništvu močno priljublje-
^ organizacij. jJ^or je vsa naša javnost svoj-7*® Pozdravila z zadoščenjem združi-v obeh tednikov, tako bo gotovo stv	z nič manjšim zadovolj-
Vch"1 združitev Tabora in Prosvete. gjdstvo novega društva bo med na-2¡vl ljudmi gotovo našlo mnogo od-v si Če si bo prizadevalo, da zbere gji . venskem domu kar največ na-in l28eijencev ter jih tudi socialno gospodarsko organizira.
je^°f.odek> ki se je izvršil v nedeljo, sko važnosti za našo izseljenci b, Pn°st in vsak, ki mu je skup-src - '?r Pri srcu' g°tovo iz vsega je da bi delio nove organizaci-
2 godilo najlepše uspehe. jet) ad°ščenje ki ga slovenski izsel-Tab ima-i° °b združitvi Prosvete in
"e t!?' ^ le še večie- ko vidi]0- da
loni! V srbsko-hrvaškem delu ko-v0];¡e razvijajo prilike nad vse zac'o-di0 v°- kakor nam pričo, uspeh ra-Zacj/6' sl°žno sodelovanje organi-letJ v odboru za proslavo dvajset-i0v Ce obstoja Jugoslavije in pa naj-
ditev86 dejstvo- da Je odbor za 8™-D0c, .i ugoslovenskega doma na Šče udu Prav te dni kupil zemlji-
Zborovanje Male Antante na Bledu
ZASTOPNIKI MALE ANTANTE SA SE ZBRALI NA BLEDU KJER JE BIL PRISOTEN TUDI GENERAL MARIC — RAZGOVARJALI SO SE O STALIŠČU ČEŠKOSLOVAŠKE IN MADŽARSKE TER O POLOŽAJU EVROPE — ČEŠKOSLOVAŠKA SE NE BO VKLONILA — DR. STOJADINOVIČ BO POSREDOVAL MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN MADŽARSKO — NEMČIJA JE POD VZEL A VSE KORAKE, DA ZLOMI ODPOR ČEŠKOSLOVAŠKE — EVROPSKI IN BALKANSKI NARODI NE BODO VEČ SLEPO ORODJE NIKOGAR
POLOŽAJ
Prve dni tega tedna se je vršilo na Bledu zborovanje zastopnikov držav, ki tvorijo Malo antanto, to so Jugoslavija, Češkoslovaška in Romunija, na katero je bil povabljen tudi madžarski poslanik v Beogradu. Značilno je. da je zborovanju prisostvoval tudi jugoslovenski vrhovni poveljnik vojske, general Maric.
Povod za to zborovanje je dalo stališče Češkoslovaške napram Nemčiji ter potovanje madžarskega regenta admirala Hortyja v Berlin, kjer se je sestal z maršalom Goerin-gom in Hitlerjem ter je bil prisoten tudi italijanski letalski maršal in guverner Libije, Balbo.
G. dr. Milan Stojadinovic
Pisali smo že v eni prejšnjih
ste-
j vilk na uvodnem mestu o Mali an-I fanti in Balkanskem sporazumu, v j katerega zadnjega je pristopila tudi Bolgarija in je s tem postala e-I nakopravna v zboru obeh blokov malih držav. Že tistikrat se je predvidevalo, da če ne l<o tudi Madžarska skušala pristopiti v enega ali drugega teh sporazumov, bo postala torišče nemške in italijanske politike. Dosledno tako se dogaja.
Ni dolgo tega, ko je bil Horty v Rimu, kjer so mu prav tako kot sedaj v Berlinu pripravili sijajen sprejem, in v obeh fašističnih centrih so obljubili Madžarski vso oporo. Úspeh pa bi bil seveda zagotovljen le onemu, ki bi se mu posrečilo pridobiti na svojo stran Malo antanto in tudi Balkanski sporazum, ki je pri obeh Jugoslavija najvažnejši faktor, kar smo že v prej omenjenemu uvodu natančneje obrazložili.
Kot Bolgarija je postala sedaj tudi Madžarska enakopravna država ter se sme svobodno oboroževati, česar po versaljski in triatlonski pogodbi doslej ni smela. To so .ji brez nadaljnega priznali zastopniki Male antante na Bledu kakor tudi vse druge velesile tako, da si Nemčija in Italija no moreta pripisovati nobor nih zaslug. Pač pa misli Madžarska, da je prišel čas, ko se ji bo morda s pomočjo Nemčije posrečilo doseči cilj svoje zunanje polilike, ki je: Obnovitev nekdanjega Ogerskega kraljestva.
Nemčija upa, da je izrabila lepo priliko, ko bo lahko s pomočjo Madžarsko zlomila Češkoslovaško, ki je v srcu Evrope najizrazitejša demokratična država, lor po mnenju Nem čije, najzaneslivejše oporičše sovjetsko Rusije, lor ,;o iz obeh razlogov hoče za vsako ceno uničiti. Češkoslovaška, jo po mnenju nacističnih voditeljev, največja ovira za uresničenje nemških načrtov v Podonavju. Iz tega razloga podpihuje in podpira
ne samo sudetske Nemce, marveč tudi majhno poljsko in madžarsko manjšino ter Slovake, ki nekateri zaslepljeni po katoliških voditeljih, mislijo, da bi se jim bolje godilo pod svetega Štefana krono pod katero so svoj čas že ječali, kot pa bi se jim moglo goditi v svoji lastni državi v kateri večji del Čehov ni rimokatoli-kov. Čudno je, da ko se Nemčija toliko zanima za manjšine na češkoslovaškem, da ji pri tem ne pride na misel, da bi tudi ona vrnila Jugoslaviji njeno manjšino na Koroškem! Ves svet ve, da imajo vse manjšine v Češkoslovaški republiki vso svobodo, medtem ko mi dobro-vemo, kakšno svobodo so imeli Slovaki, Prek-murci in del Hrvatov pod bivšo Av-stro-Ogrsko in kakšno svobodo imajo tudi danes Slovenci pod Nemčijo in Italijo. Manjšinsko vprašanje bo treba v Evropi prej ali slej v celoti rešiti, na tem tudi mi vztrajamo, sicer ne more nikoli priti do miru in popolnega sporazuma med prizadetimi narodi, a tega manjšinskega vprašanja no bodo rešili današnji nemški in italijanski fašistični voditelji. kot imamo lep dokaz z našimi manjšinami.
Zastopniki Male antame so napravili vse mogoče, da se Madžarski v ničemer no da povoda za pritoževanje. kar smatrajo mnogi celo za prevelik poklon, ki da prikazuje šibkost Male antante. A Mala antanta hoče najprej pokaazti dobro voljo in še lepotem pest.
Sklenili so, da ostane Mala antanta zvesta načelom Društva narodov,
jedro zborovanja na Bledu.
Jugoslovanski ministrski predsednik. Stojadinovic, je prevzel nalogo, da bo posredoval med Madžarsko in Češkoslovaško, ki je pripravljena kakršne koli neugodnosti na miren način urediti. A če bo Madžarska na to pristala, in če ima res poštene namene bo na to tudi pristala, tedaj je nemški nacistični namen splaval po vodi, kajti Nemčija ima namen s pomočjo Madžarske, sedaj ko jo bo lahko tudi javno oborožila, kot smo že v začetku povedali, zlomiti češkoslovaško odpornost. Da se o tem podrobneje porazgovorijo,
Regent g. Horthy
četudi so je izkazalo, da ni v moči svojega poslanstva praktično izvajati. Kar so tiče Abosinijo, da jo lahko vsaka posamezna država zase prizna Italiji ali pa ne. Mala antanta bo zvesta načelom miru. Razgovarjali so so tudi o drugih perečih političnih vpra šanjih ter da jo treba navezati popolnejših medsebojnih gospodarskih stikov. V kratkem pa da so bo vršilo drugo zborovanje v Beogradu. To jo
G. dr. KrofU
so povabili Hortyja v Berlin. Nemčija računa, da bo dobila za svojo ekspanzijo na Madžarskem zelo u-godná tla, kajti gospodarske in socialne razmere so na Madžarskem prav take, kot so bile pred nastopom fašizma v Italiji in v Nemčiji. Nekaj ljudi ima v posesti skoro vso zemljo ter so kmetje samo koloni, medtem ko je trgovina povečini vsa v rokah Židov. Razmere so torej kot nalašč pripravne za fašistični režim. Kapitalisti, ki se povsod smatrajo za največje patrijote, bodo s silo in o-rožjem zavladali, po vzorcu Nemčije in Italije, delavnemu ljudstvu ter bodo najprej pognali čez mejo Žide in jim odvzeli premoženje, ki so ga kajpada itak krivično iztisnili iz domačega ljudstva, ki pa bo v tej gesti spoznalo, kako resnično veliki zaščitniki so njih nacionalni voditelji. Nekaj bo zaleglo to, nekaj pa nav-duševanje ljudstva za obnovitev nekdanjega kraljestva. Tudi katoliški cerkvi so obljubili posebne privilegije, če jim bo pomagala pri tem " patrijotičneni" delu. Zamisel madžarskih fašistov je res sijajna, ki pa lahko že sedaj mirne vesti ugotovimo, da so niti s pomočjo Nemčijo no bo dala izvesti; izven morda v mejah Madžarsko same. Fašizem pa bo kot drugod od naroda samega prej ali sloj obsojen na smrt, ker nima naravnih pogojev za razvijanje,
V ŠPANIJI
Dogovor med Anglijo in Italijo, o katerem smo že večkrat pisali, je slednjič menda za dobro splaval po vodi. Mussolini ne samo da ni odpoklical svojih "prostovoljcev" iz Španije, marveč je, kot smo že v zadnji številki omenili, pričel pošiljati še novih čet generalu Francu.
Chamberlainova politika je s tem zadobila ponovni diplomatični poraz, kajti znano je, da je moral bivši zunanji minister Eden ravno vsled tega odstopiti, ker ni hotel, da bi Anglija, že iz svojega lastnega prestiža, odnehala v podvzetem gospodarskem in političnem boju napram Italiji, medtem ko se je ministrski predsednik Chamberlain prizadeval, da bi Italijo kako pridobil za spravo ter se mu je bilo tudi že skoro posrečilo za ceno velikega posojila v Londonu in odpoklic italijanskih polkov iz Španije. Seveda so se razmere vse drugače zaobrnile kot so v Rimu računali, ter je Musolini menda izračunal, da bi več izgubil, če bi sedaj po tolikih žrtvah odnehal t Španiji, kot pa če ne bo dobil milionov v Londonu. Odredil je spet "fašistično stradanje" ter upa, da bo med tem že kako drugače prišlo, da si bo pomagal iz zagate.' Celo s katoliško cerkvijo se je zaenkrat še pobotal, ker mu že samo židje prizadevajo prav dovolj preglavic. Kot poročajo, imajo židje tudi v Italiji precej denarja, ki so ga odtegnili prometu ter s tem povzročili velik padec na denarni borzi.
Ruski poslanik Maiski v Londonu poizveduje pri odboru za "nevmeša-vanje" kaj bodo Angleži pa sedaj storili, a ni dobil še točnega odgovora.
Medtem pa se vršijo krvavi boji med republikanci in revolucionara. Republikanci niso zadnje čase izvo-jevali pomembnejših zmag, vendar so svoj položaj povsod obdržali ter so vse fašistične napade energično odbili ter ponekod prišli v protinapad ter prizadeli velike zgube nasprotniku.
Nič ni mogoče prerokovati, kako se bo položaj zaobrnil. Tri točke so, ki postajajo za ves svet vsak dan kočijivejše: Španija, Češkoslovaška in Daljni vzhod.
11
RAZNO
Mussolini se je bil odpeljal na otok Pantellaria, da je pregledal
utrdbe, ki so jih posebno zadnje čase mnogo napravili. Ta nenavadna Mussolinijeva pot je vzbudila pri sosednih narodih, Francozih in Angležih, precej pozornosti.
Na postaji Amberes, v Belgiji, sta
trčila potniški in tovorni vlak, radi česar je bilo 23 oseb ranjenih.
Bled
kot so že večkrat z dokazi ugotovili razni modri državniki, med katerimi je v prvi vrsti Roosevelt, ter drugi pošteni in izobraženi možje.
Četudi je Nemčija, kot jasno raz-vidimo iz zadnjih dogodkov, napela vso sile, bodisi v diplomaciji, politiki in gospodarstvu ter z oboroženo grožnjo, da bi zlomila odpor Češkoslovaške, tega ne bo dosegla, ker doseči ne sme. S svojim postopanjem bo samo dosegla še večji in bolje pri-pravljeni odpor pri Mali antanti ter Balkanskemu sporazumu, kojih narodi nočejo več biti slepo rodje v rokah peščice izkoriščevalcev, ki so se
I v zadnjem upanju organizirali v fa-
šizmu in nacizmu ter se odeli s pla-
ščem patrijotizma in vere pod ka-
terimi pa so jih vsi razsodni, kul-
turno in politično zreli narodi spo-
znali ter jim zažugali post, če se prikažejo med nje.


Argentinske vesti
Poslanik g. dr. Izidor Cankar akreditiran tudi v Brazilu
i!
V torek se je z ladjo "Alcantara" vrnil v Buenos Aires naš državni predstavnik g. dr. Izidor Cankar, ki se je od prvih dni t. m. mudil v Riu, kjer je predložil predsedniku bra-ziljske republike poverilna pisma, s katerimi je sedaj akreditiran kot zastopnik naše države tudi v Brazilu. KGospoda poslanika je ob prihodu v Rio de Janeiro prišel na ladjo pozdravit v imenu brazilijanske vlade šef protokola zunanjega ministrstva g. Guimaraes Gomes in 11. t. m. je g. poslanika sprejel v predhodni av-dijenci zunanji minister dr. Oswaldo
: sedniško palačo, mu je predsedniška garda spet izkazala časti ter je vojaška godba ponovno intonirala himni obeh držav.
G. poslanik je nato opravil protokolarne obiske pri predstavnikih bra zilijanskih oblasti in članih v Riu akreditiranega diplomatskega zbora. Med drugimi je g. poslaniku vrnil aaastuiui tfununz rpn; npaon a stsiqo dr. Oswaído Aranha, kateri se je z g. dr. Cankarjem dobro uro razgo-varjal o vprašanjih, ki se tičejo naše države in Zedinjenih držav Bra-zil'a.
OBLETNICA MESTA SANTO TOME
Te dni bo 75 let, odkar je bilo u-stauovljeno mesto Santo Tomé v provinci Corrientes. To obletnico bodo v Santo Tomé in bližnjih krajih slovesno praznovali.
CORRIENTES BREZ DENARJA
Da razni državni uslužbenci ne prejemajo po več mesecev plače in še to vedno za nazaj, je že čisto običajna stvar, toda, da bi pa policaji ne dobili redno plače, pa se ne dogodi tako kmalu. Ampak v provinci Co rrientes se je pa to le zgodilo. Policaji tam že preecj mesecev niso dobili plače. Razume se, da tudi trgovcem, kateri so jim dajali na upanje niso mogli plačati, radi česar jim trgovci niso hoteli več dajati na "kredo". Ubogi policaji si niso znali drugače pomagati, kakor, da so izjavili, da bodo službo zapustili, če ne dobijo takoj plače. Debelo je gledal komisar kOmisarije v Saladas, ko je prejel to izjavo. Sedaj se mu gre, zato, kje bo dobil ljudi za policijsko službo, če ti svojo namero izvrše. Noben človek ne bo namreč hotel prevzeti službo, če ne bo vedel, da bo za to službo tudi plačan.
ZEMLJIŠČE ZA JUGOSLOVANSKI DOM NA DOCK SUDU
Odbor za graditev jugoslovanskega doma na Dock Sudu, ustanovljen na pobudo Sokolskega društva Dock Sud-Boca in šolske občine Dock Sud,' jete dni podpisal pogodbo, s katero je kupil lepo zemljišče za jugoslovanski dom, in sicer na ulici Núñez, med ul. Viena in Ing. Huergo.
To veselo novico bo gotovo vsa naša kolonija pozdravila z največjim zadoščenjem.
G. poslanik dr. I. Cankar se poslavlja od predsednika Brazilije g. dr. Getulia Vargasa, poleg katerega stoji zunanji minister dr. O. Aranha Predsednik brazilijanske republike in naš poslanik tekom razgovora.
Aranha. Izročitev poverilnih pisem pa se izvršila v torek 16. avgusta popoldne. Okrog treh popoldne je prišel g. dr. Cankarja iskat v hotel Gloria, kjer se je bil naš poslanik nastanil, šef protokola z državnim vozom in spremstvom ter ga je odpeljal v predsedniško palačo "Do Cattete", kjer mu je predsedniška straža v pestrih uniformah izkazala vojaške časti ter je godba odigrala brazilijansko in jugoslovansko himno. Takoj nato je predsednik republike dr. Getulio Vargas, v katerega spremstvu so se nahajali zunanji minister dr. Aranha, šef vojaškega kabineta predsednika republike general Francisco José Pinto, podšef istega kabineta pom. kap. Americo Pi-mentel, tajnik predsedništva dr. Luiz Vargara in drugi dostojanstveniki, sprejel našega poslanika ter ga po prevzetju akreditivov zadržal v razgovoru o zadevah, ki zanimajo tako Jugoslavijo kakor Brazilijo.
Ko je g. dr. Cankar zapuščal pred-
Rojaki
Predno si naročite obleko
OBIŠČITE KROJAČNICO
Cirila Podgornik
Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih.
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231
Villa Devoto
Akreditiran je g. dr. Cankarja v Riu je gotovo uvod v okrepitev naših odnošajev z Brazilijo, kjer živi precej močna naša kolonija, nastanjena po večini v Sao Paulu in pa na fazendah v notranjosti države.
G. dr. Cankar se je v petek 19. t. m. odpeljal z Alcantaro proti Buenos Airesu, kamor je prispel, kakor smo že rekli, v torek zjutraj. Na potovanju ga je spremljal šef kane. tukajšnjega poslaništva dr. V. Kju-der.
ŠTORKLJA
Prejšnji teden je obiskala štorklja Marija in Paulo Saunik ter jima je podarila skrčkano punčko. Čestitamo!
NEVTRALNA ZONA V CHACU
Te dni je odšla v Chaco komisija, da določi nevtralno zono med Bolivijo in Paraguayem. Delegati pa se od svoje strani trudijo da bi se še ta teden menjalo ratifikacijo dogovora o miru ter so radi tega posetili dr Cantila.
STRAŠNA NESREČA
V nedeljo dopoldne so se peljali z avtom v Lujan, da bi nakupili hišnih potrebščin, Alejando Figosec-co, ki je vodil avtomobil, njegov oče Mario Figosecco ter njegov prijatelj Cipriano Rivero. Ko so bili z avtom na tračnicah, je v tistem- hipu privo-zil brzovlak, katerega lokomotiva je zgrabila avto čez sredino in ga vlekla kakih 200 metrov s seboj, dokler se ni vlak ustavil. Avto je bil popolnoma zdrobljen. Vse tri osebe, so bile tudi tako razmesarjene, da jih skoro ni bilo spoznati. Vsaka pomoč je bila brezuspešna ter so vsi trije čez par minut izdihnili.
ŽALOSTNA TRAGEDIJA RADI LJUBOSUMNOSTI
Benito Preso, star 35 let se je pred enim letom poročil. Toda v zakonu ni bilo tiste sloge, ki bi morala biti. Vzrok je bila ljubosumnost. Presova žena María, tako ji je ime, je bila zaljubljena v 29 letnega Raula Agu-stonija. Vedni prepiri radi tega so dali povod, da je mož zapustil stanovanje, kjer je živel s svojo ženo. Prišel pa jo je večkrat nagovarjat, naj bi bila dobra z njim in pustila Raula. Vsa prizadevanja so bila brezuspešna. V torek zvečer ob 10 uri pa je ponovno prišel na njeno stanovanje, v ulici Tecpiendama 4443, kjer sta tudi že prej z možem stanovala. Žena se je v tem trenutku nahajala s svojo prijateljico v kuhinji. Preso je šel tedaj v kuhinjo, ne da bi spregovoril kako besedo, je potegnil iz že
pa revolver in ustrelil v ženo, ki se je ranjena zgrudila po tleh. Po tem dejanju je naglo zapustil hišo ter se napotil proti hiši, ki je le nekaj korakov proč, in kjer je stanoval ženin ljubimec Raul. Tega je našel na pragu hiše, in predno se je ta zavedel, je že Preso sprožil tri strele vanj, da se je težko zadet v prsa zgrudil. Takoj nato se je Preso spustil v beg, držeč še vedno revolver v rokah. Policaj Rafeel García, ki je ta čas imel službo med ulicama Tequendama in Benito Juárez ga je opazil ter se spustil za njim. Ko ga je policaj že skoro dohitel, si je Preso pognal kroglo v glavo. Vse tri ranjence so takoj prepeljali v bolnišnico Zubizarreta, kjer pa je Agustoni kmalu nato izdihnil. Žena, kakor tudi njen mož, mata le lahke rane ter bosta kmalu ozdravela.
MA JOR MAC HANNAFORD OBSOJEN NA DOSMRTNO JEČO
V četrtek se je zaključil proces proti artilerijskemu majorju, Gui-Uermu Mac Hannafordu pred vojaškim sodiščem proces, pri katerem je bil obsojen na dosmrtno ječo radi veleizdaje. Poslan bo na Ušhuaio-Oeremonialno degradacijo je izvrsu polkovnik Juan Tonazzi. Nadporoc-nik A. Azpilcueta, ki je bil tudi soudeležen je dobil pet let ječe, katero bo moral prestati na otoku <>a'" cía.
Obiščite
KROJAČNICO
LEOPOLD UŠAJ
KATERA VAM NUDI VEDNO
NAJBOLJŠO POSTREŽBO GARMENDIA 4947 La Paternal — Buenos Aires
CERKVENI VESTNIK
28. avgusta maša na Paternalu /.a Antona Mihelj. Pel bo žalni zbor.
Molitve na Avellanedi in na Paternalu.
4. sept. Maša v cerkvi "Santísimo Sacramento" (ulSan Martin 1040, blizu Retira). Maša se vrši od 10 uri ob navzočnosti ministrov: Jugoslavije, Čehoslovaške, Romunije in dru gilí ter zastopnikov naših oblasti, društev in ustanov.
4,. sept. popoldne molitve na Paternalu.
V Saavedri odpade sveta maša k ta meesc.
GRADA UBILA DELAVCA
Z višine 15 metrov je padla težka grada na 29 letnega delavca Antonia Pereza, ko se jenabajal v spodnjem delu zgradbe, ki jo gradijo na ulici Madero štev. 279. Orada ga je zadela v glavo, ter je takoj zgubil zavest. Prepeljan je bil v bolnišnico Rawson, kjer pa je ez nekaj ur že podlegel ranam.
Í Naznanjam da sem otvoril j	GOSTILNO
"LA ESTRELLA"
kjer boste v vseh ozirih dobro postreženi z dobro domačo hrano in dobrim vinom. Cene zmerne.
Priporoča se cen j. rojakom
IVAN GAŠPARIŠIČ ?
I Av. Alcorta 2363 Bs. Aires
' t.»..«.*.	»M«..
MARIANO DE VEDIA Y MITRE ¡ SE VRNE
Bivši načelnik mesta Buenos Aires, Mariano de Vedia y Mitre se je v Genovi ukrcal na parni k "Conté Grande", da se vrne nazaj v Argentino.
POZOR ROJAKI
Naznanjam cenj. rojakom, da bom dne 3 septembra, to je prih. soboto odprl spet v mojih lastnih prostorih gostilno pri Živcu v ul. Osorio 5089. Ime gostilne bo sedaj "Delavec".
Na novo pripravljeni prostori bodo kot nalašč za krste in svatbe. Na razpolago bom imel prvovrstno hrano in pijačo. Pridite in se boste sami prepričali.
Obenem naznanjam, da bom v isti hiši št. 5087 imel tudi še nadalje cev-1 jamico, kjer bo lahko vsak po svojem okusu zbiral. Cene zmerne.
Se priporoča lastnik
Emilio živec
MALA DEKLICA POSTALA ŽRTEV VOZILA
Olga Rivera, stara 9 let, ki je stanovala pri svojih starših v hiši št. 2148, ulice Quiros, se je igrala na križišču ulic Avalos in Chorroarin. V trenutku, ko je privozil kolektivni avto štev. 20, je dekliva hotela preko uličen Vozilo jo je zagrabilo ter vrglo ob pločnik. Nezavestno so takoj odpeljali v bolnišnico Alvear, kjer pa je kmalu nato umrla.
IGRALKO BOZAN OBISKALI TATOVI
V ponedeljek ponoči so do sedaj še neznani tatovi, prišli v sobo gledališča Maipo, kjer je imela igralka Sofia Bozan v škatlji iz lepenke spravljeno svojo zlatnino. Tatovi so zlatnino pobrali ter izginili. Bozan ceni vrednost ultradjenih ji dragocenosti na 109.000 $. Zadevo ima sedaj .« v rokah policija.
S POPOLNIM ZAUPANJEM
NAKAŽITE DENAR V JUGOSLAVIJO IN ITALIJO
POTOM
BANKE BOSTON
Ako želite nakazati kako vsoto v Domovino, in hočete da bo prejemniku izplačana brez kakih stroškov ali odbitkov, pošljite jo potom Banke Boston. Naš način nakazovanja je — HITER, VAREN in UDOBEN. Mnogo Vaših prijateljev se je o tem že prepričalo. Vprašajte jih in obrnite se na nas pismeno ali osebno, od 9 do 18 ure. (V sobotah pa od 8.30 do 11.)
THE FIRST NATIONAL
BANKofBOSTON
FLORIDA 99 — Bmé. MITRE 562 PUEYRREDON 175
Avda. Oral. Mitre 301 (Avellaneda), Córdoba 1223 (Rosarlo)
POVERJENJE — VLJUDNOST — SIGURNOST — BRZINA
Vesti iz organizacij
.y i
I 1
s i I
J
IZ ROSARIA
Besede postajajo dejanja
Vkljub mnogim preizkušnjam in nepotrebnemu ter nikomur koristnemu nasprotovanju med društvi in izseljenci, je po skoro desetih letih našega priseljenstva vendar prišlo v naši slovenski koloniji do stvarnega dela, ki bo brezdvoma imelo za posledici lepih uspehov.
Po skoro enoletnem pripravljanju ter temeljitemu študiranju pravil in r¡aelnih smernic novega društva, sta se v nedeljo združili Slovensko prosvetno društvo in Izseljensko društvo Tabor v eno društvo, ki se ime nuje "SLOVENSKI DOM" (Prosvetno, gospodarsko in podporno društvp).
"Slovenski dom" ima štiri glavne odseke in ti so: prosvetni, gospodarski, šolski in tiskovni. Prva dva sta direktno podvržena odboru Slovenskega doma, druga dva pa ne in se samostojno upravljata in vodita, pač pa bosta v čimpopolnejših stikih s Slovenskim domom in obratno.
Torej direktno pod vodstvo Slovenskega doma spadata p r o s v e t ni in gospodarski odsek.
Pevski in dramatični odsek sta v polnem razmahu ter precej na višku, kar ima priliko vs&k sam videti in slišati na naših prireditvah in na ra-dio-uri; godbeni odsek pa bo treba še nekaj izpopolniti, vendar za domače potrebe že popolnoma odgovarja.
Prav tako ima tudi gospodarski odsek več pododsekov. V poštev pa hi prišla zaenkrat samo dva: delničarski in podporni.
Delničarski odsek je obstojal že v
obeh prejšnjih društvih, ki pa ni stopil še v praktično veljavo, ker se še ni bilo kupilo zemljišča za stavbo, kar pa se bo sedaj čimprej e zgodilo če bo dovolj razumevanja med našimi rojaki in rojakinjami, kar upamo, tedaj komo kmalu imeli Slovenski dom, kibo odgovarjal vsaj za silo vsem našim velikim potrebam, o katerih smo svoj čas podrobneje pisali.
V kratkem pa bo začel poslovati tudi podporni odsek, v katerem se bodo lahko vsi zavarovali: za slučaj bolezni, nezgode, brezposelnosti, poroda in smrti. S klobukom se torej ne bo nič več nabiralo v organizaciji Slovenskega dom¡a.
Organizacija Slovenski dom je tako zamišljena, da bo vseh vse, če bo vsak doprinesel po pravilih določen moralni in materialni delež. Ne bilo bi pa pravično, da bi se samo nekateri trudili zia enake koristi vseh. Za to redni in podporni člani ne bodo imeli enakih pravic. Če podporni član ne bo obenem tudi redni član, bo imel samo pravice, ki jih predvideva podporni pravilnik. Enako delničarji, če ne bodo plačevali v podporni sklad, ne bodo deležni iz tega sklada nobene podpore. Delnice bodo vplačljive v denarju in v delu.
S tem smo navedli samo nekaj temejnih postavk ter načelnih smernic Slovenskega doma. Sicer pa bo odbor gotovo poskrbel, da se pravila in pravilniki posameznih odsekov v celoti objavijo v Slovenskem listu, ki bodo tako v podrobnosti na vpo gled naši javnosti.
ZDRUŽENI OBČNI ZBOR PRO-SVETE IN TABORA
V nedeljo, kakor je bilo napovedano, se je vršil skupni občni zbor Tabora in Prosveté. Namen združitve je bil, da se iz obeh društev napravi eno samo močno organizacijo, ki bo zamogla uspešnejše razviti svoje delovanje na kulturnem in gospodarskem polju. Mnenje vseh članov in simpatizantov je, da se takoj lotimo dela na gospodarskem polju, kar bomo tudi začeli. Društvo bo kupilo zemljišče ali hišo, ki bo odgovarjala našim začetkom. Najemnine so nam doslej požrle že ogromne svote in bi jih požrle še več, ker se je delo naših odsekov raztegnilo na širše po-ročje Teh nepotrebnih dajatev se hoče članstvo za vsako ceno otresti. Morda je že tudi kaj zamujenega, a nazaj ozirati se ne kaže, marveč je treba gledati pogumno naprej v bodočnost, ki bo naša in takšna kakršna si jo bomo znali ustvariti. Vsak naj dopirnese samo majhen del, pa bomo zgradili iz opeke do opeke Slovenski dom.
SESTANEK PEVSKEGA ODSEKA
V soboto dne 27 avgusta se bo vr šil pevski sestanek v prostorih Slo venskega doma, Gral. Cesar Diaz 1657. Tega sestanka se morate udeležiti vsi pevci in pevke obeh prejšnjih društev. Vabljeni pa ste tudi vsi drugi, ki imate veselje do petja. Pozneje ne bomo sprejemali nikcgar, ker pevovodja nima časa vsakega posebej vaditi.
Načelnik
ROJAKI POZOR
V kratkem bo Slovenski dom dal na oder krasno dramo "Veleja", ki jo dramatični odsek že več časa skrbno pripravlja. Sploh bo ves program skrbno pripravljen tako, da boste vsi zadovoljni.
Načelnik
ŠOLSKA PRIREDITEV V VILLA DEVOTO
V nedeljo dne 4 septembra ob 4 Pop. se bo vršila šolska prireditev v Villi Devoto v prostorih Gospodarskega podpornega društva Slovencev v ul. Simbron 5148. Na tej prireditvi bo sodelovalo tudi šolsko - društvo s Patera,ala ter slovenska društva.
Vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje, da se vdeležite te prireditve slovenske šole v Villi Devoto, ki bo gotovo po programu ena najlepših. Obenem pa bo vsak z malenkostnim prostovoljnim prispevkom podprl to prepotrebno ustanovo, katere pomen za našo bodočnost se gotovo vsi zavedamo.
Torej v nedeljo dne 4 septembra vsi na prireditev za šolo v Villi Devoto.
•:♦> <■»■>, •:♦> .-.:«• >.:♦> •:♦>.>:♦> •:♦>..5 FOTOGRAFIJA*
"LA MODERNA" I
*
Edina in najbolj poznana * fotografija v slovenski £ koloniji	*
Sporočam slovenski naselbi- $ ni, da bom ob priliki 25 letnice A moje fotografske obrti, vse $ preuredil ter razstavil moje de- & lo, kjer se bo lahko vsak pre- * pričal o mojih neprekosljivih 8
izdelkih.	¿
VELIK POPUST PRI JI FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite
FOTO "LA MODERNA"®
S. SASLAVSKY	$
Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires :•»>' <♦;< >:♦:• ;♦> x«- >íeo»>¿

C0RD0BE
D. K. D. Iskra je po dolgem odmoru spet začelo delovati na kulturnem polju, ter je v nedeljo dne 14 avgusta pokazalo prav lep uspeh. Prav nič ne pretiravam, če rečeni, da nisem že dolgo časa videl v Cordobi tako lepega programa, kot sem ga videl v nedeljo.
Deklamacija "Domovina" je šest letna deklica zelo lepo podala ter je žela veliko odobravanja. Prav tako dobro sta bili podapi tudi deklaina-ciji "Na vrtu" in ona v kasteljan-ščini "Herojčni Madrid". "Besede umirajoče dijakinje" so dosegle višek, ter se je marsikatero oko oro-silo. Dobro sta bili podani tudi "Mati" in "Poglej vojaške milice" ter pesem "Črne oči". Klasične plese pa sta naši mali plesalki tako dovršeno plesali, da sta «morali na splošno že-;o dvakrat ponavljati. Prav tako je bil dovršeno podan tudi ples La Española. Pesem "Zapeljivi poljub" tudi dobro. "Kam greva" pa sta naša pritlikavčka spet tako podala, da sta na mah vse pritegnila nase. Najlepši pa je bil "Rudeči sarafan", ki sta ga izvajali "mati" in "hči" Peli sta tako prisrčno lepo, da so gledalci kar strmeli v prizor.
Po sporedu pa se je vršila lepa domača zabava, kakršne že dolgo nismo bili vajeni v Cordobi. Vsi smo bili spet enkrat veseli in razigrani, malo od lepe godbe in malo, ker smo se po dolgem času spet tako lepo skupaj zbrali.
Le tako naprej naj koraka naša vrla Iskra in naj posebno mladini posveča veliko pažnje, ki nam že sedaj obeta veliko lepega pokazati. Izobrazba je temelj vsakemu napredku.
Želel bi, da bi so kmalu spet kaj podobnega priredilo. Želel pa bi, da bi se Slovenci in Hrvatje še v večjem' številu odzvali našemu vabilu, posebno tudi iz drugih društev. Videl sem .jih sicer zelo lepo število, pa bi jih bilo lahko še več. Res da za nas delavce niso najboljši časi, v če ne bomo ničesar žrtvovali za skupno stvar, tudi ne bomo nikoli prišli do našega cilja.
Udeleženec
OBČNI ZBOR
Ob napovedani uri se je zbralo članstvo obeh društev, Tabora in Prosvete.
Predsednik je v kratkem govoru obrazložil članstvu važnost tega skupnega občnega zbora. Nato je podal besedo pripravljalnemu odboru, kateri je poročal o delu, ki ga je i-mel s pripravljanjem pravil. Sledilo je čitanje novih pravil, katere je članstvo v celoti odobrilo. Prešlo se je takoj k volitvam novega odbora. Izvoljeni so bili sledeči:
Predsednik: Ivan Pahor; podpredsednik: Janko Koron; tajnik I: Josip Zlobec; tajnik II: Mirko Pelj-han; blagajnik I: Ivan Berginc; blagajnik II: Rado Ličen; gospodar I: Štefan Mavec; gospodar II: Stanko Lisjak; knjižničar I: Franc Kovač; knjižničar II: Emil Lozej. Odborniki: Josip Lojk, Martin Keber, Stanko Mihelj. Načelniki odsekov: dramatike: Stanko Rijavec; petja: Leopold škrbec; igodbe: Stanko Groser. Načelnica ženskega odseka: Zofija Sulič. Revizorji: Venceslav Nanut, Milan Rogelj a. Razsodišče: Franc Lakner, Turk Slavko, Turk Jakob, Anton Benolič.
Sledile so slučajnosti in prosta debata ter vpisovanje novih članov.
Novoizvoljeni predsednik se je zahvalil članstvu za izkazano mu zaupanje ter da bo skrbel, za čimboljši naredek društva. Pozval je članstvo naj se z večjim zanimanjem poprime društvenega dela naj ne bo samo za kritizirat delo odbora temveč opora temu. Naglašal je da predsednik naj bo še tako dober ne more vse, čeprav z naboljšim odborom napraviti, če mu članstvo samo ne gre na roko.
Po zaključenem občnem zboru je med vsemi navzočimi vladalo naj-bojše razpoloženje. Vsi so z veseljem pozdravili ta nov korak na društvenem polju v naši naselbini, ki je brez dvoma velike važnosti.
Tajnik
PETJE NA RADIU
V nedeljo, dne 28 avgusta bo spet nastopil mešan in moški zbor Slovenskega doma, na Jugoslovanski radio-uri z slovenskimi in hrvatskimi pesmi.


V DAR DOBITE I
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Cernič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
t
na vsakih 6 slik, ki stanejo od ? 3—6 , lepo sliko v Odprto tudi ob nedeljah. Atelie MARKO RA.DAU ¡ Facundo Quiroga 1275 in 1407 t
barvah. !
U. T. 22 - 8327 DOCK S U D
ZOBOZDRAVNIKA DRA. SAMOLLOVIČ
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV j
Sprejemata od 10 do 12 in od j 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
I Prireditev bo. radi otrok, ki mora-! jo do časa domov, pričela točno ob Jugoslovansko šolsko društvo sku-! "»povedani uri. Zato naj vsak pazi, pno z SDD. Triglavom in Ju gosi o- Ia >° ?0SPel točno ker bi bilo res
,- i ■ j v,	i,- škoda.-ce bi zamudil lep program, ki
vanskim podpornim društvom, vabi	\ . ... v.	.
• i • ■ i - - • y-, •• on bodo ízvaiali naši malčki, vse rojake m rojakinje iz Rosarija	J
in okolice na prvo veliko šolsko pri- I Po prireditvi, ki bo trajala kake
	lilllilllllff ^«i&fe 8IÉ	4« v	* i ü
mgjB j VaS^^O: 1ŽB	m ilffmBnHp"" ¥F w' ' HHHBi		lil i .. • .
			
li[	B» ím M ||||i I; ■ II		m x
	flyflMtf*		
reditev, ki se bo vršila dne 4 septembra ob 3 uri pop. v velikem salonu v ul. 1 de Mayo 1159.
Za to prireditev vlada veliko zanimanje v Rosariu, ker bo ta" prva šolska prireditev nekaj novega v naši naselbini.
dve uri, bo ples na katerem se bo izvolilo kraljico plesa.
Vstopnina za moške $ 1.—; za ženske $ 0.30 za na prireditev; za
ples pa imajo ženske prosto.
j
Za odbor : tajnik.
SOKOL DOCK SUD - BOCA PROSLAVI KRALJEV ROJSTNI DAN Z AKADEMIJO
Povodom rojstnega dneva našega mladega kralja Petra II., bo priredilo društvo Sokol Dock Sud-Boca, v soboto 10. sept. t. 1. ob 9 zvečer, v ulici Billinghurst 1767 na Dock Su-du.
SVEČANO AKADEMIJO s sledečim sporedom:
1.	Argentinska himna.
2.	Jugoslovanska himna.
3.	Nagovor.
4.	"Kralju Sokolu", deklamira Jožo Pradinsky.
5.	Proste vaje z obroči, izvaja ženski naraščaj Sokola D. Sud-Boca.
6.	"Iz bratskog zagrljaja", poje kvartet "Jadran".
7.	"Sokol na straži", deklamira Branko Pravdica.
8.	Igre, izvaja ženski in moški naraščaj.
9.	"Sijaj, sijaj sončece": poje kvartet "Jadran".
10.	"Ja sam Jugoslovenka", deklamira Vidosava Lekoviceva.
11.	Ritmične proste vaje, izvaja moški naraščaj.
12.	"Tam gde stoji...", poje kvartet "Jadran".
13.	Lahkoatletske proste vaje, izvajajo člani Sokola Dock Sud-Boca.
14.	"Ustajte braco',', deklamira Dragica Josipoviceva.
15.	Orodna telovadba.
Vstopnina: moški $ 1.50; člani -t
1.—; ženske prosto.
Da bo proslava našega staroste in kralja čim sijajnejša, udeležite se polnoštevilno te akademije.
Frančišek Hušpaur
DIPLOMIRANI LEKARNAH
IN KEMIČAR	f
Gran festival artístico
Tako je naslov naši umetniški prireditvi, ki se bo vršila 11. sept. v salonu "San José" na Azcuenaga 158. Vsebina programa nudi prelepo iz slovenskega na kasteljansko prestavljeno igro "DVE MATERI"
8 letni J. O. Sensabastiano bo izvajal najodličnejša dela svetovnih skladateljev.
Svetovno znan predvajalec indijske čarovnije bo pozabaval občinstvo s svojimi čudeži.
Posebno lepa točka bo pa seveda prelepa slovenska pesem, s katero se bomo predstavili tukajšnjemu občinstvu. Za igro vlada med tukajšnjimi mnogo zanimanja, zato je pa naša dolžnost, da tudi mi čim več naših obrazov pokažemo in tako napravimo lep vtis na naše prijat.elje-goste.
NNamen prireditve je poleg tega, da se pokaže tukajšnji javnosti mal drobec našega narodnega bogastva v noši in petju. Končno tudi, da se izkažemo hvaJežne usmiljenkam, ki po tukajšnjih bolnicah strežejo našim bolnikom.
10 je slovenskih usmiljenk po tukajšnjih bolnicah. Če se priporočimo njihovi družbi s posebno zahvalno po onih bolnicah in bolniških dvoranah, kjer ni usmiljenka Slovenka, zakaj vsak bo potem že bolj dobrohotno sprejet, če se bo predstavil kot Slovenec ali Jugoslovan, ker bomo uživali primeren sloves.
Samo mal akt vljudnosti je to. In I kakor bolezen ne izbira med pobož nimi in posvetnimi, tako tudi mi vsi pokažimo kot v zahvalo in nadaljno priporočilo s svojo navzočnostjo in s sodelovanjem, da smo sinovi dobrega naroda. Ne pozabimo, da nas lahko obišče bolezen, in ti bo kaj prav prišlo, če boš lahko bolniški sestri, ki te bo v tvoji bolezni našla med svojimi bolniki, mogel povedati, da si bil tudi med vdeleženci navedene prireditve.
V nedeljo 11. septembra torej ob 3.30 poskrbite, da bo na prireditvi čim več naših rojakov. V dvorano gre čez 1000 ljudi. Pa vendar je prav, da si poskrbite vstopnice že v predprodaji.
izvršuje vsakovrstne kemične analize po zelo nizkih cenah, svojim starim klijentom pa popolnoma brezplačno. Odjemalcem iz notranjosti dežele pošilja analize potom pošte. Prepričajte se o svojem zdravju, analizirajte si kri i^i orino!
FACUNDO QUIROGA 1441
DOCK SUD
í
IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo.
Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer.
LIMA 1217, I nadstr.
U. T. 23, Buen Orden 3389
Buenos Aires	i
•..•»•»»..•..•..»»(..«..•..«»•..•..•..•..t,
ZALOGA DOBREGA VINA
Franc Kurineié
— Ne pozabi GARAY 3910 telefon 61-5384 BUENOS AIRES
Zanimiv dokument iz L 1848
V Trstu je izhajal 1. 1848. časopis "L'Istria", ki ga je urejeval znani tržaški in istrski zgodovinar Peter Kandler. Bilo je to ravno v času prve ustave v Avstriji in v času nenadnega in občutnega dviga Trsta, zlasti na gospodarskem polju. Vse mesto je takrat živelo v mrzličnem razvoju in gibanju in so se le redki še zavedali pravih vzrokov tega naglega oživljenja v mestu, ki ga je povzročila prosta lu-ka in promet. Nacijonalno takrat še ni bilo videti nikakih nasprotstev, zlasti ne ostrih. Da je to res bilo tako nam, poleg številnih drugih dokumentov, kaže tudi ta, ki ga je napisal v gori imenovanem listu Kandler sam in kjer pravi: Vzdrževanje tega mesta kot tržišča središča Evrope je naloga ljubezni te zemlje, kateri mora biti vse ostalo drugotno." (25. marca 1848..
Zanimivejši pa je drugi dokument, ki ga je objavila "L'Istria" malo kasneje. Gre tu za resolucijo, ki jo^ je sklenil prvi državni zbor v Frank-furtu na svoji seji 31. maja 1848. in, ki jo je Kandler priobčil v svojem listu v štirih jezikih in sicer po tem vrstnem redu: v italijanščini, nemščini, slovenščini in hrvaščini. Prinašamo dobesedno slovenski prevod te resolucije, tako radi prevoda samega in značilnosti tega, kakor tudi radi njegove vsebine. Prevod se glasi:
— Ustavni zbor germanske der. žave je v svoji očitni snidbi 31. vei-kiga travna ž enim glasom (enoglasno, op.) slovesno sklenil, de po celi miri pravico spozna, katera sliši ne nemškim narodom, ki v deržavah germanske zveze prebivajo, po poti narodniga omikanja slobodno hoditi, ter, kar cerkvene reči, včenstvo, literaturo notraino upravo ino pravico zadene, kakor daleč njih meja vsegne, enake pravice jezika se razveseliti. Tako se tudi samo od. se razume, da pravisa usaka, katero bo
VELIKE SLAVNOSTI OB DVAJ- j SETLETNICI BITKE OB PLAVI ,
Ob dvajsetletnici bitke na Piavi, ki je bila letos v juniju, so priredili na Piavi in Montellu velike sveča-nostne prireditve z iluminacijo in izvajanji vojaških letal.
Župnik Aljančič umrl
V Kranju je po dolgi in mučni bolezni umrl g. Vinko Aljančič, župnik v Kredu na Kobariškem.
"Utrujeni pionirji z Goriškega prihajajo po slovo v svobodno zemljo, da si v njej poiščejo — grob. Za Abramom je šel Aljančič, To so možje, ki so dozoreli v trpljenju, kaki-šnega tostranci nepoznamo. Največji idealizem, tolikokrat trpko preizkušen, pa vedno obdan z optimizmom in zavestjo dolžnosti vojaka, ki stoji v prvih vrstah — to so tihi, skromni duhovniki, narodni mučeni-ki ob Soči. Vsi radostni prihajajo k nam po dolgih težkih letih. Oči jim žare od veselja, ko se vozijo mimo Brezij v slovensko prestolnico. Kaj vedo vse povedati ti junaki in kaj znajo vse zamolčati, ker jih svobodni ne razumejo.
vesolna ustava nemškimu narod do-gotovila, v glihi miri njim g^ede.
Germania sedaj edina in prosta je dovel velika in mogočna de brez ne-navidnosti (zavisti, prip.) zamore narodom druziga jezika, ki so v njenim nedru gori zrasli, v polni miri dovoljiti, kar njim po prirodu i zgodovinah tiče, ter se nima nikdar ne Slavjan, ne prebivavec nočniga Šlez-vig ali južne Germanie, ki danjski ali laški govore obtožiti in pertožiti, de mu bode slobodnost svjoga roda kerčena, ali de m nemški brat roko odtegne, ko le velja (kadar je potreba, op.).
Isti pisec je bil 1. 1848 tudi predsednik enega prvih italijanskih društev v Trstu, ki je imelo ime "Socie-tá dei Tnestini" — društvo Tržača-nov. Te društvo po svojem statutu ni bilo politično, čeprav je iz njega izšlo kasneje največ mož, ki so postali vodje tržaškega separatističnega gibanja, ali iredentizma imenovanega. To društvo je že 18. junija protestiralo proti gornjemu sklepu državnega zbora v Frankfurtu. Razlog tega protesta bo razviden že iz naslednjih vrstic, ki jih navajamo v . prevodu: "Z ozirom na avtonomni večkrat potrjeni statut mestni od 1. 1382 ozemlje Trsta s svojim prebivalstvom, v katerem prevladujejo I-talijani in Slovenci, ki je bilo 1. 1815 le priključeno Germaniji... " ter v nadaljnem zahtevajo avtonomijo in direktno podrejenost le vladarju. Nas pa zanima tu le ono, kar govori o Slovencih in njih prevladujočem položaju v mestu v zvezi z Italijani. Oba dokumenta, zlasti prvi, dokazujeta, tla so nastali šele mnogo kasneje vzroki in spremembe, ki so potisnile Slovence v Trstu tako daleč za Italijani, kot je to zlasti danes. V času, ko se je Trst začel razvijati, so bili Slovenci v Trstu v primeri z Italijani številčno in sicer skoro enakovredni in so jih celo sami stalno upoštevali.
Vinka Aljančič, župnik v Kredu pri Kobaridu, je želel biti pokopan v Kovorju, kjer je bil rojen 5. januarja 1890. V ljudsko šolo je hodil v Tržiču, gimnazijske študije pa je dovršil v Kranju 1. 1900. V tej dobi je žarel med mladino idealizem. Mladi abiturijentje so odhajali na Koroško. Goriško in Istro, kjer je ljudstvo najbolj potrebovalo narodnih delavcev. Pokojni Vinko je vstopil v goriško bogoslovje. En teden pred izbruhom svetovne vojne je bral no vo mašo v kovorski cerkvi. Nastavljen je bil za kaplana v romantičnem Bovcu. Tu ga je doletela vojna napoved Italije. Pred groznim obstreljevanjem je rešil Najsvetejše in se umaknil v sosednjo župnijo Sočo. kjer je tolažil in bodril domačine in vojake do konca svetovne vojne. Po končani vojni se je spet preselil »r Bovec in tam opravljal posle dekanij skega namestnika do leta 1921., ko je nastopil dušnopastirsko službo v Kredu pri Kobaridu. Po sedemnajstih letih neumornega dela ga je napadla težka bolezen. Iskal je zdravja v Vidmu, ko je pa čutil bližajočo se smrt, se je poslovil od svojih vernikov. Nevarno bolnega so prepeljali v Kranj, odtod v "Leonišče" v Ljubljano in iz Ljubljane zopet v Kranj, kjer je umrl.
Ta bridka vest bo globoko pretresla naše ljudstvo ob Soči. Pokojnega je poznala vsa dežela. Živahni, vedno veseli, izredno gostoljubni in srčno dobri gospod Vinko je bil priljubljen povsod. Z motorjem je obiskoval duhovne tovariše, vsepovsod je rad pomagal in v najtežih urah je ohranil pogum in humor. Z lepim preprostim in uglajenim nastopom je znal pridobiti spoštovanje tudi pri tujcih. Gorenjski značaj je pri-vzel milobo goriškega temperamenta in se vživel v dušo naših ljudi. Rajni Vinko je izgubil svoječasno vso imetje, pa je vendar sezidal Kred-cein novo farno cerkev. Domači so mu večkrat prigovarjali naj pusti nevarno in naporno službo v Italiji, pa se ni vdal. Hotel je ostati na svo jem mestu, kjer je uvidel. kako ze lo je duhovnik potreben zapuščenemu narodu. Le eno željo je imel, da bi bil pokopan pri svojemu očetu in materi v Kovorju. Ta želja mu se bo izpolnila.
Junaškem borcu, vzornemu duhovni leu, velikemu trpinu in najblažje-mu prijatelju iz Gregorčičevega planinskega raja, želi ves narod nemoteni pokoj pod Kamniškimi planinami. Ljudstvo ob Soči pa bo molilo i¡. jokalo za njim.".
¡sme -mtc mtt :<♦>: -s* -mt %

É KROJAČNICA MOZETIČ
Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam!
I
I $
*
O S O R IO 5052 (Paternal) - Buenos Aires
«K
SMRTNA KOSA
Ljubljana, julija 1938. — V Slatini Radenci, kjer je bil na poletnem oddihu je nenadoma preminul naš rojak g. inž. Josip Močnik, rudarski glavar v Ljubljani. — Rodil se je 10 februarja 1887., kot večina slovenskih rudarskih strokovnjakov, tudi on v Idriji, kor sin rudarsko-tehnič-nega nameščenca. Gimnazijo je obi skoval v Ljubljani, rudarsko visoke šolo pa v Pribramu na Češkem, kjer je diplomiral za rudarskega inženje-ra 1. 1912.
Njegova službena pot je kaj pestra: iz Bosne na fronto, nato v Bosno, v Celje, v Velenje in končno v Ljubljano, kjer je zasedel mesto rudarskega glavarja. Povsod, koder je ne samo dosežene uspehe svojega dela temveč tudi globoko hvaležnost hodil in služboval je pustil za seboj rudarjev, in delavcev, lep spomin pri kolegih in uradništvu. Zlasti veliko zaslug si je pridobli kot ravnatelj drž. premogovnika v Velenju, pa tudi povsod drugod, koder je deloval.
Za pokojnikom žalujeta poleg soproge gospe Marenke še dva sinova Rastko in Ernuš, oba visokošolca. Naj mu bo lahek počitek v zadnjem domu, težko prizadeti družini našo sožalje!
TONICA MAKAROVIČ UMRLA
Dne 25 junija je umrla v Prek-murju naša rojakinja Tónica Maka-rovič roj. Kancler V Goriškega. Ni bila znana samo v naših vrstah, ampak tudi domačini so jo cenili kot vzorno učiteljico, dobro mater, in tiho nacionalno delavko. Bila je do bra mati ne samo svojemu sinu, nego vsem, ki so prihajali k njej iskat pomoči. Vsi so jo cenili zaradi nio-nega blagega značaja. To je pričal tudi njen nad vse lepi pogreb.
Pokojnica je bila za učiteljico v Istri, kjer je vzljubila tamkajšnje ljudstvo. Za časa majniške deklaracije je bila prva v vasi, ki je dala svoj podpis. Svoje učence je vzgaja la v narodnem duhu, kar seveda ni bilo prav oblastem. Z vso silo je delovala na prosvetnem področju ;n širila našo knjigo in pesem. Zaradi tega se je zamerila oblastem, ki so jo poslale v Južno Italijo, odkoder je odšla v Jugoslavijo.
Bodi ji lahka zemlja daleč od domačega kraja!
SINDAKALNE DAJATVE
S tekočim letom so bile sindikalno dajatve trgovcev kakor tudi njiho vih nameščencev preosnovane, tako da bodo članske in dosedanje izkaz-niške pristojbine opuščene, zato pa se bo povišal obči obvezni sindikalni prispevek. Obe pristojni sindikalni organizaciji že pripravljata potrebne odredbe, ki bodo v kratkem uveljavljene z retroaktivno močjo od 1. januarja t. 1. dalje.
Pa načrtu teli sprememb, ki p;a ie deloma objavil "Piccolo", bodo znašali sindikalni prispevki za trgovce na osnovi njihovih čistih dohodkov, dognanih za kategoriji B in C 1: pri dohodkih do 2000 lir na leto po 20 lir, od 2000 do 4000 po 51, od 4 ti soč do 5 tisoč po 60, od 5 tisoč do 25 tisoč za vsakih sto lir dohodkov po 1.50 lire več ko 60 od 25.000 do 100 tisoč za vsakih sto lir dohodkov po 2 liri več, pri doohdkih na 100.000 lir pa po 2500 lir letno. Minimalni prispevki bodo znašali v vsakem primeru po 20 lir. Za krošnjarje in sej-marje bodo izdane posebno odredbe.
Glede sindikalnih prispevkov trgovskih nameščencev pa določa na črt, da bodo plačevali delodajalci p-.> 0.40, nameščenci sami pa 0.85 lir za vsakih 100 lir svojih plač in ostalih prejemkov. Za delodajalca pa skup no sindikalno dajatve za vse njegove nameščence ne bodo smele presegat 5000 lir.
ZA UBOJ SINA 4 LETA ZAPORA
Gorica, julija 1938. — Pred reškim sodiščem se je moral zagovarjati I van Grlj s Prema za uboj svojega sina. Ko je 24 maja lanskega leta prišel domov skupaj s sinom, ga je v pi janosti ozmerjal, da je len itd. V prerekanju je v razburjenosti in na-{unCn z ui ojia «z (iqiuSod izaf i¡3 udaril sina po glavi, da mu je počila lobanja. Sina so takoj prepeljali v reško bolnišnico, kjer je po Miem mesecu umrl. Državni tožilec jc-predlagal za kazen 9 let zapora utemeljujoč, da je dejanje bilo izvršeno v premišljenosti. Končno pa je zrna galo mišljenje branitelja, ki je vztra jal na tem, da je obtoženec zakrivi' samo zlorabo sredstva v poboljševalne namene. Obsojen jo bil tia 4 leta zapora.
PIVKA BO IMELA ASFALTIRANE CESTE
Ceste od Reke do Ilirsko Bistrice, do Ribnico in daljo čez št. Peter proti Postojni sedaj popravljajo in jih bodo vso asfaltirali.
RAZNE VESTI
Col. — Dosedanji komisar fašistične organizacije na Colu pri Ajdovščini Peter Zaniboni je bil imenovan za političnega tajnika drU"
štva.	™
*
Gorica. — Goriška mestna občin? bo. kakor poroča "Gazzet.ino". najela večje posojilo, da bi z njim povečala vojašnico pri Sv. Marku. *
Koper. — Prod sodiščem se bo moral zagovarjati Brane Vidulič iz Ku-beda, ker je svojo ženo težko ranil s sekiro.
*
Gorica. — V neki mehaniški delavnici se je pripetila huda nesreča. Po neprevidnosti je bila postavljena kantta bencina v neposredno bližine peči, pri kateri sta bila zaposlena 29 let stari Albert Turel iz Volčjedrage in 19 letni Friderik Mervin iz Šem-pasa. Nenadno se je bencin v kanti zaradi velike vročine vnel. Nastala je eksplozija, spričo katere sta bila oba mehanika smrtno nevarno poškodovana. Takoj so ju odpelali v mestno bolnišnico, dravniki si skoraj da zaman prizadevajo, da bi Ji ma ohranili življenje.
Opčine. — Na cesti proti Trstu se je pripetila smrtna nesreča, katere žrtev je postala 15-letna Justina Tavčar. Vozila se je na kolesu in je na nepojasnjen način izgubila ravnotežje. Kolo je zadelo ob cestni rob in Tavčarjeva je obležala nezavestna na tleh. Ko so domačini prihiteli, da bi jo pobrali, so ugotovili, da ima poškodbo na glavi. Takoj so telefonirali po rešilni avtomobil, ki je Ju stino odpeljal v tržaško bolnišnico. Toda umcfci je že med potjo. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je dekletu počila lobanja in se je zlomila tudi hrbtenica na tilniku. *
Trst. — V težkem stanju so pripeljali v bolnišnico 18-letnega Slavca Milana iz Tomaja. Pred dnevi se je zbodel v roko, na kar ni polaga' važnosti. Roka mu jo kmalu zatekla in nastopila je zastrupitev krvi.
ZOPET NAGRADA ZA DVOJČKE
Na Vipavskem je dobila družina Alojzija Furlanija nagrado 800 lir iz Mussoliuijevega fonda za podporo materam, ki rodijo dvojčke.
Italijanski prestolonaslednik v naših krajih
Prestolonaslednik princ Umberto jo prepotoval Julijsko krajino, kjer jo pregledal vojaške posadko. Priredili so mu povsod svečane uradne sprejeme. Posebno slavnostno je bil sprejet v Postojni od fašistov vojaštva in uradništva.
u $
*
i ÍJÍ
S š
i i
VPOKLICNE KARTE PO ZELO ZNIŽANIH CENAH.
caTcentral europea
469 s AN MARTIN 469

Velikanske slovesnosti v Julijski Krajini
Po vsej Julijski Krajini so pretekle dni uradno proslavljali dan, ko je bila Gorica zasedena od italijanske vojske. Slovesnosti so se povsod udeležili oddelki vojske in fašistične stranke.
ZVONIMIR ROGOZ BO IMEL GLAVNO VLOGO V FILMU "AMERIŠKA JAHTA V SPLITSKEM PRISTANIŠČU"
Znani gledališki igralec Zvonimir Rogoz, ki je pred leti odšel iz Ljubljane k praškemu gledališču, se sedaj mudi v Dalmaciji, da pripravi vse potrebno za filmsko snemanje Begovičeve drame "Ameriška jahta v splitskem pristanišču". To snemanje vrši filmsko podjetje Reder iz Prage. Zvonimir Rogoz bo igral v tem filmu glavno vlogo, film pa bo režiral Vladimir Grom, ki je študiral v Rusiji. V Splitu bodo posneli vse zunanje slike za ta film. posebno slike s splitskega sadnega trga. Ko bodo svoje delo v Splitu opravili, bodo nadaljevali z njim v ateljejih | v Pragi. Zdaj računajo, da bo film! decembra meseca letos že gotov.
NIZOZEMSKI MINISTER V JUGOSLAVIJI
Nizozemski minister za kolonije Valter Charles je te dni prispel v Dubrovnik na počitnice. Zdi se, da bo tam ostal le za kratko dobo.
UVOZ MINERALNEGA OLJA V JUGOSLAVIJO
Uvoz mineralnega olja iz Anglije! je v letošnjem prvem polletju pre-i cej narastel v primeri z onim, koli- J
-uo ut;)} A 0}8[ Oi[SUB[ O [[(j 8C .I0>[
su. Vsega skupaj smo v prvem letošnjem polletju uvozili iz Anglije 1.678.8 galon tega olja, kar pomeni f.3% več kot lansko leto. Vsega tega mineralnega olja pa pri nas še nismo porabili, pač pa le majhen del. Vse ostalo uvoženo olje je spravljeno v državnih skladiščih.
VRELEC MINERALNE VODE V PETROVGRADU
Nov vrelec mineralne vode so odkrili v Banatu, ne daleč od Petrov-grada. To odkritje je prav za prav staro že nekaj let. Pri kopanju novega vodnjaka so kmetje naleteli na precej močne izvirke vode, ki pa je bila tako topla, da je niso mogli u-porabljati. Zato so ta vodnjak tudi kmalu opustili. Zdaj pa se je začel zanimati za to nenavadno vodo neki bivši tamkajšnji župan. Steklenico te vode je dal analizirati. Strokovnjaki so ugotovili, da je v tej vodi mnogo mineralnih snovi. Ima približno takšne snovi v sebi kot voda v Ivarlsbadu. Omenjeni bivši župan je takoj vzel v najem zemljišče, na katerem je ta nenavadni vodnjak z mineralno vodo. Dobil je že dovoljenje, da sme to vodo prodajati. Zvedelo se je tudi, da namerava neka skupina denarnih magnatov odkupiti to zemljišče z izvirom vred in postaviti na tem mestu primerne zgradbe, podobne kot so n. pr. v Rogaški Slatini pri tamkajšnjih mineralnih vrelcih. Banat bo tako dobil novo zdravilišče z mineralno vodo.
samo za tlakovanje ulic in cest 20 milijonov dinarjev, kljub temu pa bo okoli 200 prestolniških ulic ostalo še vedno netlakovanih.
DELOVANJE NEMŠKEGA PROMETNEGA URADA V JUGOSLAVIJI
Nemški prometni urad v Beograda je pred nekaj dnevi slavil štirilet-nico svojega obstoja. Ustanovljen je bil julija meseca leta 1934 in je pod upravo nemškega generalnega konzula g. Deuhausena dosegel lepe u-spehe. Srbski časopisi pišejo, da je ta urad mnogo pripomogel k temu, da smejo Jugoslovani v tolikšnem številu v Jugoslavijo. Da bi se delavnost prometnega urada še povečala, je bila pred kratkim ustanovljena v Zagrebu podružnica tega urada. V Zagrebu je ta ustanova naletela na še toplejši sprejem že zato, ker je Zagreb mnogo bližji nemški meji.
Proslava 175 letnice priselitve Nemcev v Bačko
175 letnico priselitve Nemcev, ki so prišli iz Würtenberga in Badena, je proslavila občina Iličevo v Bački. Te proslave so se udeležili predstavniki oblasti ter številni gostje iz nemškega rajha ter vse Vojvodine in Slavonije. Na dan te proslave so odkrili tudi spomenik umrlim nemškim priseljencem. Spomenik pred-j stavlja nemško družino, izdelal ga je kipar iz Bačke Sebastijan Leitner. Ta dan je bil v Iličevu tudi velik sprevod, ki je prikazoval vsa poljedelska dela od zgodnje pomladi do Pozne jeseni. Prirejena je bila tudi razstava, na kateri je bilo razstavljenih nad 400 vrst raznega sadja in cvetja, poleg tega pa večje število' Poljedelskih strojev. Svečanost je bila končana z gledališko predstavo, v kateri so prikazovali življenje vojvodinskih Nemcev. — Spet dokaz, kako lojalno postopa Jugoslavija z nemško manjšino pri nas.
IZREDNO DOBRA LETINA PŠENICE V SLAVONIJI
Tako lepe pšenice, kot je bila letos, v Slavoniji še ne pomnijo. Ne Rre toliko za količino pšenice, ki so jo letos tamkajšnji kmetje pridelali, Pač pa za izredno kakovost. Hektoliter letošnje pšenice tehta 82—83 kg, dočim ista količina v Vojvodini. kolikor ljudje pomnijo, ni tehta-lft niti 80 kg. Da je letošnja pšenica tako lepa, pripisujejo dejstvu, da so y zadnjem času v tamkajšnjih krajih izvedli kanalizacijo po poljih, ki 3e zemljo znatno izboljšala.
BALKANSKE IGRE
Balkanske igre so ustanovili leta 1929, na pobudo Grčije po vzoru o-limpijskih iger in z željo, da bi služile ne samo napredku lahke atletike na Balkanu, temveč tudi, da bodo močna vez za vsestransko zbliža-nje med balkanskimi narodi. Jugoslavija, Bolgarija in Romunija so to misel iskreno sprejele. Sporazum je bil hitro dosežen in že v začetku jeseni 1929, to je od 22. do 29. septembra so bile v Atenah poskusne balkanske igre ob udeležbi Grčije, Jugoslavije, Romunije in Bolgarije. Uspeh je bil izreden. Klasični atenski stadion je bil nabito poln. Na sestanku zastopnikov lahkoatletskih zvez so sklenili povabiti tudi ostali dve balkanski državi, Turčijo in Albanijo, na to športno tekmovanje. Turki so se vabilu takoj odzvali, Albanci so pa sicer takisto pristali, toda zaradi svojih takratnih športnih razmer (šport je bil takrat v Albaniji šele v povojih) se prva tri leta (od 1930 do 1932) niso aktivno udeležili Balkaniade in so prišli šele na četrte balkanske igre leta 1933 v Atene.
NENAVADNA VROČINA V DUBROVNIKU
Strahovita vročina je vladala začetek avgusta v Dubrovniku. Toplina že davno ni bila tako visoka kot te dni. Na soncu je bilo nič manj kot 61 stopinj Celzija. Prav takšna vročina je bila v okolici. Dežja ni bilo že dva meseca. V okolici Dubrovnika vlada velika suša. Zelenjava na dubrovniškem trgu je zelo draga in je skoro ni mogoče dobiti. Velika vročina je povzročila v okolici Dubrovnika tudi nekaj požarov, ki so jih zanetile iskre iz lokomotive.
CENE DALMATINSKEMU VINU SO SE ZVIŠALE
Zaloge starega dalmatinskega vina so vedno manjše in bodo pošle najbrž že pred novo trgatvijo. V zvezi s tem so tudi cene precej poskočile. Črno vino plačujejo po 4.5 do 5.5 din, belo pa 5 do 6 din. Letošnja trgatev ne obeta dobro, to pa zaradi velike suše, ki je trajala skoro dva meseca. Na dalmatinskih otokih bo trgatev še slabša.
20 MILIJONOV DINARJEV ZA TLAKOVANJE ULIC V BEOGRADU
Ni čudno, če je po Beogradu še vse polno netlakovanih cest, kajti mesto strahovito hitro raste. Kraji, ki so bili pred nekaj leti še čisto zunaj mesta, spadajo danes že skoraj v samo središče. V Beogradu niso pridni samo z zidanjem novih velikih palač, ki zahtevajo težke milijone denarja, pač pa lahko tudi vidiš na vseh koncih naše prestolnice, kako tlakujejo stare zanemarjene cest« in polagajo temelje za nove. Letos je beograjska občina namenila
V
i
S? $
fs
'i i
V
f
4 8
V
«5
i
.<♦> .;♦> •>:«< •:♦> ■ <♦>: >:♦;< *►> <♦> .:<♦>. •:♦> •:«<. >:♦:< m >»x mu
ROJAKI
NE POMIŠLJAJTE DOLGO
Vporabite priliko KROJAČNICA
"PRI ZVEZDI"
Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN)
Površnik, obleka
SAMO ZÁ $ 75.—
Hlače fantazija $ 8.—
STANISLAV MAURIč
DONATO ALVAREZ 2059
pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires -;se</*>.> .jg. <♦> <♦> <♦>; •:♦> •:♦> <♦> •»•:♦> <♦> .<♦> •:♦> •:«•
I
0
M
*
SB
1
i «5
é
v
'i
v j§
v $
v
__&
m*
KONFERENCA BALKANSKIH
ZDRAVNIKOV BO V TURČIJI
Peta balkanska konferenca zdrav nikov bo letos v Turčiji in sicer od 7. do 15. septembra. Glavno vprašanje, s katerim se bodo bavila zastopstva zdravnikov balkanskih držav, je vprašanje malarije ter borbe proti njej v posameznih državah. Pri tej borbi proti malariji bodo sodelovale vse balkanske države. Je to vprašanje, ki se v prvi vrsti tiče naše države. Vprašanje je ekonomskega in socialnega značaja in zadeva življenske interese predvsem širših plasti našega naroda. Konferenca se bo bavila tudi z vprašanjem raka in spolnih bolezni. Jugoslovanski zdravniki bodo odpotovali 4. septembra preko Bukarešte, Konstance in Črnega morja v Turčijo. Po seji v Carigradu bodo vsi udeleženci odšli v Smirno, kjer bo te dni mednarodni velesejem. Iz Smirne se bodo podali v Ankaro, kjer bodo zaključne seje, nakar se bodo vrnili v Carigrad.
ki jo je sedaj kupila na Angleškem nosi ime "Orel".
FRANCOSKI ČASNIKARJI V DUBROVNIKU
Skupina francoskih časnikarjev in publicistov se je 3. in 4. avgusta mudila v Dubrovniku. Tu so si ogledali razne starinske zanimivosti, ki so jim jih razkazovali in razlagali naši starinoslovci.
VELIK GOZDNI POŽAR V OKOLICI CAVTALA
Velik gozdni požar je izbruhnil v okolici Cavtala. Močan veter je bil vzrok, da se je ogenj silovito hitro razširil. Zanimivo je, da tamkajšnji kmetje niso hoteli pomagati pri gašenju in je morala priti gasit dubiov-niška požarna bramba, poleg nje pa tudi gasilci vojne mornariee iz Kum-bora in Hercegnovega. Gorelo je vso noč in šele zjutraj se je gasilcem posrečilo požar omejiti. To je v zadnjem času že drugi gozdni požar v teh krajih. Gozdovi so daleč od poti in vanje nihče ne zahaja, razen sem pa tja njihovi lastniki. Ker kmetje sami niso hoteli gasiti, mislijo nekateri, da so kmetje celo sami zažgali1 gozd, da bi potem na tem kraju sa-| dili sladke buče.
DVA NOVA MODERNA MOSTOVA ČEZ SAVO
Dva velika mostova čez Savo grade v zagrebški okolici. Eden bo železniški, drugi pa bo služil prometu z vozovi in pešem. Nova mostova gradi tovarna vagonov, strojev in mostov v Slavonskem Brodu. Gradi ju po najmodernejšem sistemu. Posamezni deli jeklenega ogrodja ne bodo sklenjeni z vijaki, pač pa zvarjeni drug z drugim. Dela pri konstrukciji zelo hitro napredujejo in bodo kmalu že toliko daleč, da bodo mogli jekleno ogrodje za oba omenjena mostova prepeljati v Zagreb in od tam na Savo,kjer bosta mostova stala. Teža ogrodja za en most znaša okoli 600 ton in torej njegov prevoz iz Slavonskega Broda ne bo tako lahek. Za prevoz bodo uporabili nalašč v ta namen zgrajene železniške vagone. Nadzorstvo nad graditvijo mostov je gradbeno minister-stvo poverilo tehničnemu oddelku banske uprave v Zagrebu. Posebno veliko pozornost je pri teh delih vzbudil način varjenja posameznih delov mostne konstrukcije. Nekateri gradbeni strokovnjaki so si prišli ogledat ta dela nalašč zato.
Najstarejše gledali-
šče v
Evropi
Najstarejše gledališče v Evropi i-majo v mestu Hvaru na istoimenskem otoku. To je velika dvorana, ki je stara že nad 300 let. Danes v njej ne uprizarjajo iger, pač pa jo uporabljajo v vse mogoče druge namene. Celo politične sestanke prirejajo v njej. Vsako leto pride na Hvar tisoče in tisoče tujcev, ki si hočejo ogledati tudi to najstarejšo gledališko dvorano. Vendar je človeka skoro sram, ko vidi, kako pri nas zanemarjamo takšne zgodovinske dragocenosti, ki si jih tujci hodijo ogledovat iz najoddaljenejših krajev. Dvorana je danes silno zanemarjena. Celo tujci očitajo tamkajšnjim domačinom, kako malo smi sla imajo za stvari tako velike zgodovinske vrednosti. Sami bodo kri-, vi, če bo na Hvaru vedno manj tuj-! cev, ki pridejo tja nalašč zato, da si I ogledajo zgodovinske znamenitosti. 1
'NAVAL TUJCEV V JUŽNI SRBIJI
V Južni Srbiji, posebno ob Ohridskem jezeru, je vedno več tujih gostov. Toliko kot letos jih v Ohridu še ni bilo nobeno leto. Še enkrat toliko jih je letos, kot lansko leto, ki je veljalo za rekordno glede obiska tujcev. Po vseh hotelih, kavarnah in prenočiščih primanjkuje prostora, dočim se v primorskih krajih, posebno še letos, kar naprej pritožujejo, da je vse prazno in da je tujcev neprimerno manj kot lani. Celo šole so spremenili v počitniške kolonije. Nekaj jih letuje kar pod šotori v o-kolici Ohrida. Ti zapravijo še najmanj. Med tujci je največ Francozov, Angležev in Nemcev. Domačini so iz vseh krajev, največ pa jih je iz Beograda.
"ATLANTSKA PLOVIDBA" KUPILA NOVO TOVORNO LADJO
Novo večjo tovorno ladjo je kupila na Angleškem "Atlantska plo-vidba" d. d. na Sušaku. Ladja ima 8.500 ton in bo gotovo v veliki meri pripomogla k pospeševanju našega trgovskega ladijskega prometa. "Atlantska plovidba" na Sušaku ima zdaj tri tovorne ladje. Tretja,
KRALJEVSKA DRUŽINA PRISPE-<	LA NA BLED
| Na Bled se je pripeljala 4. avgu-i sta Nj. Vel. kraljica Marija, prispe-j la je iz Rumunije s pogreba svoje j matere romunske kraljice Marije, j Na Bled pa sta se skoro istočasno j pripeljala iz Anglije, kjer študirata, kraljeviča Tomislav in Andrej.
Veliki zavod
"RAMOS MEHA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SITILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, razširjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rane.
ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, tJSESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI ,1e edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mo-
OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje.
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
DRAŽBA ZA ZGRADITEV OTROŠKE KLINIKE V BEOGRADU
Prva ponudna dražba za sklepna dela na poslopju otroške klinike beograjskega vseučilišča bo 29. avgusta v gradbenem ministrstvu. Proračunski znesek znaša 6,999.732.40 din. 30. avgusta se bo vršila prva ponudna dražba za instalacije centralne kurjave in ventilacije v novem poslopju pravne fakultete.
VELIKA BALKANSKA UMETNIŠKA RAZSTAVA V ZAGREBU
Velika Balkanska razstava v Zagrebu bo od 27. avgusta do 5. septembra v Umetniškem paviljonu. Razstava bo prirejena v okviru Balkanskega dne. Za to prireditev je sestavljen že poseben odbor, pokroviteljstvo pa je prevzel trgovinski minister Vrbanic s otvoritvenim govorom. Na razstavi bodo prikazali vse, kar je v zvezi z narodnim in u-metniškim življenjem balkanskih narodov, posebno pa še literatura balkanskih držav, folklora in umetnost. Že dozdaj se je prijavilo veliko število, umetnikov, ki hočejo sodelovati na tej razstavi, pa tudi ne. kaj Albancev. Že po dosedanjih prijavah se zdi, da bo ta razstava dosegla velik moralen uspeh.
VOJVODA IN VOJVODINJA KENTSKA NA NAŠEM JADRANU
Vojvoda in vojvodinja Kentska sta se 4. avgusta zvečer odpeljala iz Kranja na našo dalmatinsko obalo, kjer bosta nekaj časa križarila po Jadranskem morju. Nato se bosta spet vrnila v gradič na Brdo pri Kranju in bosta ostala v gosteh pri knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi.
ITALIJANSKI IZLETNIKI V DUBROVNIKU
1500 izletnikov se je 7. avgusta pripeljalo z veliko italijansko ladjo "Roma" v Dubrovnik. Ladja se je ustavila na našem Primorju na svojem krožnem potovanju iz Amerike. Izletniki so naredili nekaj izletov v dubrovniško okolico. Kmalu pa je "Roma" nadaljevala svojo pot proti Benetkam.
Ladjedelnica v Senju pogorela
Ena najstarejših ladjedelnic v Jugoslaviji je začetek avgusta pogorela v Senju. Požar je verjetno na-
r«K< ymomL mm %

*
i
x
1 I i i
v *
i
4 ■
v
*
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. G ODE L
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
ZA SLOVENCE PRVI PREtrLED BREZPLAČNO
Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure.
GOVORI SE SLOVENSKO
CALLE CANGULO 1542
I
5?
I
I
i ¡¡5
'i
5?
I
v
i
x ■
v

stal zaradi velike vročine, ki je vladala v zadnjem času na našem Pri-niorju. Razširil se je hitro na vse objekte, tako da je bila tudi takojšnja pomoč gasilcev skoraj brezuspešna. Pogoreli niso samo razni objekti te ladjedelnice, ampak tudi nekaj že skoraj dograjenih manjših ladij in čolnov. Med njimi je pogorela tudi jahta, ki si jo je naročil v senjski ladjedelnici bivši minister za telesno vzgojo dr. Josip Rogič. Požar je uničil dalje nekaj jadrnic in
motornih čolnov. Celotno škodo cenijo na pol milijona dinarjev.
Izseljenec zapustil 100,000 pesov revežem
Tako srečnih občin, kakor je Bol na otoku Braču, gotovo ni veliko. Dobila je lepo vsoto denarja, s katero bo lahko precej časa vzdrževala svoje reveže. Stvar je bila tale: Lansko leto je v Genovi umrl dalmatinski izseljenec po imenu Juraj Kar-melic, ki je svoj čas bival v Argentini. Naredil si je tam prav lepo premoženje, tako da je ob svoji smrti zapustil 100.000 argentinskih pesov, kar je v našem denarju nekako pol-drug milijon dinarjev. To svoje premoženje pa je zapustil občini Bol na Braču kot pomoč siromaokm. Seveda vse od te vsote občina Bol ni dobila, ker si je Argentinija pridržala 40.000 pesov za razne takse. Po odbitku še raznih drugih stroškov je občina Bol zdaj prejela še vedno 700.000 dinarjev, in to vsoto je vložila pri Hipotekami banki in občinski hranilnici v Splitu.
skušali ogreti za svoje "upravičene zahteve" Seatona Watsona, znanega angleškega časnikarja, ki se je tudi tiste dni mudil v Dalmaciji na oddihu. Toda Angleži, ki imajo svoj veliki imperij, so javno upkazali, da so kaj malo dovzetni za take majhne skrbi. Admiral je obiskal predsednika vlade takoj po njegovem prihodu in ko mu je ta na njegovi ladji vrnil obisk, ga je angleška mornarica sprejela z vsemi častmi. Seaton Wat-son pa je v društvu prijateljev Anglije predaval o pomenu Jugoslavi. je kot države in svoje besede zaključil z vzklikom "Živijo Jugoslavija".
Balkanski sporazum podpisan v Solunu
Začetkom avgusta zunanja politika ni počivala. Omeniti' moramo važen dogodek, ki bo imel svoj vpliv na nadaljnji potek zunanje politike v Evropi in po svetu. Podpis pogodbe med Bolgarijo in državami Balkanske zveze (Jugoslavija, Romunija, Turčija, Grčija) je bil preteklo nedeljo v Solunu. Pogodba nosi ime: solunski sporazum. S to pogodbo je Bolgarija dobila pravico do oboroževanja, a je istočasno obljubila, da bo prijateljsko sodelovala z ostalimi balkanskimi državami in da ne bo nikdar uporabljala vojne sile, ako bi nastali kakšni medsebojni spori. Balkan je torej pomirjen. 65 milijonov ljudi živi na tem mirovnem polju, ki so ga pred 20 leti imenovali smodniš-nico Evrope. Balkan je danes najmočnejša postavka za mir. Ne pretiravamo, če rečemo, da ima poglavit. no zaslugo pri tem modra zunanja politika naše vlade.
SKOPLJE DOBI NOVO RADIJSKO POSTAJO — TELEFONSKE •ZVEZE Z INOZEMSTVOM
Poštni minister Cvrkič je napovedal velike izpopolnitve v ustanovah svojega resora. Skoplje bo dobilo novo veliko radijsko postajo z vsemi pripadajočimi napravami, dobili smo novo telefonsko progo Beograd-Atene, poštni minister pa je napovedal tudi velike izpopolnitve v telefonskih zvezah z Italijo, Švico, Nemčijo in vso zahodno Evropo. Kdor ve, kaj v modernem življenju telefon pomeni, bo znal ceniti te nove naprave.
OBRTNIŠKA RAZSTAVA PRI SV.
VIDU PRI LJUBLJANI
Obzrtniki v Št. Vidu nad Ljubljano so odprli svojo vsakoletno razstavo, na kateri so v svojih izdelkih pokazali svojo umetnost in iznajdli. vost. Obiskala sta jo že minister dr. Krek in minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetko-vic.
DEKAN JOŽEF ANŽIČ UMRL
V Ljubljani v Leonišču je umrl dekan leskovške dekanije Anžič Jožef, župnik v Št. Jerneju in ban-ski svetnik za krški okraj. Prepeljali so ga v njegovo faro, kjer so se njegovi župljani iz krškega okraja v velikem pogrebu poslovili od pokojnega.
NOVE MEŠČANSKE ŠOLE
Na posredovanje slovenskih ministrov dr. Korošca in dr. Kreka je prosvetni minister podpisal odlok, glasom katerega se odpre nova meščanska šola v Kranju in Slovenskih goricah.
POTOVANJE DR. STOJADINO-VIčA PO DALMACIJI
Politična javnost, zlasti po Dalmaciji in južnih krajih države, je še vedno pod vtisom potovanj dr. Sto-jadinoviča, katerih največje zadnje slovesnosti so bile v Boki Kotorski. Predsednik vlade pa je potoval še naprej do Bara, kjer je v Sutomoru obiskal dijaško taborišče. Politični nasprotniki so sicer skušali na kak način zmanjšati vtis teh potovanj in sprejemov. Po neki kronični bolezni Slovanov so računali na "inozemstvo", da se bo potegnilo za njiho ve "narodne pravice". Poslanec Pa ško Kaliterna je v tem smislu pisal poveljniku angleškega vojnega bro-dovja, ki je z nekaj ladjami prav tiste dni gostovalo v Splitu. Nato so
ko, ki je nekdanji Seljački doni kupila za 9 milijonov din. DHB. bo zgradbo porabila za svoje bančne prostore.
Hipotekama banka > Zagrebu kupila "Seljački dom"
Nekdanja Radičeva stranka (HSS) je imela v Zagrebu veliko stavbo "Seljački dom", kjer so bili vsi njeni, prostori in je bila ta hiša nekaj let središče vsega Radičevega političnega in kulturnega delovanja. Stavba pa je bila močno zadolžena (za 11,250.000) pri Prvi hrvatski Ste. dionici v Zagrebu, ki je slednjič postala lastnica vsega poslopja, ker so se vse akcije za saniranje ponesrečile. Od Prve hrvatske štedionice pa je celotno poslopje prešlo na novega upnika, Državno hipotekarno ban-
:<«<. <♦>: ;<♦>: •:♦>. •:♦> •:♦> RESTAURANT RECREO



«"EL CAÑON"
V
1 $
$
Š
¡
Izvrstna domača hrana, prvovrstno pivo in vino. — Prostori z vrtom, pripravni svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna.
za
I I i
Ji
V1
v
Poslužujte se
PREVOZNEGA PODJETJA
"Expreso Gorizia"
i f
v Mky-i''/ '
tj'i gtMSfe


Franc Lojk
VILLARROEL 1476 IT. T. 54-5172 — 54-2094
PISEC A. REITHINGER O PORASTU IN PADANJU ROJSTEV
Znani socialno-gospodarski pisec A. Reithinger v svojem delu "Le vi-sage economique de 1'Europe" govori tudi o vitalnosti posameznih evropskih narodov, o njihovi življenjski sili, kakor se javlja v porastu ali padanju rojstev. Ugotavlja znano dejstvo, da so narodi zahodne Evrope že zdavnaj prekoračili svoj vrh in se podrobneje peča z narodi vzhodne Evrope. Navaja, da je v dobi od 1900 do 1930 Romunija napredovala za 4,8.3%, Bolgarija za 33.7%, Jugoslavija za 29%, za razdobje od 1930. 1960 pa da je to razmerje za Romunijo in Bolgarsko neugodno, dočim Jugoslavija napreduje in prihaja na prvo mesto med vsemi evropskimi državami. Za leta od 1930 do 1960 je sestavil preglednico, ki daje naslednjo sliko naraščanja rojstev: Jugoslavija za 32.5%, Romunija za 32.2 %, Bolgarija za 31.3%, Nizozemska za 20.7%, Nemčija za 5.6%, Anglija za 3.9%, Francija za 9.9%, nazadovanja ! Po njegovih računih bi Ju-gosavija v tem naraščanju 1. 1960 imela že 20 milijonov prebivalcev.
"SLOVENSKI DAN" V GLOBAS-NICI NA KOROŠKEM
Na mogočnem "Slovenskem dnevu" v Globasnici na Koroškem 31. julija so se zbrali koroški Slovenci iz Podjune, Roža in Obdravja, kakor piše "Koroški Slovenec" pod geslom: "Ein Führer, ena država in ena dežela, a dva koroška naroda!" Voditelj Koroške prosvetne zveze dr. Tischler pa je imel velik in pogumen govor, v katerem je poudaril pričakovanje vseh koroških Slovencev, da se bodo jim dane obljube tudi izpolnile, saj so koroški Slovenci pri volitvah 10. aprila zadostno dokazali svojo lojalnost. Ne bodo do. puščali, da bi se jim otroci nacionalno izneverili. Kakor vzdržujejo nemške manjšine kulturne stike z materinskim narodom, tako bodo tudi koroški Slovenci vzdrževali kulturne stike z materinskim narodom v Jugoslaviji. V jeseni se začne novo prosvetno delo. Svoj govor je med velikim odobravanjem zaključil z besedami: Ob novo ustvarjeni nemški narodni družini naj raste in pro-cvita tudi družina koroških Slovencev.
SUŠA V BELI KRAJINI
V Beli krajini vlada huda suša. Zmanjkalo je vode povsod, tako da jo imajo Belokranjci niti ne za kuho. Povsod drugod sicer dežuje, a v Beli krajini od Gorjancev do Kolpe že ni deževalo od 2. maja. Banska uprava in mestna občina ljubljanska sta priskočili na pomoč in z avtomobilskima cisternama razvažata že 14 dni vodo po vaseh. Sedaj so bili avtomobili odpoklicani in kmetje zopet vozijo z vozovi vodo iz Metlike na svoje domove.
MEDNARODNI KATOLIŠKI ES-PERANTSKI KONGRES V LJUBLJANI
V dneh od 6. do 9. avgusta je bil v Ljubljani mednarodni katoliški esperantski kongres. Udeležili so se delegati iz Belgije, nemške Avstrije, Češkoslovaške, Francije, Madžarske, Italije, Nizozemske, Poljske in Jugoslavije. V zvezi s kongresom je bila odprta umetniška razstava, na kateri so razstavili naši umetniki lep izbor svojih del. V zvezi s tem kongresom je bila odprta tudi filateli-stična razstava.
PROSLAVA DVAJSETLETNICE JUGOSLAVIJE V MARIBORU
Proslava 201etnice Jugoslavije v Mariboi ■u bo 14. in 15. avgusta in bo združena z velikimi slovesnostmi. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzel kralj Peter II., častni pretsed-nik pa je dr. Anton Korošec.
OBI-
IZSELJENCI IZ NEMČIJE SKALI DOMOVINO
5. avgusta je prispela v Ljubljano velika skupina slovaških izseljencev iz Nemčije in sicer iz Porenja in Westfaljev. Je to največja skupina izseliencev, ki je doslei kdaj prišla na obisk v domovino. Vsega skupaj je prišlo 520 izletnikov, med kateri-
mi je 43(J Slovencev, ostali pa so Nemci, njihovi prijatelji ali sorodniki, ki so porabili ta izlet za to, da si ogledajo Slovenijo oz. Jugoslavijo.
KMEČKI TABOR NA BREZJAH
V nedeljo 7. avgusta je bil na Brezjah prvi kmečki tabor, ki ga je priredila Kmečka zveza. Veličastnega tabora se je udeležilo 15.000 ta-borjanov, ki so prišli z vlaki, tovornimi avtomobili, vozovi in kolesi iz vseh krajev Slovenije. Veličastni slovesnosti se je udeležil zastopnik Nj. Vel. kralja, kneza namestnika Pavla in kneginje Olge, gospod podpolkovnik Pavlič. S svojo navzočnostjo sta počastila tabor tudi cerkvena kneza beograjski nadškof dr. Ujčič in ljubljanski škof dr. Gregorij Rožmau, dalje minister dr. Korošec, minister dr. Krek, ban dr. Natlačen s soprogo in drugi. Škof dr. Rožman je imel globoko zajet cerkveni govor, nakar je daroval sv. mašo nadškof dr. Ujčič. Po sv. maši je škof dr. Rožman blagoslovil novi prapor, kateremu sta kuinovala minister dr. Korošec in banova soproga gospa dr. Na-tlačenova. Nato je predsednik Kmečke zveze začel tabor, na katerem so govorili minister dr. Korošec, ban dr. Natlačen, predsednik Kmetijske zbornice gosp. Steblovnik, g. Spi-dler, g. Petrič, ga. Brodarjeva in g. Puš. Minister dr. Korošec je v jeklenem govoru poudaril delo slovenskega kmeta in njegove zasluge, da slovenski narod še ni izginil v tujih valovih.
TABOR V SEVNICI
7. avgusta je bil tudi velik tabor v Sevnici, na katerem se je zbralo nad 350 ljudi. Ob predpopoldanski nastopom je prispel na tabor tudi minister dr. Krek, ki je bil navdušeno sprejet in ki je v lepem govoru orisal taborove naloge za bodočnost.
Sovražno pisanje šolskega nadzornika proti Slovanom v Istri

Se priporoča lastnik
PETER BASSANESE
JUAN B. ALBERDI y Gral. PAZ — Buenos Aires
«i
k

•:♦>	m •:♦> <♦> <♦>
Po
zor
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK
Marcos Sastre 43 5 1
Vila Devoto
U. T. 50 - 027'
Dravska banovina dobila posojilo
Dravska banovina je dobila od Poštne Hranilnice posojilo 11,100.000 din. za modernizacijo banovinskih cest. S temi sredstvi bo izvršila več modernizacij, med katerimi je posebno pomembna cestna zveza Slovenske krajine s Štajersko. Zgrajena bo km dolga cesta, nekako od kolodvora v Radencih čez Muro do Petanjcev v Slovenski Krajini. Do. sedanja stara cesta ni imela mosta čez Muro in je bil zato promet v tej smeri, ki je bila najvažnejša proti Murski Soboti mnogokrat prekinjen. Nova cesta bo šla po ozemlju, ki ga Mura redno poplavlja v velikem nasipu. Da cestni nasip vode ob povod-nji ne bi zadrževal, bo imel nad suhimi strugami in stranskimi rokavi Mure 5 mostov. Čez Muro pa bo vodil most, ki bo dolg nad 100 m. Zgraditev nove ceste z vsemi 6 mostovi je preračunana na 5 milij. din in je ban dr. Marko Natlačen že potrdil licitacijo za gradbena dela, ki se bodo v kratkem začela.
K«-. •:♦> <♦> <♦> <♦> <«• •»>
KROJACNICA 'GORICA"
Hočete biti dobro in elegantno oblečeni
Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi.
FRANC LEBAN
Ul. W ARNES 2191
(Nasproti postaje Paternal.)
«• ?»>' mom	as
Letos meseca marca je izšla iz ti ska knjiga "Zgodovina šolstva v Istri od Avgusta do Mussolinija" (Storia della Scuola in Istria da Augusto a Mussolini), ki jo je spisal Carmelo Cottone. Knjigo v marsičem primerjamo s podobnim spisom, ki ga je objavil pred dvajsetimi leti naš Fran Barbalič in ki je žal med nami pa premalo znan. Podobnost je že v osebah. Barbalič je bil tedaj o-krajni šolski nadzornik v Pülju. Cottone pa je danes prvi šolski nadzornik za prvo šolsko okrožje puljske pokrajine s sedežem v Pulju. Oba sta že po svojem poslu imela vpogled v potrebne uradne sezname in spise Vsebinsko pa se ujemata z Barbali čevo knjigo samo drugi in tretji dodatek Cottonijeve knjige, ki podajata "Dejansko stanje na posameznih šolah pod deželno upravo 1. 1914" odnosno pregled "Šol, ki so se organsko izpremenile v obdobju 1914-1918". Seveda je Barbalič v tem po gledu izčrpnejši in, kolikor sem na marsikaterem emstu ugotovil, tudi zanesljivejši, od Cottone.ja. Poleg tega upošteva Barbalič tudi državne in zasebne šole in komentira stanje z ozirom na narodnostne prilike v posameznih občinah. Cottone pri niva-ja pri posameznih šolah leto ustanovitve in datume poznejših izpre-niemb.
Cottoneju ni bilo na tem, da poda samo pregled šolstva v Istri ob prevratu, temveč da oriše če tudi v krat kili potezah zgodovino istrskega šolstva od njegovih počet kov, ter da slavi na koncu posebno sedanjo fašistično dobo. Sam pravi, da je njegov spis predvsem zbirka dokumentov in "akt priznanja k bolesti pol-
ni veri iredentizma". Priznati moramo, da se mu je to posrečilo, kajti zbral je najbolje absurdne trditve, ki so jih kdaj pisali Italijani na račun istrskih Hrvatov in Slovencev. Toda če je bilo to umljivo v dobi samega boja, ni to nikakor dopustno sedaj, ko se gleda na dogodke z nekega višjega zgodovinskega stališča. V tem pogledu bi mu lahko bila v zgled Albertijeva knjiga "L'irredentismo senza romanticismo".
Sledijo naj tu nekatere cvetke, ki so značilhe za način, kako pišejo u-radne osebe.
Na straneh 105-106 čitaino pod naslovom 'Sv. Ciril in Metod in pan-slavizem" te-le besede:
"Zahteve slovanskih duhovnikov so se pričele pozneje, namreč šele !• 1887., ko je papež Leon XIII, proglasil Cirila in Metoda za svetnika. To je pomenilo, da tudi kultura i« svetost Slovanov' lahko postaneta univerzalni.
S tistim trenutkom se je pričel mučeniški rožni venec za Italijane. Prototip mueiteljá je bil duhovnik Peter Flego (umrl 1. 1910), ki se je rodil na italijanskih tleh Istre in je bil italijansko vzgojen. Prav on j" dal znak za začetek panslavistične kampanje, ki naj bi se udejstvova-la preko šole, ki pa je ostala sam" orodje razdora tam, kjer je prej vladala plodovita vedrost, in se je izčrpala v dolgih časnikarskih člankih. Kajti število nikdar ne more zajedati kvalitete in inteligence t (število so namreč za Cottoneja.Slovani, kvaliteta in inteligenca pa Italijani !!).
Flégo je rekrutiral svoje učence u-Kranjske, Koroške, Istre in celo
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramd: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI	SUIPACHA 28
Češke, ter jim z intenzivnimi in pospešenimi sistemi veepal besno in fanatično slovansko narodno kulturo, ki se je razvila v politično religijo-
Plodovi te vzgoje so se pokazali pozneje v obliki, ki je bila vse prej kakor krščanska: župnik Knavs v Topolovcu bo odklonil pogreb italijanskemu dekletu, ki je tako ostalo dva dni in dve noči brez pogreba, v Šterni bo don Medved odklonil zadnjo popotnico italijanskemu državljanu; v Lindaru se bo hrvatski duhovnik branil krstiti otroka, ker je oče noovrojenčka zahteval, naj/ bo obred, kakor običajno, latinski; v Nerezinah bo iz istega razloga neki otrok ostal nekrščen.
Politično delovanje duhovnikov je bilo v tisti dobi ogromno. Ker so i-meli v rokah matice civilnega stanja, ki jih jim je blagohotno odstopila vlada, so v najkrajšem času lahko poslovanili vsa imena oseb in kra jev."
Komentarja ni treba. Pač pa hočemo omeniti, da je Cottone v svoji knjigi na več mestih ponovil svojo teorijo o rasni inferiornosti istrskih Hrvatov nasproti Italijanom. Tako na str. 78, kjer ugotavlja, da je bilo 1. 1825 v Istri 127.000 Slovanov pro ti 55.000 Italijanom, toda "ti da so predstavljali najinteligentnejši in po cenzu in zgodovini najbogatejši del prebivalstva. Slovani pa so bili skozi stoletja sužnji na beneških galejah in sužnji zemlje. Zato niso oni zapustili in niti niso mogli zapustiti nobenega sledu svojega dela: italijanska zemlja jih je z lahkoto absorbirala. '
Isto pesem ponavlja tudi na strani 124, kjer navaja podatke o narodnosti za leta 1850, 1880, 1900 in 1910. Številni premoči Slovanov stavi nasproti večje bogastvo in višjo kulturo Italijanov. "Nemško prebivalstvo je bilo po večini vojaško, slo vansko pa izključno kmetsko in surovo. "
Cottone, ki očitno sploh nima niti najbolj elementarnega znanja kake ga slovanskega jezika, pa se ne obotavlja soditi celo o našem jeziku. Tako piše na strani 108, da "Pravega jezika, ki bi lahko služil Slovanom za njihovo narodno afirmacijo, sploh ni bilo, in da se kot tak ni moglo smatrati niti "primorsko" M!), t. j. neki dialekt, ki se je govoril ob obali med Slovani pod Beneško vladavino, in ki se je razlikoval od dialekta Slovanov pod avstrijskim cesarstvom."
Da, Cottone gre celo dalje in pravi, da se tudi danes opaža pri jugo-
| slovanskih dialektih nagnjenje, da ¡ sprejmejo jezikovne vplive od vseh 1 strani."
Ne bomo tu navajali vseh bajk in izmišljotin iz predvojne dobe, zgornje govorijo dovolj jasno o "kvalitetni superiornosti" italijanskega pisatelja Cottoneja, omeniti hočemo samo še nekaj ocvirkov iz neposredne povojne dobe. Tako nam Cottone na strani 152 pripoveduje, da je "i-mela Edinost svoje podružnice v Pu lju v redakciji lista "II Proletario", v dvorani "Sala Apollonio", v krožku "Circolo di Studi Social i", v Internacionalnem Športnem krožku, enako da je imela podružnice v Piranu v tamošnji Delavski zbornici in v Mladinskem Socialističnem krožku.' Ne vemo, kaj so rekli k temu Pirančani, katerih čisto italijanstvo tudi Cottone sicer na drugih mestih svoje knjige tako močno podčrtava.
Omenili smo te stvari zaradi tega, da si naši čitatelji, lahko ustvarijo sliko o osebah, katerim je izročena skrb zn vzgojo naše dece v Istri. Če imajo najbolj prominentne osebnosti na šolskem področju take kvalifikacije, kako naj sodimo potem o uči-teljstvu. K temu vprašanju se bomo še povrnili, kajti o Cottonejevi knjigi bomo še večkrat govorili, kajti dasi mrgoli v njej zgodovinskih in drugih netočnosti, ima vendar v vsebini toliko gradiva in takšnega, ki sicer ni dostopen in ki bo zanimal tudi širši krog naših čitateljev. V prvi vrsti mislimo pri tem na podatke o naj žalostne j ši dobi našega šolstva v Istri, namreč o dobi po okupaciji in po uvedbi Gentilejeve reforme, in na sedanjo šolsko ureditev v Istri. Cottone cam citira neko uradno poročilo šolskih oblasti v Trstu centrali v Rimu, kjer je rečeno, da "se je treba čuditi, kako se je vsa pretvor ba drugojezičnih šol v italijanske vršila brez pretresov, postopoma in z jamstvom za stabilnost".
P. P.
V bolnišnici...
¡Ana C h r p o v a
*	Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
j ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
Že nekaj časa sem je tožil Miro; ¡ da se kar ne počuti prav. Glava ga je bolela, v trebuhu je imel bolečine..., kdo ve kaj je to. Zares je skrbelo ženo. Naj ji umrje, naj jo pusti s tremi otroci. Kaj naj počne sirota. Kaj čuda, če je tudi njeno lice bledelo in upadalo.
Mož se je s trudom vlekel na delo in izčrpan vračal. Nekega dne ga je žena čakala zastonj.
Teška slutnja jo je prevzela in ni si upala niti misliti, zakaj moža ni še domov. Ko je minila že ura dolgega bolestnega čakanja, je zaslišala samotne korake. Pri vhodu so stopinje utihnile. Nekdo je plosknil z rokami.
Strahoma je šla odpirat.
Kdo je?
Ivan! se je predstavil sovaščan.
Najbrže prideš s kako žalostno novico. Vseeno dobrodošel. Stopi dalje
Nikar se ne ustraši Fana. Saj ni nič hudega. Na delu je Miru postalo slabo. Takoj so ga odpeljali v bol nico in mene obvestili. Bil sem že pri njem. Zdravniki so ga že pregledali in pravijo, da bo treba operaci je. Nič hudega ni.
Fana je hotela kar takoj v bolnico.
Ne, nikar sedaj, jo je miril Ivan. | Saj je v dobrih rokah. Jutri boš šla. nocoj ne moreš ničesar.
Kdo mu bo pa kaj postregel, če mu ne bom jaz? je bila žena v skr beh.
Prav je, da imaš skrb, toda sedaj le ni tako zelo potrebna, ker operiran še ni. Za sedaj je pa v dobrih i*o k ah.
In v kateri bolnici je? Ko bi bi! vsaj v kaki bolnici, kjer so naše slovenske sestre. Te bi gotovo dobro nanj pazile!
Nič ne skrbi Fana. V bolnici Al-vear je in v sobi II. Tam je slovenska sestra, ki bolnikom streže.
Dvorana 2? Saj prav tam je sestra Odila? Ali ji je kdo povedal, da je Miro Slovenec?
Nič ne skrbi Fana. Saj sem že jaz sam z njo govoril in ji priporočil I-vana. Zato nikar ne imej nocoj zanj prevelike skrbi. On je v dobri oskrbi in je bolje, da ga nocoj pustiš v mi ru, naj se odpočije in umiri, ti sama si pa tudi potrebna počitka. Saj se ti že kar skozi, ušesa sveti od samega bedenja in skrbi, tako si upadla. Za Boga, te prosim, da mirno doma ostaneš.
Malo so te besede Fano res pomirile. Toda, kako bo dobra žena kar tako zanemarila svojega moža? Vendar se je strpela doma in drugi dan dopoldne pohitela v bolnišnico.
Ni bilo prvič, ko je prestopila vhodna vrata. To da iti na obisk js čisto nekaj drugega kakor pa z negotovostjo obiskati moža.
V tej strašni hiši... Kar zona jo je obšla. Tisoči bolnikov! Kdo se more kaj meniti za Mirota! Saj je človek samo številka, kdo se briga za njegove potrebe. Saj je že tolikokrat slišala, kako so umirali, ker jih niso dovolj skrbno stregli, kako so jih slabo operirali, nezadostno hranili .. Tako je hitela Fana vsa zaskrbljena mimo bolniške kapele dalje. Postelja 41 v drugi dvorani, tako so ji rekli. Stopila je noter.
Zares je on, spoznala ga je. Kakor težak kamen se ji je odvalilo od srca, ko ga je videla še živega.
Vsa pomirjena je bila, ko je zvedela, kako ljubeznjivo so mu stregli.
Veš, da je v tej dvorani Slovenka. Ko so me prinesli, mi je bilo kaj hudo. Vse me je bolelo. Ko so me položili na posteljo, sem se nekoliko u-miril in zaspal. Ko sem spet odprl oči, je stala poleg mene sestra in motrila moj priimek.
Vi ste pa gotovo Slovenec, me je nagovorila kar po slovensko. <.
Kako ne bi bil človek vesel slovenske besee, ko sem se prav tedaj počutil tako strašno samega. Niti zate nisem vedel, če so ti kaj sporočili
Ona mi je takoj razrešila vse u-ganke. Da je že govorila z možem; ki me je spremljal, ko so me pripeljali in da je on že obvestil tebe Fana.
In sedaj, ko bi videla ti Fana, kako dobri so z menoj. Na priporočilo sestre so me natanko preiskali in v petek me bodo operirali na slepiču. Nič ne bodi v skrbeh. Sedaj vsaj lahko vse po slovensko povem, da vedo kaj želim, in tudi postrežnice so z mano prav vljudne.. Zares kolika sreča, da imamo tudi usmiljene sestre naše krvi po bolnišnicah.
Saj sem včasih že jaz sam tudi potegnil s tistimi, ki so na nune zabavljali. Danes pa tega ne bi več naredil, zakaj, ne vem kdo bi mi mogel storiti toliko dobrega, kot mi jo je izkazala tale usmiljenka, ki se je tako lepo zavzela zame.
Le nič ne bodi ti zame v skrbeh Fana.
Prav tedaj je prišla sestra in pozdravila bolnika, ki ji je pokazal na svojo ženo.
Nič ne skrbite gospa, jo je potolažila sestra. Danes bomo še enkrat preiskali moža, da bo popolnoma za-nesliivo in v petek, ko operira naj boljši zdravnik, pride mož na vrsto. Nič ne bodite zanj v skrbeh. Saj bom jaz skrbela zanj. Saj je ljubezen do bližnjega naša prva dolžnost
in kako ne bi potem z vso skrbjo storila zanj, ki je mojega naroda, in ki je poleg tega še oče, kakor mi je on sam razložil.
Da. Troje otrok bo troje sirot, če on umrje, je spet zaskrbela žena.
Le brez skrbi bodite gospa. Preiskava je dobro pokazala. V dveh tednih ga boste imeli že doma zdravega.
Dal Bog! Tako je zaželela žena, ko se je poslovila.
Vsak dan je prihajala gledat. Strah je je bilo, ko ga je po operaciji vsega bledega našla. Ostala je pri njem tudi čez noč. Možu se je vidno vračala moč. Deseti dan po operaciji je že napravil dolg sprehod po bolniškem parku in nato odšel domov in kmalu tudi na delo.
Ko je odhajal, je sestro odpuščanja prosil.
Zakaj? se je usmiljenka začudila.
Zato, ker sem včasih tudi jaz ne-lepo mislil in govoril od usmiljenk in sem mislil, da so čisto nepotrebne na svetu. Sedaj sem se pa prepričal, da ste bili prav vi tista, kateri se imam zahvaliti, da se danes zdrav
vračam k svoji družini!
*
To je ena izmed stoterih resničnih zgodb, katere so doživljali naši rojaki, ki so iskali zdravja po tukajšnjih \>olnicah: v Alvear, Ramos Mejía, Alvarez, Español, Rawson, Italiano. .i.
Koga pa čaka jutri ali pojutra-njem kaj takega, česar si prav nič ne želi, kdo to ve? To pa vemo, da imamo vsak čas nekaj desetoric naših ljudi po bolnicah in je pač neprecenljive vrednosti za vsakega, če ga tedaj nekdo z ljubeznivostjo oskrbuje.
Hvaležnost je najlepše priporočilo. Zato je jasno, da je naša človeška dolžnost, osnovna dolžnost, da se tudi mi v celokupnosti kot Slovenci izkažemo hvaležni za tolike usluge, katerih so bili naši rojaki že deležni po tukajšnjih bolnicah od naših slovenskih usmiljenk, dasi one tega ne zahtevajo in ne prosijo.
V ta namen se je organizirala lepa prireditev, na kateri bodo večinoma naša dekleta igrale1 v kaste-ljanščini dramo "DVE MATERI", ki je prestavljena iz slovenščine. Naši pevci bodo pa pokazali lepoto naše pesmi pred obilnim tukajšnjim občinstvom, v pričo katerega naj se primerno zahvalimo za dobroto, ki so je deležni naši bolniki po tukajšnjih bolnicah.
In če se bo kdaj prestavil v bolnici kak naš slovenski bolnik, bo nedvomno ljubeznjivo sprejet tudi tam, kjer ne bodo slovenske sestre, ker bomo imeli sloves vrednega naroda, ki zna biti hvaležen.
Hladnik Janez
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 103
—	Kako plemenito bit.ie! — vzklikne Elizabeta in pobožno pritisne pismo mlade kneginje na svoje ustnice. — Bog nam je poslal pravo prijateljico !
—	Usoda se nam je spremenila! — vzklikne Mirovič. — Prijatelji moji, ali čutite nad seboj božjo roko, ki nas bo rešila zemeljskega pekla — Sibirije.
—	Klanjam se božji previdnosti, ki je zbrala prav onega, ki je z nami tako kruto postopal, da nas jc pripeljal semkaj, kjer nas pričakuje rešitev. Ta človek nas je privedel na svoje posestvo, kjer živi angelj Natalka Soltikovua! Ali je to slučaj-— Ne, to je več kakor slučaj, to je božja previdnost.
Prijatelji so se objeli, srečni radi skorajšnjega osvobojen j a.
89. POGLAVJU Rešeni
Natalka Sol» ¡kovna je med tem pripravljala vsi", kar je bilo potreb no za beg.
Svojo namero je zaupala svojemu slugi, Francozu Lebrunu. Povedala mu je, da namerava osvoboditi kaznjence, ki se nahajajo v kleti njenega dvorca
—	Gospodarica, — ji odvrne sta ri Francoz. — to, kar nameravate storiti, vas lahko pogubi! Samo pomislite, če 'ni carica to zvedela! Kaznovala bi vas, zaplenila bi vam vose premoženje in morda bi morali sami po poti. odkoder hočete rešiti te kaznjence! Ker carica je neizprosna!
—	Dragi moj Lebrun, — odvrne
Natalka, ki se je pogovarjala s slugo v svoji sobi. — če bi vsi ljudje t?.-ko mislili, bi lnhče ne storil kaj plemenitega !
—	Med kaznjenci se nahaja deklica, o kateri sem prepričana, da je nedolžna! Dragi Lebrun, vem, da ste tudi vi, dobri. Pomislite torej:
—	Kako naj bi človek mirno spa¡. če ve, tla se godi komu v njegovi bližini krivica ? Kako naj bi človek mogel zatisniti oči, ko ve, da pošiljajo nedolžnega človeka v Sibirijo?
—	Toda ne samo v Sibirijo! Ne samo v prognanstvo —
Elizabeta Voroncov je obsojena na prisilno delo v rudnikih. To pa pomeni, da ji je smrt zagotovljena!
Stari sluga skomigne z rameni in ji odvrne:
—	Sedaj je minilo že trideset let, odkar živim v Rusiji! Mnogokrat sem že videl, kako se je mimo naše hiše pomikala povorka sibirskih kaznjencev, skoro vsakikrat me je obšlo čuvstvo, da je marsikateri kaznjenci nedolžen.
—	Vendar nisem mogel storiti zanje ničesar! — Človek je lahko do ber, lahko je tudi plemenit toda samo tedaj, če dobroto ne škoduje samemu sebi! — Kneginja, kar pa vi nameravate, tega ne morete storiti!
—	Zakaj pa ne? — odvrne Natalka. — Mar se kaznjenci ne nahajajo v moji hiši? Mar ni bila božja volja, da jih rešim? Bog mi je pokazal pot!
—	Lebrun, poslušajte me! Zanašam se na vašo molčečnost in na va šo pomoč.
—Kneginja, vi mi samo zapovej te, — odvrne stari Lebrun. — Če m' porečete: Lebrun, skočite zame v o-genj, bi to stoiil brez najmanjšega pomisleka.
Natidka je vedela, da so besede poštenega .-larca iskrene, smela mu
je torej verjeci.
Lebrun je prišel na čuden nači". v dvorec Soltikov. Ta povest je zelo zanimiva, radi tega jo bomo opisali v kratkih potezah.
Nekega dne je prispela v dvorec Soltikov družb? akrobatov. Prišli so iz Francije, naravnost iz Pariza.
Prosili so kneza, da jim dovoli da pokažejo n.iegovi obitelji svojo umetnost. Knez je bil tedaj še mlad člo vek in se je veselil, da bo mogel nu diti svoji ženi veselo spremembo v vaški enoličnosti. Povabil je potujočo družbo.
Središče akrobatskega društva je tvoril mlad zakonski par.
Bil je to mož, ki je bil star kakih trideset let, imel pa je prekrasni ženo. ki je nežno ljubila svojega moža, kar se redko dogaja pri potujočih družbah umetnikov.
Ta s.-eeni mož je bil Lebrun.
Knez je odkazal mlademu paru sobo v prvem nadstropju ter jih obdržal pri sebi osem dni, potem jim jc šele dovolil, da so pokazali svojo u-metnost.
Nekega dne so napeli vrv od stre he dvorca do neke visoke jablane, ki je stala na vrtu. Po tej vrvi naj bi plesala Lebrun in njegova žena.
Lebrun sc vzpne na streho in gre varno po napet: vrvi. Za njim je pr: šla njegova žena. — Lahno in gra-cijozno je plesala po napeti vrvi. pod njo na je zijal globok prepad.
Sedaj je pnšla na vrsto najzam mivejša točka vzporeda. Lebrun vza me svojo ženo v naročje, dvignil jo je kakor pero in šel z njo po vrvi.
Lebrun se naenkrat ustavi, njegova žena pi vzime v roko vrečico in vrže na gledalce, ki so napeto sledili vratoloninemu proizvajanju sme lih akrobatov, množico cvetja.
Gledalci so sc divili toliki spretne
sti in ímelosti ter pričakovali dež cvetja.
Tedaj pa vsi kriknejo. Ali je Le brun zgubil ravnotežje? — Ali so mu pošlie moči? — Nihče si ni mogel tega raztolmačiti.
Njegova roka spusti ženo, in ne srečnica je strmoglavila z velike vi šine na vrt.
Gledalci so videli, kako se Lebrur na vrvi trese in kako se komaj drži v zraku.
Lepa akrobatinja se je borila s smrtjo. Njen mož je odhitel k njej. jo objel, skoro neumen od žalosti in bolesti. V družbi se je nahajal tudi zdravnik, bilo pa je vse zaman, — nesrečne mlada žena je po preteku nekaj minut izdihnila.
Lebrun je težko obolel in je ležal šest tednov v neizpremenljivem stanju na kneževskem dvoru.
Knez Soltikov je poklical k bolni» ku zdravnike. Ko pa je nesrečni a-krobat ozdravel, mu je knez predlagal naj zapusti svoj poklic in naj o-stane pri njem.
Pri knezu naj bi ostal kot zaupnik in upravitelj.
Lebrun bi bil naj)brž odbil to ponudbo in bi potoval po svetu, todi tu se je nahajal grob njegove žene.
In Lebrun je hvaležno sprejel kne zovo ponudbo in tako je ostal na dvorcu.
Začel je delati in žalost je polagoma izginila. Posebno je pa vzljubi! knezove otroke.
Pozneje je poučeval Pavla in Na-talko v francoščini.
Ko je knez izgubil svojo soprogo, je umrli kmalu tudi sam ■— v svoji oporoki pa se je spomnil tudi Lebruna in mu zapustil znatno vsoto.
Sedaj bi bil Lebrun lahko odšel kakor bi bil hotel, kajti bil je neod visen, stari akrobat pa je ostal tudi
vnaprej skromen in delaven človek; vodil je mladi kneginji knjige, o-pravljal je denarne posle, obračuna val je z najemniki in skrbel, da j< vedno ščitil interese svoje gospodarice.
Mlado damo je ljubil iz vsega srca, ljubil pa je prav tako tudi Pavla dokler je bil na posestvu.
Toda Pavel ga je nekega dne užalil. Lebrun je mlademu častniku očital razuzdano življenje in ga opomnil naj ne kali imena Soltikov. Pavel pa je planil in imenoval Lebru na akrobata, ki so ga iz usmiljenja sprejeli v knezovo hišo.
Lebrun ni Pavlu odgovoril niti besedice, — molče se je priklonil in odšel iz sobe. — Od tega dne pa Pa vel zanj ni več obstojal. Zdelo se je, da je Lebrun pozabil, da se nahaja, v hiši mladi knez.
Zato pa je bil tem bolj vdan Na-talki.
To je bil torej človek, s katerim se je Natalka pogovarjala, kako bi omogočila kaznjencem beg.
—	Možna je samo edina pot, — reče mlada kreginja. — Pred kletjo straži jo kozaki, mar ne? — Te moramo upijaniti, toda bolje povedano, dali jim bomo sredstvo, ki jih bo u spavalo. Tedaj pa bomo odprli vrata s silo, ker ima ključ pri sebi moj brat.
—	Oh, to vendar ni potrebno! — odvrne Lebrun. Mladi gospod je sicer zaklenil klet in ima ključ pri sebi, ta klet pa je nekoč služila vašemu gospodarstvu, zato imam tudi jaz svoj ključ.
—	Tem bolje, nama vsaj ne bo treba vrat udreti. Ko bodo nesrečnež' prišli iz svoje ječe, bodo našli dobre konje, ki iih bodo ponesli do malega kmetiškega posestva, kjer bodo na varnem. Vi jim boste kazali pot
SLOVENSKI LEST
List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA"
Mladinski kotiček
Anton Aškerc:
TLAKA
(Iz zbirke "Za staro pravdo" iz leta 1515.)
Stoji tam Meliovski gra, oj, stoji; na oknu pa Baltazar Mingrof sloni, Baš vstal je iz pernice mehke.
"Hm, solnce visoko na nebu je že, po polju še prazno in tiho je vse, lenuhov mi ni še na delo!
"Oznanil je včeraj pri cerkvi berič; "—"Tá teden na tlako v grad, sicer vam bič po hrbtih zapoje upornih!"—"
"No, čakajte, lep bomo plesali ples! pokažem vam, kujavci, bogme, še dnes, kdo kmet, kdo gospod je Mehovski!
"Kaj? — Res? — Glej, glej, tam že gredo! Pozabili niso! Četudi pozno, prihajajo vendar na tlako!
"A toliko!... Preveč bo danes teh ljudi!... Hé, vstánite, deca, ti žena, vsi, vsi! Tlačanov brž gledat pokornih!"
"Oh, delati — kaka sramota! O, Bog! Oh, škoda teh belih, teh nežnih je rok!. A kmetje v bdršunu in svili?
Tam v senci kraj njive sod vina leži... Dolenjca pijó vsi iz grajske kleti, pijó in pojó mi veselo.
V zvoniku tam bijejo plat zvona, po cesti iz hoste roj kmetov vihra, vihrá proti gradu naravnost.
Orodja za tlako vsak nese s seboj: Tá s cepcem, tá s kijem, tam óni s kosój, ta z vilami je oborožen.
Na grajskih tam vratih, čuj: buh, hub, buh! "Hoj, odpri Mehovčan, ki ješ naš kruh! Na tlako smo ravnokar prišli!"
Junaških par pleč se ob duri upré — s tečajev na mah ko same zagrmé: "Tu smo, no, tu smo! — Dobro jutro!
"Ej rožnih si vencev gotovo devet na tešče že zmolil, ker mož si ti svet — to hrbti že čutijo naši!
"In v cerkvi — kak včeraj si tam zdihoval! > Da tepeš premalo nas, si se kesál tam v klopi klečeč pri altar ju?
"Na tlako mi tvojo smo prišli danes da zveste, kje hlebec vaš beli zori: Na jablani ali na hrastu!
"A tlaka v baršunu in svili — ha, ha! — Ne! Tlaka le v kmečki obleki velja! Hajd, menjajmo, Mingrof, za danes!"
I11 Baltažar s sinom, s hčerami, z ženo j, obleči koj raševnat mora jim kroj... "Sedaj pa le delat tlačani!"
Za plugom gre Mingrof po brazdi molče, Sin goni mu voli; gospá in hčerč z motikami tolčejo grude.
hotel z pričujočo pesnitvijo predoči-ti nam — potomcem,, pesnik Anton Aškerc, ki je najboljši slovenski pesnik za balade in romance. Ker je bil dober Slovenec, zraven pa je čutil tudi z ponižanimi in izkoriščanimi, bomo večkrat prinesli njegove pesnitve, katere so pisane z največjo ljubeznijo do trpinov in torej, čeprav stare, ne izgube na vrednosti.

Fran Prešeren: Eden največjih slovenskih pesinkov.
Naši pradedje, so morali tlačani-ti razni gospodi in grofom. To je, delati so morali, kar se je grofu po-liubilo. Tako, da niso sploh nikdar bili svoji gospodarji, ampak vedno odvisni od njegove volje. Kadar pa je bilo gorja že preveč, so se tudi uprli. Enega iz med takih uporov je
Izseljenček in slovenska knjiga
u C
V daljni Franciji je bilo. Izšeljen-čki so se igrali ob poti. Igrali so se "šolo" tisti mali, ki še niso hodili v francosko šolo. O šoli so vedeli le to, kar so jim pripovedovali starejši bratci in sestrice. Jožek je bil u-čitelj, hud je bil, ker mu učenci niso znali šteti do pet v slovenskem jeziku, tako gladko, kakor je znal sam. Tonček je znal šteti le dq tri, naprej je štel v tujem jeziku. Jožek se je razjezil tako hudo, da ga je u-daril z ročico po licu. V tem so prišli iz šole tisti večji, njihovi bratci in sestrice. Tonček se je pridružil bratu in odšel z njim domov. Jožek je ostal s tovariši brat pa je bil sedaj učitelj. Svojih učencev ni ubijal s štetjem, iz torbice je privlekel knjigo: "Po lepi Sloveniji". Kaj jim je vse bral iz te knjižice, kaj vse pripovedoval! In slike, te so bile posebno lepe, najlepše pa tiste barvane razglednice ob koncu knjige, katere je sam nalepil vanjo. 0-stali so dolgo uro še oh cesti in spet od krain pregledovali kniigo.
Iz rudnika — iz temnih rovov — so se vračali utrujeni očetje. Tudi Jožkov oče je bil med njimi. V obrazu trde potpze, na glavi čelada, ki mu je pokrivala sive lase in se zajedala v nagubano čelo, v roki svetil-1 ka, ki jo je nosil čez rame. In taki! so bili vsi očetie. Otroci so planili k očetom. Od vseh strani so jim čebljali: "Očka, kupi mi slovensko knjigo." Pa drugi spet: "Tako rad bi bral slovenske knjige. Vsaj eno mi kupi!" In tretji: "Tako s slikami bi rad. veš tako, v kateri so vse slike o našem domačem kraju!" Eden izmed malih je modroval: "Teti in stricu bom pisal, naj mi jo pošlje." In še drugi so govorili očetom: "Očka. pa nas boš učil brati."
Razhajali so se očetje in otroci, kolonija je oživela. Želja po sloven-
Ivan Cankar, naš socialni pisatelj
ski knjigi je zavela po koloniji. 0-troci so prosili in še prosijo. Jožkov brat pa je tisti večer v tihem vrtu govoril sam s seboj:
"Eno slovensko knjigo imam, samo eno, pa je tako moja, da ne morem biti brez nje. Saj jo znam že skoraj na pamet. Koliko mojih tovarišev je, ki bi jo radi imeli. Pa je tako moja, ne moreni je dati drugemu. Ali v domovini moji tovariši tudi tako cenijo slovensko knjigo? Ali jo tudi tako verno hranijo, je njim tudi tak zaklad kakor meni? Saj ne morejo delati drugače kakor jaz?
Pa vendar sem nekoč slišal mater: "Koliko knjig leži zaprašenih na policah v domačih krajih, nihče se več ne zmeni zanje. Koliko bi koristile našim otrokom! Kolikim bi te knjige krajšale nedeljske popoldneve, zimske večere in poletne dni v senci! Kaj vse bi povedale našim otrokom!" Tako je mati govorila sosedi, ko sta govorili o domovini.
Ali je to res, da se praše slovenska knjige po policah, mi smo jih pa tako željni? Kako srečen bi bil, ko bi mi tovariš iz domovine poslal slovensko knjigo! Ob naši knjigi bi mi bilo kar lažje na tuji poljani, ob njej bi lažje čakal tistih dni, ko bi mogel v domovino. Mogoče je med menoj in tistimi dnevi še dosti časa: leto dni, dve leti — kdo ve? Slovenska knjiga bi mi pomagala ohraniti materino besedo.
Ali bo kdo čutil mojo željo in mi poslal slovensko knjigo? O, domovina, izpolni željo svojemu malemu sinu — izseljenčku na tuji poljani!"
in boste ostali pri njih tako dolgo, dokler ne bom našla primernega časa in prišla za vami.
Lebrun se prikloni, to pa je bilo vedno znamen>e, da soglaša s predlogi svoje mlade gospodarice.
Bilo je okrog enajstih ponoči, ko je Lebrun nenadoma prišel v klet. kjer so stražili štirje kozaki.
Kozaki so sedeli na leseni klopi, ki so si jo prinesli z vrta, kadili in se pogovarjali.
Lebrun ,ie prinesel veliko steklen1-co in pozdravil vojake.
—	Kako vam ugaja pri nas? — reče Lebrun.
—	Lepše je kakor v Sibiriji. Jemj in pijemo, godi se nam prav dobro. Bog daj, da bi ostal gospod poročnik še dolgo tukaj.
—	Ali ste že videli našo lepo mlado gspodarico?
Kozaki so odkimali, Lebrun pa dvigne steklen'co in vzklikne:
—	Tedaj morate piti na njeno zdra vje! Poglejte, to vara pošilja mlada kneginja. Pravim vam to je vino, ka kršnega še nisie pili.
Oči kozakov so se svetile veselje..
Vino jim je bilo delikatesa in prav redka pijača, l*er so bili zadovoljni če so imeli čašico slabega žganja.
Hitro je vsakdo potegnil iz žep. čašo. Lebrun pa je natakal.
—	Živela kneginja Natalka Solti kovna ! — vzklikne stari Lebrun, kozaki pa so izpraznili čaše.
Francoz pa je znova natočil in ii minilo dolgo, ko so kozaki izprazni'': celo steklenico.
—	Do keda.i boste vi stražili? - -vpraša Lebrun — Kdaj vas bodo drugi zamenjali?
—	Mi smo šele prišli v klet, — re če eden izmed kozakov, in njegov jezik je bil okoren, kajti vino je že začelo delovati, — pa sem že skoraj
truden.
In kozak se zvrne kakor snop na klop.
Drugi kozak pa se je že prej sese del in se ni ganil in ni trajalo dolgo, ko so vsi štirje spali in smrčal", kakor za stavo.
Lebrun se splazi po stopnicah in naznani Natalki, da je vse v redu.
Natalka se je ogrnila v plašč in odšla z Lebrunom v klet. Lebrun potegne iz žepa l.ljuče in odklene težka železna vrata.
Vrata so se polagoma odprla, j A niki pa so zagledali mlado kneginjo
Elizabeta vzklikne od veselja in pribiti k Natalki. Hotela je poklel -niti k njenim tiogam ter ji poljubiti roko. Natalka pa jo je objela in jo pritisnila na 3voje prsi.
—	Uboga deklica, kaj vse si rao rala pretrpeti. Mar se sovraštvo človeka tako dahč stopnjuje?
Videla sem te, ko si stala pred cevjo caričineg? samokresa, ko si padla težko ranjena, sedaj pa te zope" srečam v zaporu in na poti v Sibirijo.
Toda ne jokaj, Elizabeta Voron cov, rešila te bom! Prisegam tti, da boš čez četrt ure že svobodna! —
Elizabeta prime Natalko za rok > in ji hvaležno pogleda v oči.
—	Kako naj se vam zahvalim za vse, kar ste storili zame? Tega vat:i ne bom nikoli pozabila.
—	Ne govori o hvaležnosti — reče Natalka, — kajti storila sem sn mo svojo človeško dolžnost. Elizabeta, povej mi, mar te ie zares vrglo caričino sovraštvo v tako nesrečo!?
—	Da, Katarinino sovraštvo.
—	Sovraštvo, ki si si ga nakopala. — nadaljuje Natalka, — ker ljubiš človeka, ki si ga je carica izbr i-la za svoiesa ljubimca — Elizabeta mar ni tako?
Elizabeta po deči in prikima z gli.
vo.
—	Elizabeta, vidiš torej, — reč;; Natalka blago. — jaz imam dvojni vzrok, da te osvobodim. Mar nisem bila tista, ki je s svojo klepetavostj-j povzročila takrat tvojo nesrečo? Mar nisem bila jaz kriva tvojega dvoboja s caiicoV Sedaj bi pa rada popra vila kar sem zakrivila nad teboj.
—	Elizabeta, povej mi, kdo so to s teboj? Povej mi kdo so ti ljudje, ki gredo s teboj v Sibirijo? Ali so veliki zločinci?
—	Kneginja Natalka, — odvrne Elizabeta, — prisegam vam, da so ii ljudje prav tako nedolžni kakor ja-', sama. Vsi trije so mi mili in neskončno dragi. To tu je moja draga prijateljica Olga, ki jo ljubim, kakor da bi mi bila sestra — mar je ne po znate? Poglejte jo — mar niste še nikdar videli tega obraza?!
Elizabeta prpelje Olgo h kneg' nji.
t — Ta obraz! — vzklikne Natalka presenečeno. — Ta prekrasni obraz
—	oh, Bog — ali ga res poznam!'
—	Saj to je kreginja Daekova, ki s-.ie spominjam iz časov, ko sera bila še srečna! —
—	Da, ona je! — odvrne Elizabe-
ta- y ¡
—	Uboga ki.egin.ia! — zašepeco Natalka in nežno objame Olgo.
—	To tu pa ie moj ded Peter Vo-roneov, plemenit starec, nadaljuje Elizabeta. — To pa je poročnik Mi rovič, ki si je nekoč sfcstavil načrt, ter poskušal osvoboditi skrivnostne «a jetnika iz trdnjave Sehuesse'. burg. Natalka, vidite torej, da ne boste osvobodili nevrednežev.
—	Elizabeta, vidim in zato sem srečna, da boni lahko odprla vrata vaše ječe.
V tem trenutku se je Lebrun do
taknil z roko Natalkinega ramena ¡ in ji zašepetal:
—	Kneginja, ne smemo izgubljat' časa — konji čakajo na nas in odpraviti se moramo na pot. Poročnik ali pa stražmojster bi mogla priti v klet nadzorovat jetnike, tedaj pa hi bilo vse izgubljeno. —
—	Pojdimo torej! — zašepeče Natalka. — Pojdite za menoj, na dvorišču vas čakajo konji.
Kaznjenci so odlšli iz svoje ječe, Natalka pa jih je odpeljala v svoje sobe, k jer so se preobleki i kajti v kaznjeniških plaščih, bi ne mogli jezditi po pokrajini, ker ljudje so poznali sive plašče in potem bi bila njihova svoboda i.opet končana.
Lebrun in Natalka sta že prej priskrbela oblek«?, ki bi njunim varovancem ne pov.<?ročile nikakih nepri lik.
Peter Voroncov je oblekel obleko odličnega graščaka, Olga in Elizabeta sta bili njegovi hčerki, Miro vič pa se je oblekel v služabniško o-bleko, ki mu je izborno pristajala.
Natalka jih je primerno oborožila, potem pa je poklicala Elizabeto v stran, ji izročila vrečico zlata ter ji zašepetala:
—	Vzemi to dokler se zopet ne vidimo!
Moj najemnik vas bo sprejel z od prti mi rokami, sedaj pa ne izgubljajte več časa. Stari Lebrun vam bo kazal pot. Njemu zaupate lahko brepogoino. —
—	S težkim srcem odhajamo odtod. — reče Elizabeta. — ker se bolimo, da bo vai brat v svoji jezi strašen.
—	Oa bom že pomirili}, — reče Na talka in se nasmehne. — Dala mu bom denarja, ki gn on zelo potrebuje in stvar bo urejena.
—	Kako pa bo odgovarjal za ta
beg pred carico?
—	To je vendar malenkost — kaznjenci so pobegnili med potjo.
—	Kaj pa kozaki?
—• Vsak kozak bo za pet rubljev prisegel! Elizabeta, sedaj pa ne izgubljajte več časa. — Bog z vami!
Natalka objame Elizabeto. Ostali trije pa so se zahvalili plemeniti kneginji, potem pa jih je Lebrun od vedel na dvorišče.
Odprl je vrata hl^va in pripeljal pet prekrasnih konjev.
Čez par trenutkov je bila cela družba v sedlu in konji so oddirjali skozi vrata na cesto in izginili s svojimi jezdeci v temno noč.
f
90. POGLAVJE Peklenski načrt
Medtem ko je Natalka Soltikov-na stala pri oknu svoje spalnice in gledala za begunci ter razburjeno pritiskala svoji roki k srcu in hvalila Boga. da ji je pomagal rešiti štiri plemenite in nedolžne ljudi, ni bila edina, ki je bedela in se razburjala v itarem dvorcu.
Tudi njen brat Pavel ni spal.
Sedel je za svojo pisalno mizo in premišl jeva I.
Ni mogel pozabiti, da mu je sestra Natalka povedala, da je sestavila oporoko. Ta misel ga je strašno mučila, kajti Pavel ni niti slutil, da ga jo dobra sestra samo preizkušala
Če je stopil k oknu, je lahko videl nepregledne gozdove in ogromna polja, ki so pripadla Natalki. Vedel je, da se nahaja v neki sobi dragofen nakit obitelji Soltikov. ki je neprecenljive vrednosti, vedel pa je tudi, da so naložene v varnih moskovskih in petrograjskih bankah ogromne svote.
(Nadaljevanje)