Narodno-gospodarstvo. Kmetijske razmere na Danskem. (Iz nWiener landw. Zeitung" preložil T. Pušeujak.) (Konec.) U6enci stanujejo ob času pouka v visoki šoli ter dobivajo tam tudi hrano; ena tretjina izmed njih so otroci dninarjev, sjci dobivajo vse brezpla6no premožnejši pa pla6ujejo zmerno svoto. Navadno obiskujejo te6aj v starosti od 18 do 25 let in sicer na ta na6in, da vsak dva te6aja zvrši. Vsako leto priredi vsaka šola jesensko zborovanje, pri katerem se zbere 500 do 1500 kmetov in kmetic Tako zborovanje traja 3 do 4 dni; menjavajo se razni poučni govori. Vsi zborovalci z zanimanjem poslušaio razprave, kakor se tudi pridno vdeležujejo ve6ernih sej, za katere navlaš6 pokličejo strokovnjake iz glavnega mesta. Povpre6no dovrši vsako leto to šolo okoli 10.000 iantov in deklet, in ker ta uredba traja že 50 let, si lahko mislimo, na kako visoki stopnji omike je dansko kmeeko ljudstvo. Pa to še ni vse; ponosni kmetje želijo na vsak na6in vedno napredovati. Zato imajo v vsaki vasi posebno društvo, ki v porazumljenju s kmetiiskimi in političnimi društvi prireja pou6ne razprave za može in žene. Mnogo ob6in je imelo v zadnjih letih po 30 do 40 takih zborovanj (in sicer vsako leto) in na ta na6in je imelo tiso6e in tiso6e vaških prebivalcev priliko, pou6iti se v vseh novejših zadevah. V Kopenhagnu je poseben odbor, ki skcbi, da ima vsako leto 10.000 ubogih mestnih otrok priložnost, 4 do 6 tednov prebivati na deželi med kmeti. Premožni kmetje sprejemajo jih brezplačno. Drug odbor preskrbi po naro6ilu premožnih meščanov ve6 tiso6im kmetskih otrok priliko, da si ogledajo znamenitosti glavnega mesta. Želežniška vodstva dovoljujejo vsem tem otrokom prosto vožnjo. Na svojem potovanju s Kopenhagna v Kristijanijo sem sre6al tri take posebne vlake, ki so bili natlačeni veselo vriskajo6ih otrok. Kraetske ob6ine imajo že dolgo 6asa svoje lastne zborovalne hiše, ki so jih postavili na stroške udov; ravno tako so tudi ve6ino pokrajinskih 6asopisov ustanovili kmetje. Zborovalna hiša ima vedno veliko dvorano za 600 do 800 ljudi; tam se vršijo poučna zborovanja, pa tudi telovadi in pleše se po zimi. Vseh zborovani se pridno vdeležujejo tudi žene ; često sedč z možmi vred v nadzornem svetovalstvu. Naravno je, da ima kme6ko prebivalstvo, ki se je povspelo z lastno mo6jo tako visoko, tudi v politiki važno ulogo. Tudi v tem se odlikuje dansko kmetovalstvo od srednjeevropskega. Odkar se je uvedla splošna volilna pravica, je priznavala ogromna ve6ina danskega kmetstva demokratsko načelo; zato pa se vršijo volitve vedno na korist kme6kih kandidatov. Dandanes je polovica «folkethinga» (zbornice poslancev) kmetov. Tudi žene stoj6 ob 6asu volilnih borb na strani mož, in 6esto nastopajo ob volitvah tudi kot govornice. Z jedno besedo! na Danskem ni dremajo6ega in brezbrižnega ljudstva, ki bi se odstranjevalo od duševnega narodnega življenja. Kmetski stan se je povspel tam iz lastne mo6i na kvišku, zato zavzema tudi mogočno stališ6e v državi. On pa si je tudi tega svest in skrbno čuva, da se rau ne prikrajša kaka prednost. To trdno stališ6e pa prihaja od vzajemnosti. Tam ni napihnjenega velikega kmeta, ki bi si mislil, da je kaj več, nego njegov manj premožen sosed ali celo kmetijski delavec. Pri njih velja na6elo: «Kmet je kmet» bodisi, da ima večje ali manjše posestvo, ali pa, da samo proti plačilu pomaga pri kmetskem delu. Tam tudi ni praznega besedi6enja po gostilnah in žganjarijah, kjer polovi6arji prodajejo svojo modrost, duševni lenuhi pa pobožno poslušajo bedarije, ki jih jim ponujajo; vsak se je izučil enako ter lahko spozna, kaj je v korist njegovemu stanu, in ni mu treba se dajati od drugih pou6iti. Se samo moralno vzajemnostjo pa še danski kmetje ne bi dosegli lega, kar so dosegli. Trebalo še je nekaj druzega: gmotne združitve, oprostitve od prekupcev, popolnega izkoriš6enja izdelkov in zboljšanja in pove6anja posestev. Z neverjetno žilavostjo so kmetje odtegnili morju, mo6virjem in pustinjara 310 km2 zemlje, ki jo sedaj obdeljujejo. Na tem prostoru je nastalo v zadnjih 30 letih 20.000 novih kmetij. Z umnim ravnanjera so dosegli povpre6no 15 kratni pridelek*), v dobrih letinah se ta zviša do 20—24 kratnega. Glavno pozornost pa posvečujejo v poslednjih letih mlekarstvu, in odtod toliko živine na paši. Pokrajina Jiitland sama šteie 325 živinorejskih društev. Pri takem obširnem mlekarstvu pa je bilo treba zavre6i starodavne navade ter se poprijeti novejših pridobitev. Posre6ilo se jim je to edino le s pomo6jo zadrug in lahko re6em, da je cela Danska preprežena z mnogobrojnimi zadrugami. Skoraj povsod nadomeš6a parna sila ročno delo, in kmalu bode prvo izpodrinila elektrika. Izvoz je vsled teh izboljšanj ogromno narastel. L. 1870. izvozili so 4]/s inilj- kg. surovega masla. 1. 1894. pa že 35 milj. kg.; in ta izvoz še vedno naraš6a. Skoraj polovica vsega sirovega masla, kar ga porabi Angleška, prihaja iz Danske. 150 kme6kih mlekarskih zadrug se je združilo v veliko izvozno družbo za sirovo maslo, katera ustanavlja v angleških mestih skladiš6a za sirovo maslo. Na enak na6in naraš6a izvoz plemene in klavne živine. Na angleškem trgu zavzema Danska glede slanine drugo mesto. 100.000 živih svinj, ravno toliko goved in 14.000 konj se pošlje vsako leto v inozemstvo. Razen teh je še na Danskera mnogo pekarskih, pivovarskih in mlinarskih zadrug, in skoraj vsaka ob6ina ima konsumno društvo. Danski kmetje strogo gledajo na to, da njihov denar kroži le v njihovih rokah, zato na nekaterih krajih ustanavljajo že kme6ke banke in kmečke zavarovalnice, katere vodijo spet le kmečki uradniki. Na ta način so danski kmetje država v državi sami, in nek danski državnik je imel prav, ko je izustil ponosne besede: «Ko bodo enkrat v prihodnjem stoletju dospeli kmetje velikih držav do državljanske samozavesti in do umevanja napredka, tedaj bodo pripoznali danske kmete kot predstražo velike kme6ke osloboditve.* V prihodnjem stoletju! Ako prepotujemo nekatere pokrajine naše domovine ter premotrujemo kme6ke razmere, ne moremo 6isto pritegniti dobro misle6emu Dancu. Nasprotno; pri nas bo še pač trajalo menda več stoletij, predno se našim kmetom odpr6 o6i ter bodo spoznali, da le v blagostanju vseh je tudi blagostanjeposameznika,indaje kone6na in trajna porno6 trpečemu kme6kemu stanu le mogo6a, 6e si sam pomaga. A. Gundaccar v Suttner. (Kuhinja rnskega carja) Glavni upravnik je grof Beckendorf, ki ima še uradnika Francoza. V kuhinjski pisarni je 16 pisarjev; dalje 24 uradnikov v jedilnici, 4 vozniki, 34 lakajev, 18 pono6nih slug in 54 strežajev pri pojedinah. V pravi kuhinji sta 2 višja in 4 nižji predstojniki, 38 kuharjev, 20 pomagačev in 32 kuhinjskih služabnikov. Zraven še 25 pekarjev in slaš6i6arjev. Skupaj 273 ljudij. *) Pri naa pa često le 5 kratni; kje smo še? Opomnja prelagateljeva. (Celjsko pevsko društvo) priredi dne 3. decembra dramatsko predstavo v «Narodnem domu». Igrala se bode igra «Tat v mlinu,» komi6na burka s petjem v 3 dejanjih. Za6etek ob pol osmi ufi zve6er. (Bralno društvo v Pišecah) priredi na praznik M. Božje t. j. 8. decembra po ve6ernicah v šolskih prostorih svoje letno zborovanje z navadnim sporedom; obenem se bo pobirala društvenina. Pri tej priliki bode predaval deželni potovalni učitelj M. Jelovšek o umni živinoreji s posebnim ozirom o umni svinjereji. K obilni udeležbi vabi odbor. (Zveza slovenskih posojilnic) ie imela dne 16. novembra ob6ni zbor. Poro6ilo nam je vsled pomankanja prostora zakasnelo. Najzanimiveje za nas je, da se je Zveza isti dan izrekla, da bo vedno podpirala zadružno gibanje in da svojim 6lanom-posojilnicam ne bo branila, podpirati razli6nih zadrug, ;6e je le potrebna varnost. Predsednikom se je izvolil g. Miha Vošnjak, podpredsednikom g. dr. Iv. Dečko, odbornikom za Štajarsko dr. Sernec. Ko izide letopis Zveze, spregovorimo ve6 o njej.