štev. 28 Ptuj, dne 27. julija 1962 CENA 20 DIN Lehillc XV. 0 Prelomnica v naši aospodarski politiki Dne 22. in 23. julija 1962 je zasedal v Beo- gradu IV. plenum CK ZKJ. S tem posredujemo na- šim bralcem nekaj misli Iz zaključnega govora generalnega sekretarja ZKJ Josipa Broza Tita na zasedanju 23. julija 1962, ki je med drugim dejal: Pričakoval sem. da bo ta ple- ' rium pomenil prelomnico v naši gospodarski politiiki. V čem je ta prelomnica? Dosedanja aktiv- nost komunisitov in seveda raz- prave po piismu izvršnega ko- miteja so pokazale, da so naši komunisti, čeprav so v prete- klosti precejkrat pogrešili, do- bro razumeli vso resnost polo- žaja, v katerem smo. Zelo sem zadovoljen, da so se zelo resno lotili odpravljanja napak, s ka- terimi smo imeli doslej opra- viti v našem družbenem življe- nju. Nato je tovariš Tito prešel na gospodarska vprašanja in rekel: V ekonomiki v nod streho, vendar je še potrebno mnogo dela, pre- den bo možna vselitev. Z reorga- nizacijo šolstva na področju ob- čine in z ukinitvijo osemletke v Podgorcih se je tudi potreba po stanovanjih bistveno spremenila. Zato večji del občanov smatra, da blok v Podgorcih ne bo na- mensko izkoriščen. Vendar bo z dograditvijo teh blokov in ne- predvidenih privatnih gradenj vprašanje pomanjkanja stenovnaj na območju občine vsaj delno re- šeno. Gradnja Lente bo načrtno izvedena Da bi se lahko gradnja zasebnih stanovanj na porušenem delu Len- te načrtno nadaljevala, so odbor- niki na predzadnji seji sklenili, da bo ObLO odkupil te površine. Te parcele bodo po isti ceni pro- 'dali interesentom. S tem bo omogočen enoten urbanističen na- črt in speljava ceste do stano- vanjskih hiš. Za gradnjo bodo interesenti lahko dobili ustrezne kredite. Urbanistični zavod Maribor bo že do konca tega leta pripravil urbanistični načrt, tako da bodo privatniki lahko pričeli prihodnje leto graditi. Zgradbe bodo samo dvostanovanjske. Gradnja vodovoda se nadaljuje Zemeljska dela so v teku in je že izkopanih 3000 kubičnih metrov zemlje. S prostovoljnim delom so kolektivi ormoških podjetij in ustanov izkopali 1100 kub. metrov jarkov, preostali del 700 kub. me- trov pa bo izkopanih do prihod- njega meseca. S tem prostovolj- nim delom so kolektivi napravili za čez 1,650.000 din vrednosti. Dosedanje investicije na pripra- vah in nabavljenem materialu znašajo nad 30 milijonov dinarjev. Na izkopih in pripravah dela sku- pina .<;talnih delavcev, ki oprav- ljajo predvidena dela predvsem v gozdovih, preostali del izkopov pa bo napravljen še s prostovoljnim delom. Vodni refervoar na Hajndlu j« že izkopan, do konca tega meseca pa bo že ssbetonirMi. Betervoar bo sestavljen iz dvah betoniranih cistern skupno nrostomine 400 ku- bičnih metrov. Betonirana rezer- voarja bosta prevlečena z notra- nje in zunanje strani s tremi izo- lacijskimi plastmi. Montaža vodovodnih cevi se bo pričela v prvi polovici prihodnje- ga meseca, vsa strokovna dela je prevzel Toplovod Maribor. Grad- bena dela in ostala strokovna dela pa bo opravilo podjetje »Grad« iz Ormoža. -j- IZ PODLEHNIKA v Podlehaiiku smo 22. julija 1962 proslavili dan vstaje v za- družnem domu. Proslavo je or- ganiziirala socialistična zveza v sodelovamju z zvezo borcev in onganiaadjo RK. Bila je dokaj dobro obiskana. Navzočim je govoril o pomenu praznika predsednik KO SZDL, ki je so- časno čestital zbrandm krvoda- javcem, katerim so bile nato razdeljene zlate, erebme in rde- če značike, nakar so bili vsi sikromno pogOiščieni. Ko pogosti- tvi je prispeval del Bredstev ob- činski odbor RK, žal pa se no- ben zastopnik tega odbora ni udeležil svečanosti. Proslava je lepo uspela in so I vsi udeleženci pokazali tudi v prosti zabavi visoko kulturno raven ter se jim zato priredite- lji iskreno zahvaljujejo. Izkupi- ček bo uporabljen v organizaciji kakor tudi za pomoč drugim or- ganizacijam. Zal je dejavnost prosvetnega društva, in to predvsem vodil- nega kadra sedaj, ko imamo vse pogoje za uspešno kulturno- prosvetno delo popuistila, če že ne popolnoma prenehala. Kino- projektor še ne služi svojemu I namenu, kakor se tudi premalo j ljudi zanima za televizijske pro- j grame. Mogoče bo ta članek dal vzpodbudo za boljše delo, ker bi naj delali vsii, ne pa samo dva ali trije, drugi pa samo obljub- I Ijajo na občnih zborih, da bodo i v naprej bolj aktivni. Tovarna glinice in a1trni^r,':=« „BORlS KIDRIČ" Kldričev4> Proizvajamo: surovi aluniinij v valjarrnišbih formatih In ttigotih, l^iailicinlrano gllnfto AlgO,, katran In mešanice fenola leleiont Maribor 23-12, 27-69. Kidričevo 2, tO Telexs Kidrieer.o 033-16 Pošta: Kidričevo Železnišba postafa: Kidričevo Praporočamo se za naročila lE DNi PO SVETU Poletna vročina hi zau.stavila razmeroma pestrega izbora do- godkov po svetu. Lahko bi trdili celo obratno. Nekatere je celo hudo zagrela. Tako so v Peruju uprizorili generalski vrhovi pravi upor, saj so preprosto za- prli predsednika republike, ker ni hotel razveljaviti nedavnih predsedniških volitev, kot je to zahteval vojaški vrh. Dogodki v deželi, ki je postala pred kratkim neodvisna, se vse bolj zapletajo. Medtem ko smo pričakovali, da bo svet vllaj, nekdanjih borbenih otomočij pro- ti francoiski zasedbeni vojski, rešil spor med začasno alžirsko vlado in podpredsednikom Ben Belo. se to ni tako zgodilo. So- glasnega sklepa ni bilo. Večina podpira Ben Bela, za- to je pričel delovati politični bi- ro, kakršnega so predlagali nje- govi pristaši, kot »začasno upravno telo«. Benhedova vla- da ne priznava take odločitve In je pred dnevi obljubila, da bo siklicala nacionalni svet alžir- ske revolucije, neke vrste za- časne skupščine, da reši sporna vprašanja. Očitno je, da so alžirske množi- ce, ki so s takim navdušenjem prenaišaile nepopisne žrtve v ča- su skoraj sedemletnega boja. vse bolj ogorčene zaradi trenj na vrhu, posebno še, ker v blsitvu ne gre za kakršne koli večje razlike v političnem pogledu. Dva ministra vlade sta odsto- pila iz protesta, ker doslej še ni prišlo do sporazuma. Toda zadeva se zapleta. V to- rek so enote, ki podpirajo Ben Belo, prišle v mesto Oran, kjer se je naistanll politični biro. V času, ko to poročamo, prihajajo vesti, da so se enote, zveste za- časni vladi, napotile proti Ora- nu. In prav ta trenja so kakor miin na vodo onim francoskim krogom, ki ne žele, da bi se Francija povsem umaknila z alžirskih tal. Tako že pravijo, da bodo morali »zavarovati varnost francoskih državljanov«. To pa lahko pomeni, da se bo franco- ska vojska vmešala v notranji spor... To bi pomenilo nadalje- vanje vojne, toda tokrat tudi že med lastnimi brati. Močno nas je zagrel tudi usipešen izipit satelita »Telstar«, pi'eko katerega so v ponedeljek zvečer prenašali krajši televi- zijski program iz Amerike v Ev- rofK> in pozneje obratno. Pot no- vemu načinu komunikacijskega poslovanja med obema celina- ma je s tem odprta. S pravilnim sistemom več takih satelitov bo mogoče upostaviti stalno zvezo in sicer na področju telefonije, radio televizije in telefota. Razumljivo je, da bi morali te- mu velikemu dosežku človeške- ga uma slediti tudi ustrezni po- litični koraki. Predvsem ne bi smela ta medsebojna vez služI- ti razpihovanju »hladne vojne«, temveč zd^ruževanju tudi doslej ločenih, blokovs.ko opredeljenih držav. Bilo bi npr. zelo pohval- no, če bi Evropa v svojem na- s)topu za ameriške gledavce na- stopila kot celota, torej tudi s sodelovanjem onega dela Vzhod- ne Evrope, ki je v tehniki tako napredoval, da lahko prevzame nase del programa. Upajmo, da bodo to. ne všečnost odpravili. V tehničnem pogledu je »Tel- star« opravil svoj veliki izpit. To smo lahko ugotovili tudi na na- ših televizijskih siprejemnikih. »Tednik« Izhajo pod tem skrajšanim ime- $ nom od 24. nov. 1961 dalje na predlog p Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož ^ Izdaja »Tednik« cavod s samostnjniTn financiranjem Odirovorni arednilc: Anton Ban man Uredništro in oprava Ptni. Lacitnva 8 Telefon 156, čekovni račnn pri Narodni hanki Ptuj It §04-19-1-208 Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor Celoletna naroinloa zs tuzemstrn 1000 din. t* Inocenstvr 1500 dlB Stran 2 TEDNIR rrCJ, DNE 27. JULIJA 1962 Prelomnica v naši gospodarski politiki (nadaljevanje « 1. strani) cije pa smo vplivali dezuivesti- rajoče. V odlokih, s katerimi bo- mo to spremenili, moramo neko- \iko jasneje določiti, kakšna in kolikšna sredstva naj ostanejo na razpolago. Potrebna pa je pra^^ilna decentralizacija in pra- vilna razdelitev sredstev, da lju- dje ne bi bili odvisni od posa- meznih uradnikov in od tega, da prosjačijo, da bi dobili tisto, kar potrebujejo, marveč da lahko s tem samostojno raapolagajo. Mi smo pustili na samostojno raz- polaganje sredstva iz skladov, toda to je zelo malo. To za raz- širjeno reprodukcijo ne zadošča. Po tej poti ne moremo naprej, zato moramo ta sredstva določiti, če hočemo, da se bodo naša pod- jetja in naša industrija uspešno razvijala. Jasno je, da sedanji bančni sistem, sedanji način kreditira- nja v prihodnje ne bosta mogla veljati in ju bomo morali kore- nito spremeniti. Ne bomo ju spremenili tako, da bi brez po- trebe vsevprek ustanavljali ko- munalne banike, kjer so in kjer niso potrebne, ker sam njihov obstoj precej veliko stane. Tudi število bank je treba določiti po goispodairski račun i ci, ali je ta baihika tu koristna, da ne bi po- žrla sama sebe in sredstva, na- mesto da bi bila koristna po- srgidovavcc pri dodeljevanju sredstev drugim. Govorimo o tem, da je treba izboljšati produktivnost dela tu- di pri tistih, ki imajo z delavci prenatrpane tovarne, kjer je morda nad 50 odst. več delav- cev, kakor pa je treba, čeprav je to absurdno. Na eni strani ni sredstev, brez sredstev pa ni mogoče povsod izboljšati pro- duktivnosti. Ponekod je treba dati tudi sredstva, ki jih mora- jo imeti na voljo. Ko govori- mo na primer o odvečni delovni sili, bi rad povedal, da so ljudje začeli zdaj spoznavati, kaj so stOirili, ko so iz številnih tovarn napravili sociade, ki so požrle vse. kar so proizvedle, pa so še morale prejemati dotacijo. To kaže, kakšna je bila naša inve- sticijska politika, kaliko so ljud- je upoštevali rentabilnost gra- ditve itd. Menim, da so začeli o delav- skem samoupravljanju dvomiti nekateri ljudje zgoraj, ki smo jih zdaj menjali. Ti ljudje so mi- slili, da delavsko samouprav- ljanje ni našlo svojega mesita. Vendar, kdo je kriv? Vsekakor niso krivi delavci, ki so dali pro- izvodnji tolikšen razmah. Delav- sko samoupravljanje je od leta 1953 do 1958 privedlo do velike- ga poleta in rezultatov. Pozneje je prišlo zaradi vseh anomalij in pomanjkljivositi, ki so se pojavi- le v našem gospodarstvu, do stagnacije. Ko torej, tovariši, zahtevamo od delavcev mnogo, jim moramo dati, da bodo oni dajali več. Sami smo dolžni pripomoči, da se bo to stanje izboljšalo. Ne dr- ži, da delavci nimajo zavesti, ki je potrebna na sedanji stopnji razvoja, da nimajo te zavesti za skupnost kot celoto. Imajo jo. Ce je prišlo včasih v podjetju tu- di do kakega lokalističnega po- java, so to osamljeni primeri, ki nam ne smejo vxeti poguma in privesti do tega, da zdaj dvo- mimo o delavskem samouprav- ljanju. Treba je spremeniti ne- katero instrumente. Ze dve, tri leta se motamo okrog tega, ali je nov si^em nagrajevanja po učinku pravi- len ali ne, sli je pravilen si- stem notranje organizacije po proizvodni ekonomsiki enoti. Mislim, da bi morali tu pogum- neje naprej. Krivda za to ni spo- daj, ampak zgoraj, pri nas, pri naših gospodarskih organih, za- to, ker niso takoj konkretno pre- k\i na izvajanje lega sistema povsod, kjer je mogoče. Seveda tega ni moči stoodstotno izvesti, čeprav jo bilo mogoče za večino naših podjetij. Ko govorim o orientaciji naše proizvodnje za izvoz, moram reči, da smo doslej ustvarjali tudi mala podjetja, ki naj bi iz- važala? Kaj pa more majhna to- varna? Kako lahko konkurira na mednarodnem trži.^ču? Seve- da je potem prihajalo do ano- malij, da se je pojavljalo več enakovrstnih proizvodov od raznih strani prek teh majhnih izvoznih podjetij, ki so konkuri- rala drugo drugemu. Namesto da bi konkurirala tujim proiz- vodom in tovarnam, so konku- rirala našim proizvodom v ško- do naše skupnosti. Samo s se- rijsko proizvodnjo lahko moder- nitiiraha tovarna, morda v ko- operaciji s sipremljajočo indu- strijo, gre na tuji trg in konku- rira z uspehom. Doslej pa smo dajali regrese podjetjem, ki so. kakor sem že rekel, drugo dru- gemu metala polena pod noge. Našo proizvodnjo' moramo od- slej usmeriti v to. da bodo čim večja podjetja tako proizvajav- ci kot tudi izvozniki, ki bodo svoje proizvode nepoisredno pro- dajali na tuje tržišče. Po mojem mnenju bomo imeli največ ko- risti in bomo najlaže konkurira- li, če bomo imeli takšna velika podjetja in če se zunanjetrgo- vinska podjetja združiijo v ve^ velikih, 2e zdavnaj smo govori^^j li, da imamo preveč raznih iz^ vojMiih podjetij in da imamo oflj tolikšnega števila posrednikov: več šk0'de kot koristi. Zdaj gra za to, da se njih število zmanjšaj vendar gre v tej smeri zelo po-l časi in nerado naprej. Mislim, da moraijo tudi podjetja sama neposredno reševati vprašanje izvoza, ker je razlika, če gre na- še industrijsko podjetje, ki sa- mo proizvaja, na tuje tržišče, če to tržišče vidi, ga proučuje in analizira, ali če to počne trgovec. Trgovec se žene za trenutnim in začasnim zaslužkom. Nikoli ni pripravljen zdaj dati nekaj ceneije. da bi pozneje imel od t^- (Nadaljevanje na 4. strani) Ali vesie 1 KIDRIČEVO Zo povtčavo šolt v Kidričevem Za povečavo in adaptacijo osnovne šole v K dričevftm pri Ptuju je že izdelal Projektivni bi- ro Meribor do 1. julija 1962 idejni in glavi načrt in investcijski program. Izdelava teh načrtov in elaboratov je stala občinski ljud- ski odbor Ptuj, ki jih je naročil, ned 4,5 miKjonov dinarjev. V p>ovečani in adaptiraani violi v Kidričevem bo 6 navadnih in 4 specialne učilnice. V kletnih pro- storih bo gospodarski praktikum in jedilnica. V povečani in adaptirani šol: bo prostora za vse razrede osnovnh kot npr. v Cirkovcah in drugod, kjer pa čakajo, ni od nikoder ničesar, ker se nikdo ne potrudi, da bi kaj zbral. Po vseh pozivih prebivav- stvu je bilo poudarjeno, da je pomoč slovenjegoriškemu pre- bivavstvu hitro potrebna, zato bi tudi morali pri vsej akciji pomoči upoštevati, da je le iz- datna in pravočasna pomoč učinkovita in take si v Sloven- skih goricah tudi zaslužijo. Uvodoma navedeni prime- ri pomoči pričakujejo v Slo- venskih goricah še mnogo no- vih primerov, v tem pa se sami trudijo, da bi jim lastno prizadevanje pomagalo povsod tam. kjer jim drugi s svojo po- močjo ne morejo pomagati. Mi In v ormoški občini Kot «mo porr>čali v prejšnji številki lista je nedeljsko po- poldncvno neurje 13. julija letos zajelo vse kraje na pod- ročju občine Ormož. Posebno pa je prcbivavce presenetila toča. Nastale škode se vsi občani dobro zavedajo. Zato so anga- žirali številno pobiravce. ki zbirajo sadike, denar, zrnje ter druge pridelke, ki bodo priza- detim v veliko pomoč. Nekateri kmetje, ki imajo na razpola- go več krme. so vzeli v rejo do prihodnjega pridelka krme živino od kmelovavcev iz pri- zadetih krajev. Prevzem živi- ne posreduje Kmetijski kom- binat prok svojili obratov. Odbori za pomoč po toči pri- f zadetim upoštevajo, da je tre- ba ljudem pomagati predvsem z zelenjavo. Nabiralno akcijo izvajata SZDL in RK r ti«tih predelih občine, ki ni«o bili od toče prizadeti. V petek popoldne jo bil dal.- ši posvet nabiravcrv in pred- stavnikov odbora RK. Na po- svetu «o skupno < predstavni- ki krajevnih či priza-j detim |)o toči. Po dosedanjih; podatkih je že zbrana lepa ko«; ličina sadik, pridelkov in de»J tiarja. V Ormožu se je pričelaj akcija pred nekaj dnevi in jej /branih že nad 50.000 dinarjevt- Zbrane |iri(lelke, sadike in dni*.! iri material takoj ])osredujpjo prizadetim. Vasi iz krajevnegaj odbora Velika Nedelja in Pod-^ gore zbirajo živila, sadike itlj denar za prizadete vasi Ruc«i manci, Trnovci, del Savec itd.- Štab zbrane količine pridelkovi še istega dne dobavi prizadc-' tim. Šele sedaj jc vidna ob-' čutna škoda na stanovanjskih] hišah in na gospodarskih po-' slopjih. ki jo jo povzročila ne«; deljsko neurje. Veter je raz«| krit strtdie predvsem v hribo* vitih predelih, kot so vasi Rit»J mrrk. Drakšl. Sardin jc in Luf novac. kjer je nekaterim odi nesel veter celo pol ali veŽ, slamnate strehe. j Kmetje cesto vprašujejo gle» de davka, ker jr pridelek ne»j katerim posestnikom popolnrK; ftia uničen, drugim pa delno.' j Zato je ObLO Ormož ustano- I vil 8 ocenjevalnih komisij, ki I so ocenile .ikodo vsakemu za- j sebnem proizvajavcu. Priza- detim proizvnjavrnm bn brez dvoma davek znižan, kolikšno bo znižanje, bodo na prvhnd- ;njih sejah razjirav1 jali odbor- iuiki obeh domov občine. I\l®fc rodoiitnc vrsic psciicc (Konec) Inž. Egon Zoreč Vrsta Boca se v jeseni počasi razvija in se spušča proti zemlji, \ če ni pregosta. Razrast je bujnejši i od Zlate, Pri zgodnji in redki se- tvi razvije do 15 klasov iz zrna, višina bilke pa je 110—125 cm. List je širok in dolg, intenzivno zelene barve. Steblo je debelo in težko poleže. Klas je 9-11 cm dolg, ima 24—28 klaskov, pri optimalni agro- tehniki tudi več. Klas je bele bar- ve in brez res, v njem pa je GO- BO in tudi več zrn. Pri dobri agro- tehniki do 60 mtc na ha, .Je odnor- na prdti mrazu, sneti in rji. Zah- teva zgodnjo setev, ker se jeseni počasi razvija. Ko ustvarja zrno, jo je treba boljše hraniti Zrno ne izpada in je izredno kvalitetno. Zahteva plodno zemljišče in jO štejemo med visokorodne vrstei Slovenka se močno razraste. Zgodaj in v dobro zemljo poseja- na razvije do 25 poganjkov. Njeno intenzivnost pa je potrebno pod- preti z izdatnim gnojenjem, če hočemo, da bo dala kleno zrno. Je zaprto zelene barve Klas ja spodaj nekaj redkejši, sredi go- stejši in širši m se proti vrhu zožuje. Tudi zrna so zgoraj bolj drobna. Na sploh pa je dolžina klasa in število zrn pri Slovenki zelo različno in je odvisno od gostote, Progosti posevek daje de- formirane kJiisove z malo zrn. V tem pogledu je treba biti pri tej vrsti previden. Višina stebla je različna, od lOO do IRO cm ali tudi več. Rast j« odvisna od načina vzgoje, oim nižja jc rastlina, tem boljše sO razviti klasi in obratno. Pri tej vrsti ne sme biti v času ustvarjanja vegetativnih deloV rastline preveč razpoložljivega du- šika, posebno ne glode na fosfor. Sme ga biti samo toliko, kolikor ga rastlina nujno potrebuje za normalno rast. Scle potem, ko je rastlina že zgrajena, jo lahkd hranimo za razvoj klasa, posebno pa zrna. Dolžina klasa je različna in jS na njem 20 do 28 klaskov, ki vse- bujejo 80—90 zrn, seveda ob op- timalnih prilikah. Navadno pa j* v klasu .50—80 srednje debelih zrfl zelo dobre kvalitete. Je odporna proii mrazu in poleganju ter pro* ti sneti in rji, Lah.ke se seje rano ali pozno, ker se tudi spomladi razrtšča. Pri zgodnji setvi le tre- ba sp.iati redkeje, ket se sicer ore* več razraste in postane oregosta. Slovenka ima rada plodna tla, verrl.ir je pridrl-^k dobe:- tudi na slabših tleh. če uporabimo pravil- no agrotehniko Je tinično viso* korodna vrsta, ki nekai več za* hteva, zato pa ohilo ^'rača. V naj* usodnejših prilikah da SO—70 mtC na ha. v izrednih tudi 90 mtc. Lunine spre^nembe in vremensica no?3overi za čas cd 29, juli.ja do ,5 avg, 1932 Mlaj bo v torek, 31 julija 1962 cb 1.24, Napoved: Ce ne bo deževja, ki bo na jugu trajalo ves teden, prej vpl valo na naše kraje, bcmo imeli slabo vreme v sredo, 1. in v četrtek. 2. avgusta. Od petka do ponedeljka bo lepo in sončno vreme. Temperatura se bo do ne- delje. 5. avgusta spet dvignila na j okrog 30 stopinj C. CA PTUJ, DNE 27. JULIJA liW2 TEDNIK Stran S Prebivavci ormoške občine so lepo proslavili dan vstaje Kakor vsako leto. so tudi le- tos prebivavci občine Ormož lepo proslavili dan vstaje. V 801)010 zvečer je priredil mest- ni odbor SZDL v prostorih ki- no dvorane v Ormožu prosla- vo v počastitev dneva vstaje, 22. julija, s pestrim kulturnim programom. O pomenu dneva 22. julija je na proisUivi govoril tov. Ra|h Ivo. Sh'(lil je kulturni si)ored mladih rccitatorjev. Pet recitiranih pesmi je spomnilo poslušavce na težke čase med drugo >iveiovtff) \oin(). (iodba na pihala je odigrala več bor- benih Nkladl). Tudi v ostalih krajih občine so prebivavci lepo proslavili dan vstaje. V Središču. Ivanj- kovcili in drugod so bilo slav-, nostnc nkridcrni jf. po ncloitc- rih vaseh pa so celo prižgali kresov c. -J- Prebivavci z Dravskega polja za Slovenjogoričane Na poziv ()l)činsk('sa odbora SZDL na sestanku predsedni- kov organizacij SZDL iu v ti- sku, da hi prchivavstvo iz kra- jev v ptujski občini po svojih močeh pomagalo iz nenadne stiske, v kateri j(> p« iindi toči 15. julija velik del prehivav- stva v Slovenskili goricah, se je takoj ustanovljeni odbor /a zbiranje pomoči v Cirkovcah in okolici lotil dela. V nekčij (lucli zbiranja po- moči po vaseh okrog Cirkovc se je pokazalo, da razutno pre- bivavstvo z Dravskega polja težavo Slovonjegoričanov po opustošenju vse prirode po to- či, zato je tudi prispevalo za prizadete živež, sadike in de- nar. Zbiravci pomoči, odborniki SZDL in mladinci so zbrali nad 900 kg kr<>m])irja. za 1 trak- torsko prikolico raznih sadik — pese. zelja, paprike, para- dižnikov in solate — in nad 50.000 din denarja. Ta pomoč je tudi bila takoj dostavljena na Gomilo, kjer so jo z vese- ljem sprejeli in se je odbor za prevzem pomoči vsem daro- vavcem tudi lepo zahvalil za vso uvidevnost. Nabiralna akcija še ni kon- čala. Odborniki S/I)l, in mla- | (lina še zbirajo živ«'ž in denar, j l*rel)i\avstvo je izjavilo, da ho čez nekaj dni. ko ho končala mlatev. prispevalo /a Slove- njegoričane še zrnje za krnh prizadetim družinam, ki jih je toča prikrajšala za lastni pri- delek žitaric. Zbiralcem pomoči so ])ri miiogih hišah dejali: To se lahko tudi nam pripeti, zato iiioranio pomagati ljudem, ki jim je zadtija ioča |)obrala v«e, česar so se letos veselili!< Ko se je razvedelo po Drav- skem polju, da so Slovenske gorice utrpele po toči 15. ju- lija 1962 ogromno škodo, je prel)ivavstvo pričakovalo, da bo v tem primeru nrišlo do ši- ropopotezne akcije pomoči prizadetim družinam v Sloven- skih goricah in S(» se zato tu- di tako številno odzvali. Tudi Dravsko polje je že večkrat občutilo težo nesreče po toči in nevihtah, zato se vsakdo do- bro zaveda, kako dragocena je pomoč bližnjemu v stiski. D. V. Za ustanovitev skupnosti socialnih zavarovancev V ponedeljek, 23. julija 1962, sta obravnavala izvršni odbor občinskega odbora SZDL Ptuj in predsedstvo občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj dve važni vprašanji in sicer o novem na- činu upravljanja in finansira- nja socialnega zavarovanja v novo ustanovljeni skupnosti so- cialnih zavarovancev za občini Ptuj in Ormož ter o pomoči sin- dikalnih organizacij in njihove- sa članstva prebivalstvu iz Slo- venskih soric, ki so utrpeli naj- več škode po toči z dne 15. juli- ja 1962. Podrobneje je tolmačil o po- trebi ustanovitve sikupnosti so- cialnih zavarovancev za občini , Ptuj in Ormož ter o novem na- j činu upravljanja in financiranja | sociailnega zavarovanja pred- ! sednik občinskega odbora SZDL i Branko Gorjup, po njegovem tolmačenju pa so o tem vpraš?- ] •nju spregovorili še navzoči zdravstveni in drugi delavci, člani omenjenih forumov, ki so } dali k predlogom aud; svoje ko- I ristne pripombe. S posebnim poudarkom je predsednik občinskcRa odbora SZDL Branko Gorjup v imenu občinske komisije za pomoč prebivalstvu iz Slovenskih Ro- ric Rovoril o ogromni škodi, ki jo je utrpela občinska skupnost s točo dne 15. julija 196'> skupno s prebivalstvom prizadetih slo- venjptrnjiških predelov in je po- zval ifospodarske organizacije, zlasti pa sindikalne organizacije z vsem članstvom, naj hi po svojih močeh podprle akcijo zbi- ra n,?a pomoči s svojimi df^nar- nimi prispevki. Ob tej priložno- sti je navedel podatke o dose- danji pomoči, ki so jo dali ob- činski ljudski odbor Ptuj in kmetijske zadruge v občini Ptuj. Ta pomoč predstavlja le nekak uvod v vso pomoč, ki je potrebna prebivalstvu iz Slo- venskih goric. Navedel je tudi podatke o ukrepih, ki so potreb- ni za odpravo posledic nastale škode v kmetijstvu, sadjarstvu in vinogradništvu v prizade«ih. predelih občine. VJ Lovrenc na Dravskem polju — Ivanjčičev mlin, zbirališče orožja leta 1941 in 1942 DVAJSETLETNICA SLOVENIEGORIŠKE ČEIE (Nadaljevanje) Barčka pravi, da je pokrajinsk ' kom te ocenil ptujsko partizansko skupno za eno izmed najbolj ak- t'vnih z najbolj uspešnim- akcija- mi v tistem času na .Štajerskem. Delovanje part zanske skupne je imelo svoj odmev tud. v poli- tičnem razpoloženju prebivavstva v ptujskem okraju. Nacionalna zevest in sovraštvo do okupatorja I sta naraščala. Partizani .so pripo- vedovali, da jih skoro povsod sprejemajo z odprtimi rokam . Zatekali p» so se seveda le k za- nesljivim ljudem. Nemci so besneli, a borcev ni- so mogli iztakniti. Fantj" so nam- reč drzno, a previdno :zvrš li vsa- ko akcijo. Nemci pa so začeli za- pirat: že junij-3 in zaprli so vse, kar se j m je zdelo količkaj sumljivo. Predvojnega komun-sta Rajšpa iz Doliča in druge.^o ka- terih smo že pisali, so v zaporu str-ahotno mučili, da bi povedali pot do partizanov. Zvedeli pa niso ničesar, pobom ki za svrbodo niso klonili. Tcda podla izdaja Franca Kneza je pretrgale delo in živ- ljenje čudovitih fantov — borcev i in revolucionarjev I Med najpomembnejše akcije^ Slcvenjegoriške čete štejemo na- i pad na občinski urad v V tomar- cih 24. maja, kjer so si borci pri- dobili živilske k>arte in pisalni stroj, potreben''za tipkanje leta- kov OF. V V ntarovcih so borci 7. junija napadli orožniško postajo,: da b; rešili soborca Rajšpa, nje-i ! govo ženo in Vincenca Frice, kar[ i se jim ni posrečilo,'a padla sta dva nemška orožnika. V svetin- sk h gozdovih je v spopadu z bor-' ci padel nemški orožnik pri Cer- kvenjaku pa dva. Borci so med Ptujem in Dornflvo onesposobili progovne telefonske naprave in minirali progo, v Rcgoznict so zažgal opekarno, na Polenšaku so pr'silili obč-nskega tajnika, da jim je izroči) radio in živilske nakaz- nice, v nemčursk trgovin pa so zaplenili blago. Borci so likvidi- rali tudi nekaterp izdajavce. Zavezniki partizanov na desnem dravskem bregu Barčka piše. da so meli parti-' -^an Z'is'f rTibr> tud' med prebi- vavstvom na desni strani Drave, kjer sta p>ostavIjala postojanke OF 2enka in Zvone Sagadin. Barčka se spominja na posto- janko v mlinu pri Maksu ivančiču v Lovrencu na Drav,skem polju. Maks Najb.aeur je četo povezoval s Hajdino. Barčka prav. d« ne bo nikoli pozabila pr jažne Vidoviče- ve dcužine in Krajnčeve Lizike i^ Turnišča pri Hajdini. Pr Vdovi- čevih je pogcsto prenočevala. Ta postojanka OF je ostala do konca vojne. V tej hiši sta se zadrževa- la tudi Tone Znidartč-Štefan in Cvetka Praprotnk-Štefka 1. 1943, kadar sta prišla v Ptuj H-ša stoji blizu hajdinske železniške posta^jj je. Aktitista je zanesl'jivo vabila visoka smreka na vrtu ob hiši. Še o partizanskih sode- lavcih v Slovenskih goricah Čeprev smo že pisali o preda- nih sodelavcih OF v Slovenskih goricah, naj napišemo o njih še kaj po Barčkinih spomin h. Barč- ka piše, da bi od ptujske postaje pa do De*sternik9 lahko^ zavili sko- raj v vsako hišo, kar brez skrbi; povsod so ljudje simpat zirali z OF. Na Ljutomerski cest. je bila javka pri drevesničarju Čehu, kjer so se oglašali kurirji Pokrajinske- ga komiteja, pr. Kovačevih v Ro- goznici se je dalo prenočiti, pri Kolenku in Toplaku v Novi vasi so se zbirali na posvete Lovren- č;č je bil star Lackov sodelavec, ki ni popustil, čeprav so ga imeli Nemci na sumu že leta 1^41. V Placarju pred Janezove! je stala ob cesti hiša kovača Frasa, za OF je bila ta hiša dragocena — pravo sklad.šče blaga, k so ga zbirali za part.zane. Čeh in Zelen- ko s Kicarja sta bila člana KP in zanju ni bila nobena naloga pre- sežka. V okolici Destern ka je bilo poleg Reševe, Rajšpove in Osojni- kove še več družin, ki so poma- gale partizanom, katerih imen se Barčka več ne spominja Partize- n. so imeli zvezo do Ljutomera in do Slovenske Bistrice V. R. (Dalje prihodjlč) Vintarovci — sedež nekdanje nemške orožniške postaje, ki so jo napadli partizani 7. junija 1942 Priznanje pošti Moškajnci Med poštnimi kolektivi v ptujski občini, ki jim že več let dolgujemo posebno zahvalo in priznanje za skrb in pomoč pri razšir.ianju vsega tiska, zlasti pa »Tednika«, je prav 'gotovo pošta Moškajnci z upravnico Angelo Šober na čelu. Pri večkratnem ugotavljanju števiila naročnikov po posame- znih poštnih območjih je za naš »Tednik«, prav gotovo pa tudi za druge na tujtajšnjem območ- ju razširjene liste, najbolj raz- veseljivo, da je poleg območja pošte Ptuj območje pošte Mo- škajnci z največjim številom na- ročnikov »Tednika<-, torej naj- več družin, ki prebirajo dnevni tedensiki list. Upravnica pošte Angela So- ber pripisuje ta uspeh v največji meri prebivalstvu, ki se močno zanima za vse dogajanje doma in po svetu in ki sploh mpogo čita, pa tudi pismonošem pošte Moškajnci Janezu I^secu, Ci- rilu Ivanušu in Jožetii Levaniču, ki so oskrbeli prebivalstvo z ob- močja te pošte z dnevnim in te- denskim tiskom. Poleg tega pa ima »Tednik« pošto Moškajnci v posebnih či- slih tudi zato, ker se ne dogaja, da bi" pri izterjavi naročnine 2- krat letno kdaj vrnila kateri ne- izterjani ček. ampak vedno v redu nakazuje vso naročnino in prihrani s tem naši upravi teža- ve in sferbi z zaostanikarji in s ponovno izterjavo. i Upravnica pošte Moškajnci Angela Šober Kot je že dejala upravnica An- gela Šobrova, je za območje po- šte Moškajnci razveseljivo, da je že skoraj pri vsaki drugi hiši radio in 6 televizorjev. Tako razširjena mreža časopisnih in radio ter televizijskih prejem-' nikov in naročnikov kaže tudi na splošno zelo visoko stopnjo izobraženosti odraslih pa tudi otrok, saj mnogi radi segajo tudi po lepih knjigah. Švedski gostie v Halozah v soboto, 21. julija 1962, je ob- iskala Pfuj skupina '2n švedskih zadružn kov in zadružn c, ki so se vračali z avtr.busom s potovanja Po .Iuqoslaviji. Vsako leto pripravi Zadružna zveza Stockhnlm izlete svojih članov in članic po raznih deželah in tudi po lugosiaviji in večina skupin se oglasi spotoma v Ptuju in si ogleda del zanimi- vosti Tokrat so bil; gosti iz Švedske povabljen v Hrastovec v Halozah na poskušnjo vin Povabil jih je Kmetijski kombinat Ptuj Na vož- nji v Hrastovec so si švedski go- stje ogledali pnrodne lepote ha- loškh predelov in so se zan mali 2a vprašanje vinogradništva v ob- čini Ptuj. Po poskušnji prvovrstnih haloških vin so mnogi izrazil ob- žalovanje, da ne dobijo na Šved- skem vin takih kvalitet, kakor A ima Kombinat Ptuj. Prav zanim va je bila med go- sti 70-leta zadružnica ki je izja- vila, da je že tri leta zaporedoma na potovanjih in vskakokrat je najraje obiskala Jugoslavijo. Podjetje »Les« bo gradilo skiladišče Trgovsko podjetje »Les(( Ptuj je dobilo lokacijsko dovoljenje Za zgraditev sklad šča za gradbe- ni material v Ptuju v b! zini že- lezniške tovorne postaje Sedaj ima podjetje »Les« le nekaj po- možnih prostorov za skladišča in še ta so na različn h krajih v mestu. Z novim skladiščem na odobrenem mestu bo rešeno skrbi za skladiščenje gradbenega ma- teriala na raznih mestih Ptuj potrebuje prostornej- šo slaščičarno Slaščičarna pekarskega podjetje »Vinko Reš« v Ptuju v Lackovi ulic je za razmere v Ptuju daleč pretesna m bi bilo komaj prav, da b; jo podjetje po ukinitvi ka- varne na Trgu mladinskih delov- i nih brigad prešel lo v bivše ka- varniške prostore. V dneh, ko je v Ptuju mnogo ljudi, se dogaja, da se v tesnem prostoru pred mizo za sladoled postavi 15 do 20 odraslih in mlaj- ših. Če bi hoteli vsi po prejemu sladoleda sesti, bi"'bilo premalo stolov, kaj šele miz. Teh je v sla- ščičarni premalo, prav tako pa stolov. V večjem bivšem kavarni- škem prostoru bi bilo prostora za več miz in stolov. Tudi kuhinja bi tam bolj ustrezala, sedaj pa .ma- jo le električni kuhalnik, ki ne j zmore pnpravfe večjega števila | črnih kav in drugih podobnih že- j Ribiči so se izkazali V nedeljo, 15. julija 1962, jo b lo v Novi Gorici ribiško spret- nostno tekmovanje v disciplinah, na suhem. Tega tekmovanja sta se udeležili v imenu Ribiške dru-* žne Ptuj članska in mladinska skupna f>o 3 članov, ki sta do- segli 4. mesto. Med členi je dose- I gel 11. mesto najboljših ribičevi Mirko Kajžnik, med mladinci pa Leo Perger. , V nedeljo, 22. julija 1962, je bilo im Sladkem vrhu meddružin- sko r biško tekmovanje v discipli- ni — odlov rib. Izmed 6 nastopa- jočih družin so se ptujski ribiči dobro izkazali. Moška skupina je dosegla 2. mesto, enako pa tudi mlad nska skupina. Najboljši iz- med članov je bil Mirko Krois ml., ki je zasedel prvo mesto in dobil lepo praktično nagrado. Med mla- dinskimi skupinami je bil med prvim Ptujčan Jože Hadler. ki je tudi odnesel praktično nagrado. Drugo mesto je pri mladincih do- segel Mišo Pavlic, učenec 8. raz- rede osemletke »Ivana Spolenja- ka« na Bregu. Na obeh tekmovanjih se je po- kazalo, da je ribiški šport v Ptuju dosegel svoje dostojno mesto med ostalimi šp>orti, pa tudi to da ri- bičem ne gre predvsem za plen. ampak bdlj za ribiški užitek in počitek ob mirni vodi. Juršinci Telica pod tovornjakom v Dragoviču v ponedeljek, 25. julija 1%2, dopo dne je povozil v Drajro- viču v Slovenskih froricah to- vornjak podjetja Pekarne in mlini iVinko ReS.<: iz Ptuja, ki fra je upravljal poklicni vozač Vladimir Petek iz Ptuja, teli- co -Marjete Podhostnik iz Dra- gov iča .št. 5. Ko je pripeljal tega dne Vla- dimir Petek na vožnji iz Vid- ma ob Šča v niči proti Plnji^ skozi Dragovič. mu je tam pri^ letela iz stranske ceste pod| vozilo telica, ki je pobegnilai;| 10-letnemu sinu oškodovan© Marije Podhostnik. Prednji def tovornjaka je zadel v žival, kf jo je vrglo v ohcestni jarek, kjer so jo morali zasilno za- klali. V»zač Vladimir Petek je vo- zil skozi Dragovič s pravilno hitrostjo, zato ga ne zadene krivda. Delno škodo je oško- dovana krila s prodajo mesa v pri?iliien) zakolu. Polenšok Prenovljena poslovalnica »Izbire« na Polenšaku Trgovsko podjetje »IZBIRA« Ptuj je odprlo v ponedeljek, 23. jul ja 1962, na novo urejeno in opremljeno trgovsko poslovalnico na Polenšaku. V njo je invest ra- lo skoraj 1,5 milijona dinarjev S temi sredstvi je obnovljen lokal, nabavljena oprema, napeljana raz- svetljava, položena nova tla. ure- jena izložba, nabavljen hladilnik in s los za olje. Fasodo na zgrad- bi, v kater: je trgovski lokal, bo dal uredit; lastnik zgradbe ki ka- že sicer za potrebe poslovalnica vse razumevanje. »IZBIRA« Ptuj postopoma ure- juje poslovne prostore svojih 22 poslovnih enot. Doslej je ured la že 12 lokalov, n:so pe s tem* še vs6 poslovalnice dokončne ureje- ne. V bližnji bodočnosti bo do- končno urejena tudi poslovalnica v Tržcu. Stran 4 TEDNIK ^TT-T 15?rE 27. JULIJA IMS Prelomnica v naši aospodarsbi politihi (Nadaljevanje z 2. strani) ga Korist. Trgovec ni za dolg, ampak, za kratek rok — da bi hitro nekaj zaslužil, če more, potem pa zbogom. Industrijski proizvajavec pa je zainteresiran z« dolg rok in treba ga je usme- riti, da bo sodeloval v našem izvozu, da bo investiral v tuji trg. Kajti naj.ti mora plasma za svoje piroizvode, in to za dolg, ne pa za kratek rok. Kaj sledi iz tega? Iz tega sle- di, da mora biti proizvajavec, s pomočjo sikupnosti, sposoben kreditirati. Kakšna je smer na- šega izvoza im kje imamo naj- v^je perspektive za daljši rok? i To so dežele v Afriki in Aziji, ki S)0 v ra7vo,ju, ki še niso dovolj razvite in industrializirane. Ja- sno je, da moramo tudi z raz- vitimi deželami na Zahodu še nadalje vzdrževati stike, kakor tudi z deželami na Vzhodu. To- da naš izvoz je treba usmeriti proti deželam, ki se razvijajo, to pa terja na začetku nekatere žrtve ter kreditiranje. Zato mo- ra biti na« proizvajavec sposo- ben dajati kredite. V tem trenut- ku — ker imamo zaloge v to- v&rnaih in nam kakšno blago ne gre v promet — je potrebno, da dajemo blagovne kredite in da si pri tem pogumneje utira- mo pot, glede na naše možnosti. Tudi tu se ne moremo in ne v«mem.o iztegovati bolj, kakor je dolga naša odeja. Ko simo potovali v Afriko in Azijo, smo nekaterim deželam obljulsljali in dajali investicij.ske , kredite v znesku več milijonov I dolarjev. Opazil sem, da je bilo zaradi tega godrnjanje. Govorili | so, kako da lahko drugim daje- mo kredite, ko pa še sami nima- mo dovolj. Ce pa ne damo, bomo imeli manj. Dajanje kreditov je naša persipektiva, če se želimo industrializiraiti, tem prej, če smo se že danes zadušili v mno- gih stvareh in nimamo ventila | v tu.jini. V te.i smeri moramo | nekaj žrtvovati, kakor to delajo tudi druge države, ki delujejo na veliko in ne gledajo na to, da že v prvem trenutku nekaj za- služijo. Razen tega vlada danes okrog teh dežel velika konkurenca. Tako zahodne kot druge države jim dajejo kredite. Na vsem svetu pa ne more nihče dobiti tam prostora za svoje proizvode laže kot mi. To lahko najlaže dosežemo, ker so nas tam poli- tično s.prejeli kot solidno državo, ki nima drugih interesov, kot da .lim pomaga, kolikor more in j enakopravno ;sodeluje z njimi. To sanje ne pride v po- šte v za letošnji plan. Treba pa ga je proučiti in kreniti v tej smeri. Jasno je, da je treba paziti, da ne hi prišlo do takšnih anomalij, kot je bilo to do se- daj, da mi politika ustvarjamo politične temelje, da ustvarjamo politično zaupanje in obljubi- mo to ali ono, da pa nam tr- j govci potem to pokvarijo s svo- j jimi pretiranimi in nesmiselni- mi nastopanji, da bi izkoristili, kar morejo, zaradi česar tudi po- litično iz,gubljamo v teh drža- vah. Tu bo potrebnega malo več nadzorstva. Odhnr za gospodar- ske odnose s tujino bo moral bi- ti na višini, da bi obvladal vse ' te stvari. I Glede naše devizne politike smo sedaj krenili po poti ome- jevanja. Zmanjšali smo nam- reč uvoz tistega blaga, ki nam ni nujno potrebno. Se več. tudi pri nekaterih surovinah bodo ome- jitve. Jasno je, da se bo to po- kazalo tudi v naši proizvodnji in zaposlenosti. Bomo pa na dru- gi strani prisiliili na drugačno delo naša podjetja, ki so kupo- vala v tu.jini licence in videla, da z regresom oziroma z opro- stitvijo carin bolje izhajajo, če samo uvažajo dele, kot pa da jih sama proizvajajo. Sedaj se jim to maščuje, ker smo jih .'^tisnili in jim preprečili, da ne uvažajo vsega po vrsti. Razume se, da bomo morali to nekako proučiti, da ne bi sk-uipnost imela škode. Tam, kjer se je nakopičilo več na pol iz- delanih proizvodov in kjer je treba uvoziti še nekatere dele, bomo morali dovoliti uvoz, da ne bi čakali na to, da bodo ta podjetja 0'Svojila proizvodnjo teh delov. Toda nič več kot to. Mi moramo namreč prisiliti na- šo induistrijo, da začne proizva- jati po licencah, ki .jih je kupila. Tako lahko prihranimo mno- ,So deviznih sredsteiv. Nekoč sem že govoril, da smo d?li pred. le- tom dni okoli 415 milijonov do- lar.jev za uvoz samo za mot mdustrr^o oziroma da smo s( 1 oliko zadclž'1-. v tujini.' i o ■ žrC' n.i,.e devize. Razen tega moramo zdaj v zvezi z zrn,, šanjem plačilnega deby; oziroma priman.jkl.jaja, ki n. majhen, ubiraiti takšno ekonom- .'^ko in zunanjetrgovinsko po- litiko, da bomo stalno iz leta v leto zmanjševali ta primanj- kljiHj. Prej smo govorili, da je bolje, če smo dolžni mi. kakor do drugi dolgujejo nam. Zdaj se ne strinjam s tem. Zdaj moramo skrbeti, da so ta debalansa postopno zmanjšuje, če pa hočemo to doseči, moramo povečati izvoz in omejiti uvoz ter zaradi izvoza dajati pred- nost proizvodnji tistih izdelkov, ki jih je mogoče prodati. Zaradi integriranega, zaprtega zahod- noevropskega trga že imamo izgubo predvsem pri nekaterih kmetijskih pridelkih. Kaj mo- ramo zdaj storiti. Ce bomo kdaj pa kdaj, »ad hoc<', izvozili nekaj sem in ne- kaj Ija. spet ne bomb dosegli ničesar Natančno mioramo pre- gledati, kje je zdaj možnost, da zadovoljimo potrebe, ki jih ta trg ne m.ore zadovoljiti .sam. Ze prej sem dejal, da si moramo prizadevati, da bodo naša pod- jetja navezovala stike tudi s podjetji zahodnih dežel in so- delovala 7. njimi, to pa zdaj še bolj velja za kooperacijo s soci- alističnimi deželami. Bolezen - vzrok nesreče na cesti j Prejšnji torek nekaj iniiiiit i pred sedmo uro se je usluž- benka ObLO Ormož Kuhar Gabrijela odpeljala z mope- dom od doma v službo. .Vled vožnjo iz Sronlišča ni oi;)čuti:Ia nobenih motenj. Ko pa sc je pripeljala proti Marofu v Or- možu, ji je glava postala težka in objela jo je slaliost. vslcd česar jc izgubila ravnotežje ter oblast iiad vozilom iu sr<'- di cestišča padla. Afed ]iadc("m si je močno poškodovala obra/. in ude. Nezavestno so takoj prepeljali v /(iravsivcui dom Orn)i>/. kjer '•(> ji nudili prvo pomor. N'i moiM-du jc iitala manjša škoda. -j- , Z mopedom v osebni avto Mopedist iTaiic Šabeder i/ Nove vasi |>ri Ptuju se je 20. julija 19f)2 v I rsleiijakovi uli- ci zaletel v osebno vozilo fiat hOO Franca P(>dg(>rška iz Ptu- ja. Zadružni trg. Pri tem ni bil poškodovan in na \c>/ilili tudi ni nastala zualua skfKJa. Med vožnjo pf> Irstenjakovi ulici se Franc Sabeder ni ])rc- pričal, če pripelje mimo sto- ječega tovornjaka pred podjet- jem .Slovc-nski^ gorice kakšna vozilom, preden je zavil z desne na levo si ran ceste, \' tem tre- nutku je res oripeljal po sveji desni strani l'ranc [^(Mlg(MŠek, I"«t je 1 rc'! \' n je.'J'^^^ o osebno \ ožilo. Ker je iuu^l osebni avto mal'> brzino, eu,!- ko pa tudi nun^rd. ni prišlr> H'i poškodb mopedist'! in tudi nr do večje materialne škode. AH se lahko rešitiid utrujenosti? i (Nadaljevan.je) METABOLIZEM Endokrine žleze so največji regulator metabolizma, to se Ijravi vseh kemičnih reakcij, ki urejajo tvorbo novih celic, uni- čevanje starih in delitev ener- gije. Svojo borbo proti utruje- nosti opira človeško telo pred- vsem na male nadledvične žle- ze, ki so na vrhu ledvic. Neneh- no razburjenje, strali ali jeza takoj povečajo njihovo dejav- nost. S pomočjo adrenalina se sprnsii sladkor, ki jc nakopičen v jcirili, po\eča pa sc tudi frek- venca in jakost biija srca in po- iemlakcm tudi cirkulacija krvi. Ob enem vzgibu lega imenitne- ga hormona se dihanje pospeši in že se telo pripravi na fizično dejanje: beg ali boj. Prekomerna utrujenost pa ima na žiczni sistem ravno na-1 sprotni učinek. Cc jc člo\ck stratcški umik... Ob reakcijah j)ilotov jc bilo moč ugotovili, da sc človek utrudi tc?n n\anj in da se v te- žavnih trenutkih izločanje nad- ledvičnih žlez tem manj poveča,] činr več izkušenj imajo. Po miH'-{ nju razisko\alccv človek, ki sej obvladii. u(> izrablja preveč svo- jih hornmnov v težavnih situ- acijali. Morda to pojasnjuje, za- kaj sc zde izredno nadarjeni ljudje neuirudlji\i. Študij cndokrinih žlez tudi pojasnjuje mehanizem ;druge sape. ki nam omogoča, fla v nujnili primerili najdemo v sebi nepričal\(n auo energijo. Nena- den priliv adrenalina omogoča ta vzrast moči. Kar dosežemo po euourncm ali šc daljšem počitku,-«: pravi neki specialist za žleze, idoseže adrenalin \ največ petih minu- tah. Seveda ta nenadni in kratkotrajni porast energije druge sape- ne more nadome- stiti norniHln(>ga počitka in spa- nja, VPH.\.Š.VXjE TKŽF Dokior \.. Biiskirk in njegovi s()d(>lH\(i \ centru Brthcsda v \lar\l;;n(iu -o ugotovili, da ose-: be 7. normalno težo lahko dela- lo Holgp ure. nu'd tem ko debe- luhi česlo zelo slabo prenašajo intenzivne fizične napore: po dveh urah neprekinjenega na-: ])ora ali hoje so za cel dan prij kraju. Leči morajo, spati ali pa' počivati v naslanjaču. ; Doktor Buskirk pravi, da za-i to ne zdržc. ker nimajo dovolj'^ volje, da bi shujšali. Njihoval dclazmožnost je nenvrgljivo- zmanjšana. j KDOR IfOCF. /.MORE | Proučevanje utrujenosti doka- zuje, da kronično izčrpane ose-^ be lahko dajo mnogo več od sc-1 be. kot .same mislijo, če le ros hočejo. Eksperimenti na voja-' ških prostovoljcih so pokazali,! (la so bili utrujeni šcdc nuiloi pred koncem preizkušnje, ce ^žii.< Klavnica je samostojni obrat Kmctijske- I ga kombinata in za občane važna ter pomembna pridobitev. Res je, da je inud investitor grad- nje tega pomembnega objekta v Ormožu razne finančne in druge težave. Predvsem so mii primanjkovala sredstva za ureditev kanalizacije in dru- gih odvajalnih naprav. Vzro- kov o tem ne bi smeli isikati pri investitorju, ki s svojimi pičlimi sredstvi ni bil v stanju urediti potrebne odvajalne ka- nalizacije, kot to zahtevajo higicnf^ki predpisi. Klavnica šc vedno ni tehnič- no izpopolnjena, saj je kri še vedno odpadek, ki bi se dal zelo koristno uporabiti. Od- padla kri jp povzročala pred- vsem v toplih dneh hud smrad, posebno tvh Kolodvorski ulici. To je bil predmet razprave prebivavcev Ormoža in objav- ljenega članka. V odprti kana- lizaciji so sc nabirali strnjena kri in odpadki, kar je pred- stavljalo gojišče muh in (vsta- lega mrčesa. Sanitarni inšpek- tor je ukrenil vse potrebno in i uprava klavnice je začela ure- jevati kanalizacijo. To vpra- šanje je sedaj urejeno. Toda, ali je s iem rešeno tudi vpra- šanje ostalih težav v me«tu, ker nekateri ; vrli« prebivaTci odnašajo smeti in razne od- padke v jarek ob Kolodvorski nli(i? Kaj bo torej v bodoče t Ormožu predmet razprave, ko je kanalizacija klavnice ure- jena in ne povzroča več smra- du? Stanovanjska skupnost t Ormožii bi lahko prebivavcem mesta glede smeti mnogo po- magala, kar stanovavci tudi že dalje časa od nje pričakujejo; prav tako bi morala biti kriti- ka Olepševalnega društva * Ormožu napram nekaterim mc>tnim stanov a v( cm. ki odla- gajo smeti v graščini ob Ko- lodvorski ulici, precej ostrej- ša, -i- Pluj v nočeh med 14. in IH. juli- jem i;)62 je neznani vloniilec nasilno vdrl v trgovino »Kovi- na« v Ptuju, v ulici heroja Lac- ka in jc odnesel iz trgovine h)v- sko orožje z lovsko mu niči jo ter nekaj otroških plašilk in netilk za otroške pištole. Odnesel je tudi nekaj praktičnih predme- tov. Organi LM Ptuj so uvedli po- izvedbe in sodijo da vloma ni mogel opraviti en sam vlomilec ampak je moral imeti vsaj ene- ga ali dva pomagača. Računajo tudi, da bodo krivci uporabljali ali proidajali naropaine predme- te. Rednim potom so opozorili javnost na ta roparski slučaj in pričakujejo, da jiim bo javnost tudi pomagala odkriti krivce. Klavnica v Ormožu Naše zdravje Kaj vemo o hormonih? Eno izmed najzanimivejših področij medicinske vede je nedvomno raziskovanje in upo- raba hormonov. Izločajo jih žleze in podobno kakor vita- mini skrbe hormoni za pravil- no delovanje telesnega meha- nizma. Tudi sicer so si vita- mini in hormoni dokaj p(xlob- ni. Temeljna razlika pa jc, da proizvajajo vitamine raistline in le-ti pridejo v človeško telo s hrano, medtem ko proizvaja- jo hormone žleze z zunanjim in notranjim izločanj(un, torej človeško telo samo. Navadne žleze, kakor na pri- mer slinavka, žel(xlčnc in kož- ne žleze jp mogoče zlahka pre- poznali, ker iiiihn.\i izločki po posci>a!ii kanaliii i!'h.>kajo na- j vzven. Žleze notraiijega izlo- ! čanja pa takih izločevalnih ka- nalov nimajo, zato jc bilo pred uporabo mikroskopije razisko- vanje njiliov(-ga rielovanja in pomena itovcs-.ano / mnogimi težavami. ,Besc^xla hrrrnuvn. ki so jo sko- vali na začetku našega slolet-!, ja, izvira iz grščine; hormao pomeni v tem jeziku >dražim-<, ^spodbujam«. Nauk o hormonih so uteme- ljili približno ob istem času kakor nauk o vitaminih, ven- dar je zgodovina hormonov starejša. Začenja se s Charle- som Brovvnom-Seguardom. Po burnem življenju v Ameriki in Angliji se je mož ustavil na Collegc dc I''rance in tod po- učeval fiziologijo. Dne 51. ma- ja 1S89 je Brhvvn-Seguard po- ročal akademiji znanosti o po- skusih, ki jih jc bil izvedel na samem sebi. Zmečkal je moda morskih prašičkov, sok razred- čil z vodo in si ga vbrizgal. Tedaj mu je bilo že nad se- demdeset let iti s tem se je že- lel pomladiti. Poročal je. da se mu je to posrečilo. 1'cmu slovitemu poskusu sto- ji ob strani starodavno znanje človeka o posledicah skoplje- nja. Kaka stare s.o te izkušnje, l>riča že židovski mozaični za- kon, ki prepoveduje skoplje- nje ljudi in živali. Pri mnogih ljudstvih je bila kastracija ce- lo del verskega obredja. V mu- slimanskih deželah so kastri- rali čuvaje haremov, v sred- njeveški Evropi pa pevce, ki so peli v diskantu. Že zdavnaj je človek raz- glabljal takole: čc operacija mod moškost vzatne, potem utegne uživanje teh organov mladost in moškost povrniti — enako kakor so verovali, da postane človek pogumen, ako je levja srca. To je bila naj- starejša organterapija — upo- raba telesnih organov za zdra- V i 1 o. Ko t^e je fi/ioloirija razvila in jc p(-sial temelj znatiosti poskus. j(- začel človek odkri- vati čedalje bolj pomembna de jsl v poslali kopiini z vsomi ziiačilnosimi skopljen- ccv: grebep se jim je uisušil, spolni nagon ugasnil, jio^stali so krotki. ()erjc jiim je zgubilo pisane barve in začeli so se re- diti. Po šestih mesecih jc oba petelina, ki jima je bil moda znova vcepil, zaklal in razte- lesil. Bila sta povsem normal- na. Bcrthold je svoja dognanja objavil, vendar jim ni nihče verjel. Njegovo delo je bilo kmalu pozabljeno. Šestdeset let pozneje je opozoril na nje- gove prv>kuse dunajski fiziolog Artiir Biedl: tudi on .jc žel le nezaupanje in nejevcrnost. Po dolgem premoru je zade- vo leta 1920 oživil Evgen Stei- nach. S tem sc začenja nova doba v proučevanju hormonov. Ob njegovih poskusih na opi- cah so spoznali, da je življenje v mnogih i>/irih odvisno prav rnl nekaterih žlez. katerih po- mena floilcj nisr> poznali. Stcina(h je usmeril ^v cvje proučevaaje na eno točko: na spolne žleze. Sklepal je, da sta- rostni pojavi izhajajo iz tistih delov spolnih žlez, ki ne poši- ljajo svojih izločkov navzven, ampak naravnost v kri. S širo- kopoteznimi poskusi — od- stranjeval je žleze in jih zno- va vstavljal, vcepljal jih je r stari organizem itd. — je ne- dvoumno dokazal hormonsko delovanje teh žlez. Končno je skušal še pri človeku s poseb- nimi posegi poživili delovanje tistih delov spolnih žlez, ki proizvajajo hormone. Zal so mu ti poskusi le delno uspeli. Stcinach jc tudi prvi izrekel zamisel o izdelovanju hormon- skih preparatov. Dandanes so ti preparati v zdravniški praksi neobhodni. (Dalje prihodnjič) Večje ugodnosti za razvoj turizma Zvezni izvršni svet ic r.rod ne- davnim dopolnil odlok o pogo- jih za dodeljevanje kredita za raziiritev tistih dejavnosti, ki zagotavljajo povečanje izvoza ali zmanjšanje uvoza tako, da so t u r j stično -g o si tlnsk e organiza- cije postavljene v ugodnej.ši po- ložaj pri izkoriščainju kreditov, ki jih dodeljuje jugO'slovanska banka za zunanjo trgovino, j Rok vračanja za luristične in I go-tinske organizacije jc namreč podaljšan od 5 do 10 let s tem, da je treba devizni efekt opra- vili že v roku petih let. Ta ukrep bo omogočil večja vlaga- nja v turizem, kar bo po drugi strani vplivalo na večji priliv i;nozem uporabili kot spominčke. za ka- tere se zanimajo domači in tu- ji turisti. Zavčeva družina v Dragovi- ču pri Juršincih slovi še naleC naokrog po posebno izdelanih okrasnih lustrih, ki jih izde- lujeta Zavčcvi hčerki Marička in Francka. V Slovenskih gori- cah vidite take lustre pri mno- gih hišah, zato ni čudno, če imata Marička in Francka po- zimi in ob deževnih dneh pol-; ne, roke dela. Obiskal sem Zavčeve v Dra- goviču in bil ^esencčen nad vsem, kar sem iKlkril. V kmeč- ki sobi, v leseni, vendar pri- jetno urejeni in čis.ti leseni hi- ši, sem pri mizi našel dekleti Maričko iu Francko, ki st« ravno bili ])ri svojem delu. Pred njima jc bilo na mizi pol- no raznega materiala, nlame;! raznobarvnih papirčkov, zniki premagati določene te- renske ovire, pri čemur so mo- rali uporabiti vse svoje vozni- ške sposobnosti. Zadnji del proge pa je bilo tekmovanje v hitrosti. Kriterij ocene 60 bile kazenske točke. V kategoriji avtomobilov je dosegel prvo mesto Baši Ma- tija, član Avtomoto društva Ptuj, drugo Borko Ivo, član Avtomoto društva v Središču. V kategoriji težjih motorjev je bil prvi Horvat Mirko, član Avtomoto društva Cakovec, drugi Majsen Štefan, AMD Ca- kovec in tretji Kolarič Konrad, član AMD Središče. V katego- riji lažnjih motorjev je zase- del prvo mesto Zeljko Novak, drugo Anton Dečko in tretje Lovrec Janko, vsi A.\ID Sre- dišče. Pri mopedistih so zased- li prvo mesto Vesenjak Slavko, drugo Lukačič Rudolf in tretje Kočpvar Marjan, vsi člani AMD Središče.' _ Tekmovanje je pozorno za- sledovalo veliko število gle- davcev ter je lepa prireditev povsem uspela. V nedeljo v Hajdošah plavalne tekme v nedeljo, 29. t. m., ob 14. u«i bo priredr.lo Gasivsko društvo Hajdoše v odtočnem kanalu bo- doče hidroelektrarne Hajdoše pla- valne tekme. Nastopili bodo: pio- nirji na 25 m dolgi progi, mladinci^ na 50 m dolgi progi in člani na 50 metrov dolgi progi. Ob tej priložnosti bo prikazala Poklicna gasivska čela Maribor reševanje na vodi. Po tekmovanju bo velika vrtna veselica s srečo- lovom. Pr jave za tekmovanje se bodo sprejemale v nedeljo do 12. ure. Rokomet Velika Nedelja: Ormož v soboto popoldne so se v nogometu pomerili igravci TVD »Partizan« iz Velike Ne- delje z igravci »Partizana« Or- mož. V prijateljskem srečanju so velikonedeljski igravci iz- nenadili nasprotnike, saj je končni rezultat izenačen. V pr- vem polčasu je bila igra ena- kovredna, medtem ko se je v naslednjih minutah stanje bi- stveno spremenilo. Tudi sod- nik je včasih izgubil oblast, posebno ko so ostre besede ormoških igravcev izražale je- zo. Zelja po zmagi je lepa stvar, toda za zmago t^e je tre- ba že pred igro mnogo žrtvo- vati. Rezultat je bil 1:1. vendar so Ormožani bili pri besedah agresivnejši. kA Iz programa RTV Ljubljana NEDELJA, 29. JULIJA 6 00—8.00 S sprejemnikom na dopust — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in dnev- ni koledar. 6.30—6.35 Napotki za turi- ste, 7.00—7.15 N'apoved Časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved m ob- java dnevnega sporeda. 8.00 Mladinska radijska i?ra. 8 47 Poje otroški zbor RTV Ljubljana p. v. Janeza Kuharja. 9.00 Poročila. 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden. 9.45 Sel je popotnik skozi atomski vek". 10.00 Se pomnite, tova- riši... 10.30 Operna matineja. 11.30 Milenko Sober: Neznane umetnine iz Voj- vodine. 11.50 Anton Svab: Zlata kang- liica. vlado Golob: Lipa 12,00 Naši po- slušavci čestitaio in pozdr.avtnin — I. 13.00 Napoved časa. poročila, vremen- ska napo\ed in ,ibiava dnevnega sporeda 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 !a našo vas, 14 00 Slo^-enske narodne •a glas in klavir v priredbi Cirila Frec- ja. 14.15 Naši pnsiušavc! čestitaio in •"ozdravliajo — II. 15 00 Napoved časa, ■oročila in vremenska napoved 15 15 Ob •vckib zaha\me glasbe 15,30 Infsrmezzn -«na unffherese- i«i no Humoreska tega 'edna Ifi 20 Melodite za nedeli'kn t>o- opidne 17,00 Poročila 17.05 Sporttis r,ed-lia 1900 Obvestila 19.05 C-lasb^ine razglednice 19,30 Radiiski dnevnik 20.00 v»ši cesera — vaša m»lodiie ob 12 25 13 00 \i51rvoved časa. cnrnči'a, vremenska naoo- vpd in obiava dnevn^ea sooreda 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Z iu- I naki Donizettiievih oper. 14.05 Glasbeni I omnibus. 19.00 ObvesMla, 19.05 Glasbene razglednice. 19..30 Radijski dnevnik. 20.00 I Antonio \ivaldi. 20.15 Tedenski zunanie- l politični pregled. 20.30 Zbori Orlanda di ■ Lassa in niegovih sodobnikov. 21.00 Za- ; bavni orkester Norie Parramor. 21.15 Od- j daia o moriu in pomorščakih. 22.00 Na- i poved časa. poročila, vremenska napo- I ved in regled sporeda za naslednii dan. SOBOTA, 4. AVGUSTA 5,00—8.On Dobro iutro! (pisan glas- beni sporedi — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6,00—6.10 Na- poved časa. poročija vremenska napoved, rregled tiska in obvestila. 6.30—6.35 Kanoiki za turiste. 7.00—7.'15 Napoved i časa. poročila, vremenska napoved in ra- ! dijski koledar. 8.00 Poročila 11.00 Arije i in zaključni prizor Oiordanove opere i Andre Chenier«. 11.30 Ritmični akordi. 12.00 Poročila. 12,05 Ansambel Srečka Dražila 12.15 Kmetiiski nasveti. 12.25 Melodiie ob 12.25, 13,00 Napoved časa. j poročila, vremenska napoved m objava I dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in za- bavna glasba. 13.30 Valček, poloneza in bolero 14.05 Glasbeni omnibus, 14 30 Prireditve dneva. 14 35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravliaio, 19.00 Obvestila. 19,05 Glasbene razglednice. 19.30 Radij- ski dnevnik 20.00 Za oriieten konec ted- na. 22 00 Napoved časa. vremenska na- poved in nregled sporeda za naslednii dan 22.15 Oddaia za naše izseljence. 23.00 Poročila. 23.05 2e!imo vam prijetno za- bavo. 24,00 Zadma poročila in zaklju- ček oddaje.