22. številka. Ljubljana, v četrtek 28. jannvarja. XIX. leto, 1886 Izhaja vsak dan «»e*er» izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v str i j s ko-o g e r ak e dežele za vse leto 15 ^ld., za pol leta 8 gid., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub Ij ano brez pošiljanja na dom za " se leto 13 gld., za čt-trt leta 3 gld. 30 kr., za jeden tneaoc 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt lbta. — Zst tuje dežele toliko več, kakor poštnina znašn. Za oznanila plačuje ae od četiristopne petit-vrate po ti kr., Če se osnanlln jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat aH večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole irankirati. — Kokopisi S'.i ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirhiša hiši, .Gledališka atolbn". Upravni stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. Grof Andrassy in bolgarsko združenje. Nihče drugi, kakor grof Julij Andrassv, ki je delal pri Berlinskem dogovoru in kateremu je jasna diplomatska zgodovina Balkana iz polupre-teklega časa, izustil je zadnji ponedeljek svoje mnenje k vročemu vprašanju na Balkanu, zlasti pa k zjedinjenju Bolgarske z Vztočno Rumelijo. Kraj in čas, v katerem je govoril preizkušeni diplomat nesta bila umestna in zastran tega se od ust do ust, iz časnika v časnik prenaša desetero vprašanj, katera bi rada dosegla pojasnilo o vnanjem povodu, o osobnem nagibu Andrassvjeve interpelacije v go-renjej zbornici ogerski. Zakaj grof ni nastopil, ni svojega stališča poudarjal v delegacijah, kadar je vnanjega ministra imel pred sabo, ko je bolgarsko-rutnelijsko vprašanje bilo še na diplomatski poti, ko je zjedinenju bolgarskemu pretila večja nevarnost, največa pač od srbske (avstrijske) strani? Povedati moramo že tu, da se je grof Andrassv v svojem ponedeljskem govoru pokazal starega in logičnega prijatelja bolgarskemu združenju in daje zato molčanje njegovo ob času delegacij tem nera-zumniše, ker je to rajši sedaj storil v ogerski gorenji zbornici, ki se odlikuje po svoji politični mlač-nosti in zaspanosti, ter se je pri tem s svojo interpelacijo obrnil k ministerskemu predsedniku Kolo-manu Tiszi. Ni čuda tedaj, da sedaj javno mnenje stika za razlogi Andrassvjevega „ex tempore" in da je že uganilo, da je kritika ob jednem program bodočega našega vnanjega ministra — grofa Julija Andrassvja. Mi ne bomo preiskavali, kakšni osobni nameni so vladali Andrassvja pri ponedeljski interpelaciji, niti, v koliko bodo ti nameni tudi doseženi. Poglavitno nam je vsebina njegove interpelacije. Grof Andrassv svari, da bi se Bolgarska z Vztočno Bumelijo združila, kakor se za resnico jemlje, na podlagi „personalne unije", tako da bi knez bolgarski bil od sultana imenovani guverner Rumelije. Po takem združenji bi se odnošaji Bolgarov do Turčije nič ne zboljšali, bi ne postali sta-novitniši, marveč bi prejšnje kočljive razmere dobile novo gradivo za prevratne spletke, za nemir, ki bi vedno vzburjal Evropo. Knez kot guverner bi moral poklicati na pomoč turške čete, ako bi se bolgarski narod z nova vzdignil in se še tesnejše združiti botel. Bolgari ne marajo več nositi turškega suzerenstva in če bode knez bolgarski hotel biti zavoljo oportunitete turški vazal, silil ga bode v samostojnost sam narod njegov. Knez bode dober sosed Turčiji, ako bode Bolgarska nezavisna j knez-suzeren pa ne more biti dober sosed, še manj pa zanesljiv guverner. Ako se ustanovi „personalna unija", ne bode konec prevratnih idej, a kot guverner bo knez prevrat lahko podpiral, ker bo imel moč za to. Za nemir na Balkanu, za navskrižja mej evropskimi velemočmi bodo tako odprti novi viri. Vztočna Rumelija se taka, kakor jo je napravil Berolinski dogovor, ne more vzdržati. To misel je Andrassv imel že na kongresu in hotel je, da bi na mestu Bolgarske po osnovi San-Štefanske pogodbe kongres oznamenil manjšo bolgarsko državo z naravnimi mejami, „ostalo pa, kar bi bilo potreba za varstvo Turčije, naj bi se Turčiji „sans phrase11 dodelilo". Ko je Andrassv videl, da sta v tej stvari Rusija in Anglija že dogovorjeni, ni več zastopal svoje misli, temveč je gledal, da Turčiji v Vztočno Rumelijo ostane kolikor največ potov odprtih. Turčija svojih pravic ni uporabljala. Rumelija je le na papirji bila turška provincija, v resnici pa ne. Tako je prišlo, da se je Rumelija združila z bolgarsko kneževino v štiriindvajsetih urah. Avstrije naloga torej ne more biti, da bi zavirala združenje, da bi se poganjala za „status quo ante", nego doseza naj rešitev takšno, katera bode trajna in stanovitna. Predsednik Tiaza, iz katerega je govoril vnanji minister grof Kalnockv, dal je na Andrassvjevo interpelacijo kratek odgovor brez stvarne vsebine. Grofa Andrassvja ni mogel potolažiti s pojasnilom, kakšno stališče Dunajski kabinet zastopa nasproti baje nameravani „personalni uniji" Bolgarske z Rumelijo. Ali mi smo zopet jedenkrat čuli madjarskega grofa diplomatsko modrost. Z močno logiko nas je uveril o neprilikah, ki bi jih imela „personalna unija" Bolgarov, že smo mu voljni izreči hvaležno priznanje, da bi on rad Bolgarom dal več, kakor si tačas sami želijo, namreč celo realno unijo. Mi sinipatizujemo z bolgarskim narodom, ki tako pogumno zastopa prepričanje o narodnem svojem po klici in mrzi nam vsako vedenje, katero ta narod ovira v njegovih pravičnih težnjah. Toda vselej bomo simpatičen glas za Bolgare dvomovito analizovali, kadar prihaja od protislovan-ske, madjarske strani. Tako tudi sedaj, ko Bolgarom svojo naklonjenost kaže grof Andrassv. Realna unija je sigurno boljši od personalne, ako se govori o zjedinjenji jednoličnega naroda. Z realno unijo bi se bolgarska država osamosvojila in okrepčala. Toda, ako mi v tem vidimo moč jednega slovanskega naroda. Madjarska politika vidi v takem bolgarskem zjedinenji poleno, ki bode tolklo ob ruska kolena, kadar bi se hotela pomakniti proti Carigradu. Močan in samosvesten bolgarski živel j v svoji državi bode najboljša trdnjava proti ruskemu natisku na Balkan, v obližje vitežkih Madjarov. To je morebiti blodnja, a v tej blodnji ne živi le grof Andrasnv, nego tudi lord Salisburrv in po tej blodnji ravna se vsa orijentalska politika glede na Balkan, po vnanjem soditi. Ker je grof Kalnokv vnanji minister države, katera skuša z Rusijo hoditi po jedni stezi, zato meni prejšnji vnanji minister, da bode Avstrija preveč delikatna z Rusijo in da v realno unijo ne bo dovolila proti volji Rusije. Prijateljstvo avstrijsko-rusko bode Madjare in iz teh bolečin izvira interpelacija grofa Andrassvja, ne pa iz simpatij do Bolgarov. To je pravo mad jarsko zlato. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Ako zlagamo navedene statistične podatke v računanje, na katero se opira predlog najudanejše podpisane zbornice, pokažejo se sledeče številke škod v goldinarjih za 1000 delavcev, v drugem petletji zavarovanja po avstrijski največjim druzega mezdi-nega razreda (300 gld.) poleg spomenice avstrijske rudarske obrti za leto 1882, str. 6, onemoglih d'75 a 25 odstotkov rente, torej a 75 gl. da skupaj ....... poleg izkaza Dunajske splošne podporne blagajnice za delavce in onemogle: 14' 13 osmrtnih slučajev a l/a od 300 gld. , 7993 dni bolehanja po 'Jo kr. . za 1000 delavcev skupaj . . 500 gld. 25 kr. 2110 6928 50 70 . . 954<) g.d. 45 kr. in torej za 1 delavca blizu 9 gold. 55 kr. stroškov. Po nemškem oapovedanji; osmrtnih nezgod lVa°/oo in onemoglosti l1/*0/« * 2(S«/o ali 75 gold. v jednakem manjšem razmerji se šteje 6 osmrtnih slučajev a 1/a da . . . . 200 gld. 25 kr. od 300 gld. da..... 900 „ — „ 1000 dni bolehanja po 00 kr. . 900 — „ za 1000 delavcev skupaj . . 2006 gld. 25 kr. in za jednega delavca torej blizo 2 gld. stroškov. LISTEK. Ivan Zbogar. Zgodovinsk roman. (Spisal Charles Nodier, poslovenil Joa. KržiSnik.) (Dalje.) VIL Videla mo bodeš Se jedenkrat v tej podobi, in tist dan bode poslednji. Ta razgovor ni ostavil preglobokih utisov v Toničinem duhu. Ker se je Lotarjevo ime nagosto omenjalo v krogih, v katere jo je uvela sestra, spomnila se je vselej, kadar ga je čula, onih čudnih in nenavadnih mnenij, katera jima je bil razlagal Matej ; a to je bilo samo mhnogredoče vzru-janje in sramovala bi se bila, mlati se mu. Raz-mišljajočo v prvem trenotji o vtisi, kateri jej je vtisnolo ono pripovedovanje, užalilo jo je, da si ni mogla ustvariti o Lotarji trdnega in varnega soda; toda nje nrav ni bil tak, da bi se bila bavila dolgo časa z brezuspešnim ugibanjem o stvareh, dirnovših se je toliko rahlo. Čim silnejše so objemala nje čuvstvo bližnjo okolico, tem menj so jih mikale neznane stvari. Kar se razleti nekega dne po Benetkah go-^ vorica, da je Lotar prišel in to govorico je navdu- , j šeno veselje radostnega naroda brzo potrjevalo in širilo, da je dospela naglo do Toničinih ušes. Baš tist dan imela je iti z gospo Albertovo v neko j družbo, sestavljeno z večine iz same inostrane go- j spode, katero so privabile v Benetke pustne veselice ; shajala se je sedaj ter sedaj, da se je zabavala z godbo. Jedva prideta naši sestri tja, ko naznani sluga gospoda Lotarja. Hipno gibanje začudenja in vzra-dovanja preveje, društvo ter vzruja osobito ggfpp Albertovo, katero so vse nenavadne idejo zelo lahko zanimale. Zdelo se jej je, da nje čuvstvo napoveduje srečo in ker so se vse nje misli sukale okolo Tonice, stisnola jej je naglo roko, ne da bi prav za prav vedela, kaj naj bi to značilo. Tonico je ta novica drugače dirnola; nekaka groza jej je zožila srce, ker se je vspomnila, slišavši Lotarjevo ime, nekaterih vznemirljivih in strašnih okolnostij, katere jej je vzbudilo pripovedovanje starega upravitelja. Nekaj časa se celo ni osmelila. upreti oči vanj, a potem ga je videla razločno, ker je bil blizu nje ter jo je, če se ni motila, baš opazoval, ko se je ona vanj ozrla. V istem trenotji obrnula je svoje oči strani, a vender jih ni ustavila na no-benej drugej stvari. Opiraje se ob starinsko mramorno vazo, v katerej so cvele cvetice, pretvarjala se je, kakor bi se zanimala za jako malo zabaven razgovor, da bi tem laže obračala svojo pozornost drugam. Gledajoč ga, preletalo je Tonico čuvstvo, kakeršno ni dotle še nikoli čutila ; zdelo se jej je povse neznano in novo. To ni bila več groza; nič bolj ni bilo podobno onemu niv -l\ u, kakeršno sije mislila, da ga obudi prvo rajanje ljubezni; bilo je nekaj nedoločnega, negotovega, temnega, sodržavalo je nekak spomin, nekake sanje ali nekak« prijemanje mrzlice. Prsi so se jej šiloma dvigale, udje se jej tresli, oči kalilo, nedopovednn medloba jo jo Iz tega sledi, da bi moral vsak zavarovanec po obsegu avstrijske statistike v zavarovanje upla-čevati 9 gld. 55 kr.; po obsegu statistike nemške države pa bi vsak zavarovanec uplaceval le 2 gld-, da bi se pokrivali stroški, ki bi jih imelo vesoljno državno zavarovanje. Dokazano je da sme poleg statistike nemške države računiti za vsacega delavca jeden sam dan bolezni na leto, ako bi jih bilo zavarovanih dva milijona; Dunajska občna podporna blagajnica za delavce in onemogle pa izkazuje za dobo 1870/1884 7.69 dni bolehanja za vsacega delavca na leto ob povprečni udeližitvi 17.740 delavcev. Računimo torej za slučaj vesoljnega obveznega zavarovanja k večemu tri dni bolehanja — kot povprečno število za oba statistična podatka — za delavca na leto, nabere se v petdesetletni zavarovalni dobi zavarovalnine, glavnice in obrestnih obrestij sedmerokrat toliko, kolikoršna je bila zavarovana letna mezda, ako je delavec v tej dobi zavarovalnino tudi uplaceval, kakor kaže pridejano računsko kazalo. Nabera zavarovalnin, glavnice in obrestnih obresti j v petdesetletni zavarovalni dobi ob 3 dneh bolezni na leto. 5 a Letni prebitek i ? ' S .S "S L a ■ a a 03 1 ll.rai. f.3u0 f.15.— i50s.r.l.50' 13 50| 18 BOJ 2 n n t) 181 ">0 — 54 13 50 27 54 3 n n 77 13 o 1 10 27 54 42 14 4 n n 71 13150 1 09 42 14 57 33 5 n n J) 13 SO 9 29 57 33 73 6 n it n 1350 2 m 73 12 89 7 n n n 1350; 3 58 b9 54 106 62 8 77 77 n 13 50 4 26 106 (52 124 38 9 7) n a 13 50 4 97 124 38 142 85 10 n n n 13 50 6 71 142 85 162 06 li n n n 18 r.o 6 48 162 06 182 U4! »2 n n » 13 60 7 2h 182 04 202 82* 18 M » n 13 SO h 11 202 -2 224 43 14 n n 13 so s 9- 224 43 24^ 9l| 15 n n n 13 50 9 87 24« 91 270 28 1H n n n 13 0 10 B 37(1 28 294 59 17 n n n 13 so u 78 294 59 319, 87 18 n n n 13 60 12 ■ 9 319 87 346 16 19 n n n 13 SO, 13 85 34« 16 ' 373'51: 20 n 77 n 13 50 14 94 373 51 ! 401195 21 71 n 13 60(116 08 401 96 431 53 2 i ■ n n 13 50 17 26 431 53 1 462 29 98 n ■ n 13 60118 49 462 99 494 28 24 n n n 13 60 19 T7 404 28 527 55 26 a n n 13 60)121 10 527 5:"> 662 15 96 n n n 13 50 22 19 562 15 51'8 14 »7 n n ji '13 5023 93 598 14; 635 57 88 i » n 13 0 25 49 635 57 1 674 49 29 n D n 13 50 26 98 674 49 ij 714 97 80 X n 113 50128 6n 714 97 ' 757 07- 81 n h' ■13 50 30 88 757 07 ] 800 85; 89 n n -13 50 32 03 80O 86 t 846 38 33 n n 13 SO'33 8" 846 38' 893 14\ 34 i» n n 13 S 35 75 893 74 1 942 99 86 a 71 79 13 50H37 7 v 942 99, 994 21 86 77 77 13 50139 77 994 24!'l047 48 '37 n JI 7) 18 SO ,41 90 1047 48 1102 88 88 j) n 77 13 50 14 12 1102 88 1160 50 39 t) 13 50 46 12 1160 5»ll220 42 j40 M n n .13 60N48 82 122o 4211282 74! 11 n n 77 13 5051 31 1282 74 1317 66] 42 n n n 13 60 ! 58 90 1347 55!|1414 95 43 n n n ;i3 5056 0< 1414 95,1486 05 jI 4 n n 13 50i59 40 1486 05 1557 95 46 ■ n n 18 50' 62 38 1557 91 »!t«3S 77 14» n 13 50iH5 86 1633 77 1712 62i 47 H n 18 50168 60 11712 62111794 62 ;4^ > n n 13 50B71 78 11794 62J1879 90 4f i » n 13 50JI75 20 1878 9011968 60 .'>( 1 i " 7> 13 5078 74 11968 1 60 2060 84 Delavcu, ki bi bil 50 let zavarovan in bi le za 3 boleznine dni na leto stroškov imel, nabralo vso prevzela. Zaman je izkušala oprostiti se tega mamila; nje napori so je Še večali. Čula je o ne-premožnej otrplosti zablodivšega potnika, katerega kača boa vzdrveni z jednim pogledom v amerikanskih gozdih; o vrtinci, zajemšem pastirja, kateri pride, sledeč svoje koze, do vrhunca kakega velikanskega Planinskega grebena, da ga preslepi v trenotji krožno vrtenje brezen, dozdevajoč se nje-govej domišljiji kakor bi bila čarovno zrcalo, ter zastrmoglavi radovoljeu v strašne njih globine, ker ne more se ustavljati tajnej sili, burečej ga ter mikaj očej. Nekaj podobnega in baš tako nerazložnega čuvstvovala je ona, nekaj nežnega in mrzkega, kar je osupnolo, odbijalo, kar je vabilo ter pojilo nje srce; tresla se je. To trepetanje jej je bilo dovolj običajno ter ni plašilo gospe Albertove; vendar je žurila Tonico, da bi šli, in Tonica je tega želela. Poskusila je vstati, toda omahnola je, sela nazaj ter se nasmehnola gospe Albertovej; jta je mislila, da naznanja ta smehljaj, da bi rada še ostala. Lo-tar se ni premeknol z mesta. (Dalje prili. bi se v tej dobi zavarovalnine, glavnice in obrestnih obresti gld. 2060 64. Vse številke tedaj jasno govore, da bi bilo ii-vetno obvezno vesoljno zavarovanje vseh de!aveev osnovano na podlagi tega predloga. Sicer je pa ločenje zavarovanja za slučaj bolezni od zavarovanja proti nezgodam, s preskrblje-vanjem v starosti ali ne, tudi zaradi tega neugodno, ker se v slučaji neosmrtne nezgode le prav redko-krat da določiti, je li dolžnost izplačevanja odškodnine podporni blagajnici za bolne ali pa zavarovanju proti nezgodam. Ako bi se pa vsa zavarovanja združila, take težkoče bi se niti ne pojavljale. Izvestno se more tudi reči, da bi osnova po državi prirejenega zavarovalnega urada ne bila prav nič težavna, ako bi državni zavarovalni urad, oziroma pokrajinski zavarovalni uradi vsprejeli tudi opravljanje zavarovanja za slučaj bolezni, ker bi se po upravni udeležitvi delavcev in gospodarjev mnogo uprostila ter bi bila cenejša. Za tako obširno delovanje, kakor bi ga imelo državne zavarovanje, je prosta in točna razvrstitev opravil nepogojno potrebna. Neizbežno potrebna je tedaj tudi tesna in natančna razvrstitev zavarovalnine s stalnimi postavki, ki bi bili toliko viši, kolikor veči bi bila nevarščina; naposled bi bilo potrebno tudi zavarovanje po določeni mezdi, oziroma po mezdnih razredih. Sicer nimamo zanesljivega merila, po katerem bi se mogli določiti taki postavki ; toda resna in trdna volja, naj bi se pričelo s takim ljiidomilim delom, našla bi za začasno naredbo dovolj opore v sestavljenih statistikah nemške države, avstrijske rudarske obrti, avstrijskega zavarovalnega društva proti nezgodam in več družiti podpornih blagajnic in na podlagi teh bi se dalo vsaj približno pravo zadeti. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 28. januvarja. Veliko hrupa je napravil ukaz naučnega ; miiiiNtra, da se mora iz šolskih biblijotek odpra-viti knjiga: „Die grossen Schlachttage aus dem Na-tionalkampfe DeutschLnds gegen Frankreich im Jahre 1870". Ta knjiga je bila jako sposobna gojiti velikonemške ideje v srcih avstrijske mladine in jo tako preparirati za bodočo Veliko Nemčijo, ki naj bi se raztezala do Jadranskega morja. Vsak pravi rodoljub mora biti vesel, da se je ta knjiga odpravila iz naših šolskih knjižnic. Da to našim Velikonemcem ni po volji si lahko mislimo. Vnanje države. 22. t. m. so makedonski prostovoljci iz oddelka Panice z zastavami in vojaško godbo prišli pred palačo bolgarskega kneza in mu napravili veliko ovacijo. Knez prišel je na balkon, zahvalil se je prostovoljcem in svetoval makedonskim vojvodom, da naj skrbe za mir in red v Makedoniji. Vojvode so se pritoževali, da grški agitatorji ščuvajo narod k ustaji. Vojvode so obljubili vse storiti, da se ohrani red v tej pokrajini. — Ker je na Angleškem konservativno ministerstvo dobilo nezaupnico in pride morda Gladstone na krmilo, je upanje, da se bode kmalu vzhodnorumelijsko vprašanje ugodno rešilo. Največja ovira bilo je angleško-rusko nasprotje. Ker je Gladstone prijatelj Rusom in sam priznava, da jim gre prva beseda na Balkanu, se bosta Anglija in Rusija že v tej stvari sporazumeli. Že vlani sta nekda Or&ka in Srbija sklenili pogodbo, po katerej spadajo Melnik, Novi ro-kop, Strumica, Bitolija, Ihrida in južni breg reke Skunbe do Jadranskega morja v mejo grških, ostalo makedonsko ozemlje pa k ozemlju srbskih interesov. Ti dve državi sta sicer sklenili, da takoj ne bosta skušali prilastiti si teh krajev, ampak bosta z vsemi sredstvi, kolikor jih imata na razpolaganje, ovirali v teh krajih razvoj bolgarstva. Nevarnost, da <>irki začno vojno se je vidno povekšala, ker je na Angleškem palo konservativno ministerstvo. Angleški liberalci pa simpatizujejo z Grki. Grki so se že bili obrnili do Gladstona, ko so čuli, da Anglija hoče z vso energijo zabranjevati Grkom vojevanje. Gladstone je v svojem pismu na Atenskega župana izrekel nado, da se Grki ne bodo upirali nasvetom velevlastij. V ostalem je pa to pismo Grkom v jako prijaznem duhu pisano. Zategadelj bodo Grki vsekako iz njega sklepali, danjim Anglija ne bode nasprotovala, ako začno boj, če njim tudi pomagala ne bode. — Kakor se vidi iz grških oficijoznih listov, hočejo Grki ostati na epi-roškej meji samo v obrambi, bojevati sf pa mislijo v Makedoniji. Seveda v Makedoniji je večina prebivalstva bolgarska in ta pokrajina je za zmeraj za nelenstvo izgubljena, ako si jo hitro ne prisvoje. ItiiMija hitro nadaljuje grajenje transkaspiške železnice. 13. decembra bila je ta železnica dodelana do Askabada, do konca marca bode pa že do Merva. Potem bode Rusija skušala pregovoriti Angleže, da se zveze ta železnica z indijskimi železnicami, kajti potem bode mogoče priti v 10 do 12 dneh Iz Londona v Indijo. Na;brž bodo Angleži v to privolili, ker bode tačas v Angliji skoro gotovo prišel na krmilo Gladstone, ki jako zagovarja pri vsakej priložnosti prijateljstvo z Rusijo. To bode pa tudi mnogo koristilo angleškej trgovini. V AbeHinlJo prišlo je nekda mnogo ruskih kozakov pod vodstvom atamana Nikolaja Jovanovića. V Asumari so jih Abesinci prijazno vsprejeli. Pri obedu so peli rusko himno. Rusko zastavo pozdravili so Abesinci s 5000 puškinimi streli. Kozaki prinesli so seboj mnogo svetih podob in portretov ruskega carja „Novoje Vremja" misli, da se bodo mej Rusijo in Abesinijo ustanovile podobne razmere, kakor so mej Rusijo in Črnogoro. Kakor se poroča iz Londona namerava angleško ministerstvo odstopiti, ker je dobilo v zbornici nezaupnico. Gladstone bode poklican, da sestavi novo ministerstvo. Sicer bode pa Gladstone imel dovolj težav, ako se bode hotel obdržati na krmilu. Mej liberalci ni prave jedinosti- Pri zadnjem glasovanji je vlada le zato za toliko glasov ostala v manjšini, ker je 76 Parnellovcev glasovalo z opozicijo. Gladstone se bode moral vedno ozirati na Irce, ako se bode hotel vzdržati. Na izjemne zakone na Irskem sedaj v Londonu že nekda nič več ne mislijo. Dopisi. Iz Oorice 27. januvarja. (Obravnava o konfiskaciji „SoČe.M — Ajševska zadeva. — Še jedenkrat Gregorčičeva interpelacija. — Dr. Bi z za ro in prof. Maionica.") Tedaj pet mesecev je potreboval g. državni pravnik, da je preštudiral ugovor zoper konfiskacijo „Soče"; pričakovati je bilo radi tega, da bode razprava temeljita, prepričevalna, tako da se vsak Slovenec ukloni pred razlogi gospoda državnega pravdnika ter nedvojbeno pripozna in spozna, da je naša okrožna sodnija res središče pravice in jed-nakopravnosti. Ni nam namen razmotrovati, kakšen utia je ona obravnava na nas naredila, konstatovati hoćemo pa, da utis na „Sočin'.'ga" zagovornika, g. viteza dra. Tonklija, ni bil posebno ugoden, kajti ugovarjal je državnemu pravniku tako, da je njegove razloge popolnoma ovrgel, o čemer se vsakdo lehko prepriča iz obširnega popisa one obravnave ▼ 4. št. „Soče" iz dne 22. t. m. Vidi se pa, da tudi zagovornik dr. Tonkli ni sodnikov prepričal o ne-utemeljnosti pravdnikovih razlogov, ker so ugovor zavrgli in konfiskacijo potrdili, a gospod zagovornik je takoj objavil priziv na višjo sodnijo. Ta pravda je bila zanimiva še z družin stališč, kajti po nji se je še le poizvedela uradna tajnost, da je preiskava zoper one mladeniče Goriške, ki so škandal v Ajševici izzvali, ustavljena, ter da se bode vendarle obravnava zoper Ajševske fante vršila. Zadeva vleče se že kot morska kača in govorilo se je, da bode vse zaspalo, sedaj vendar smemo biti prepričani, da pride vsa zadeva pred sodnijo in da pride tudi resnica na dan. Saj so že tako bili Ajševski fantje nemirni, ker so se bali, da bode stvar zaspala, sedaj bodo imeli priliko, da javno pred sodniki in pred vsem narodom povedo, kar vedo. O znani interpelaciji dra. Gregorčiča, ki je pouzročila, da je gospod Valentin Devetak, bivši voditelj mestno-odrejeni sodniji, na lastno prošnjo svoje mesto ostavil in prestavljen bil k c. kr. okrožni sodniji, govori in piše se mnogo. Ž njo pečala se je tudi odvetniška komora, v kateri so nekateri gospodje odvetniki hoteli izreči g. Devetaku zaupnico, češ da je bil on po oni interpelaciji zadet; a kakor je že navada pri takih zadevah, so oni gospodje, ki so hoteli imenovanemu sodniku koristiti, ravno nasprotno dosegli. Jeden italijanskih odvetnikov se je odločno izrekel zoper zaupnico v odbo-rovi seji, ker je on sam tudi slišal pritožbe, ka-koršne so bile v interpelaciji navedene, dostavljajoč, da naj se fakta overžejo, ako neso istinita, inače pa naj gospodje molčijo. To pa ni zadostovalo nekim gospodom, sklicali so še občni zbor odvetniške komore, da bi vendar prišli do zaželjene zaupnice; a k temu zboru ni menda nikdo prišel razen predsednika, tako da ni o izidu in zaupnici niti duha niti sluha već. Vse, kar se je dalo doseči v tej zadevi, bil je menda neizmerno surov, židovsko — nesramen osoben napad na dra. Gregorčiča v tukaj-snem „Corrieru", o katerem smo že zadnjič po« ročaii. Do pravde mej doktorjem Bizzarom in profesorjem Maionico ne pride, kar je bilo vsakemu, kdor tukajšnje razmere natanko pozna, že a priori s { znano. Dr. Bizzaro preklicuje svojo izjavo, ki je bila natisnena v „Rassegni". Zanimiv je ta preklic v tem oziru, da profesor Maionica ne more tajiti, da ni prodajal izkopanih stvarij, iz Ogleja v London, poudarja se le, da je bil v to pooblaščen. Tudi prav ! Iz Trsta 24. januvarja. [Izv. dop. (Volitve v mestni in deželni zbor Tržaški.) (Dalje.) — Tako se je sramotno porušila vladna trdnjava tretjega volilnega razreda. S temi podatki se lehko tolmačimo tužno stanje, v katero je napačna politika tukajšnjega namestnika in njegovega društva Associazione Pol. tretji razred pripravilo. Kar so v Bvoji slepoti toliko časa pripravljali, sedaj pa imajo — politični poraz — sramoto — po vrhu pa še vse posledice, ki bode iz teh nesrečnih volitev izvirale. Naj čitatelj suče in sestavlja podana števila, kakor mu drago, zmeraj mu bodo le pričala, da je tu mnogo gnjilega, ki v tretjem volilnem razredu sapo avstrijskega domoljubja kuži. Razred šteje 787 c. kr. uradnikov, pa propadli vladni kandidati dobe le pa 808 do 854 glasov!! Denimo, da so na komando vsi od prvega do zadnjega glasovali za vladne kandidate društva Associazione Pol., kako žalostno, če vlada v tem razredu nema več privržencev mej nezavisnimi meščani volilci nego 21 do 67! Pa pomislimo, da je od vseh oddanih glasovnic najbrž bilo ravno 8/7 uradniških, ker voliti je moral priti vsak c. kr. uradnik — celo z dopusta so jih oddaleč tirali v mesto, da so svojo glasovnico oddali. Pomislimo dalje, da je mej volilci — ki so se tudi volitve udeležili — 16 duhovnihov (s škofom), ki so kot vrni Avstrijci gotovo za vladne kandidate glasovali; morebiti je tudi onih 5 duhovnikov, ki so v mestnih službah, tudi glasovalo za vladne kandidate. In sam škof je gosp. Depretisu po nepričakovanem pobitji to naravnost v imenu svoje duhovščine zatrjeval. Pomislimo dalje, da so v tem razredu vsi pomorski kapitani, tudi mnogobrojni Llovdovi — in ti zadnji so vsi na više povelje Llovdovega voditeljstva za vladie kandidate glasovali; celo glasovnice z imeni so morali izkazovati ! Pomislimo dalje, da je v ta tretji razred po tožbi, obsodbi in vladinom ukazu prišlo 140 kon-sortov, ki so gotovo že iz hvaležnosti za podarjeno jim volilno pravico volili vladine kandidate. Res je mej temi 140 konsorti 112 c. kr. uradnikov. In ostali so skoro sami morski kapitani! In vkljubu temu tolik poraz vladne stranke! In vsi stalno najeti ali pa le za volitve kupljeni časniki so trobili in bobnali, češ konec bode irredentarstva v Trstu. V tretjem razredu je zastopana vsa inteligencija, ves cvet Tržaškega neobra-ženega sveta, ta bode Progressovcem že pokazala zobe ter izvolila vladne kandidate. Pa zgodilo se je prav nasprotno. Kako so zaslepljeni vladni voditelji in njih merodajni pristaši strmeli nad izidom volitve ! Kaj takega neso pričakovali do zadnjega tre-notka. Še predzadnjo soboto večer je vladi prijazna Unione operaja imela vse pripravljeno, da bi na slavnostnem plesu o polunoči slovesno praznovala zmago vladne stranke. Sara gospod namestnik s kortežo prišel je na ples, da bi bil na svojo osebo nakopičil vse namerovane ovacije. In prebiranje in pregledovanje glasovnic je isti večer trajalo do polpo-lunoči. Kako kisli obrazi na rečenem plesu, ko so izvedeli, da so irredentarski kandidati prodrli! Zaman so bile vse priprave! Po strahovitem pobitji ne pomaga tarnati. jNič ne pomaga tudi, da vlada in nje slepa stranka sedaj tega sedaj onega dolži, da je nje sramotni poraz zakrivil. Kaj pomaga vladi, da sedaj glasovnice na namestništvu pregleduje in opazuje? S takimi policijskimi sredstvi se tu nič ne opravi. Kaj pomaga, da so nekateri vladni in poluvladni listi zatrobili, češ Hrvatje, stranka dr. M. — in Dunajski listi so ime kar čeloma zapisali — je zakrivila, da je vladna stranka toli sramotno in nepričakovano propala, ker jih je 41 zavednih teh narodnjakov za progressovce glasovali. Kdo bi to spričal? In vse tako sumničenje je grdo policijsko opravljanje. Jednake vrste sumničenje je bilo ono priduševanje visokega človečeta pri ]namestništvu, ki je krepkega hrvaškega duhovnika pestil, da je res dr. M. stranka vse zakrivila. Da je to bilo res, hotel bi tej stranki očitno čestitati, da je prišla do tolike veljave; vsaj je merodajni krogi pri bodočih volitvah ue bodo prezirali. Neosnovano je dalje sumničenje, češ Slovenci, volilci v tretjem razredu, so zakrivili poraz, ker neso za vladne kandidate glasovali ali pa ker so za progressovce kompaktno glasovali. Kdo to more spričati? Vse pregledovanje in opazovanje gla- sov vic te obkrivde ne bode dokazalo. Sedaj valite krivdo na Slovence, prej jih pa Še poznati neste hoteli! Zaslepljenci in kratkovidneži! vam bi bili Slovenci dobri, da bi vi z njimi po Irredenti udrihali, samim Slovencem ste pa vi toli nevarni sovražniki, če ne še nevarniši nego je vsa irredentar-ska stranka! Prav smešno pa je, da bi bil neki dohtar Zguba zakrivil strašansko pobitje vladine stranke na volišči, ker je zoper nje kandidate agi-toval. Saj dohtar Zguba nema pri nikomer najmanj šega upliva. Odveč bi bilo tukaj naštevati še druge take prazne izgovore in neosnovane obkrivde, s katerimi se poražena vlada tolaži in Dunajsko vlado slepi. Temu porazu kriva je le vsestransko napačna politika naše deželne vlade, ona napačna politika, ki se depretisovanje imenuje. Nasledke te napačne politike naše deželne vlade pravi avstrijski rodoljub tem močneje obžaluje, ker mu očitno pričajo, da se duh, da se živelj avstrijskega rodoljuba v našem mestu silno krči, da naglo izginja tudi iz src takozvane inteligencije Tržaške, da najbrže izginja celo iz krogov c. kr. uradništva. Na to žalostno zadnjo prikazen morali bi misliti, če so prej navedena in druga jednaka očitanja le količkaj dejansko podprta. Napačna politika deželne vlade le širi proti-avstrijsk duh, le okreplja irredentarstvo, kar se naj-očitniše kaže, če sedanje volitve primerjeno volitvam leta 1882. Pred tremi leti so v tem III. razredu c. kr. uradnikov irredentarj' zmagali samo z dvema kandidatoma, sedaj z jednajstimi. In ker se vladni kandidat Vierthaler po svojih govorih in svojem delovanji in glasovanji v zadnjem mestnem zboru lahko moj progressovce vrsti, lehko irredentarji trdijo, da so zmagali z vsemi 12 kandidati. In kaj bi bilo še, ko bi konsortov ne bilf urinili v volilni imenik?! Ali ni res avstrijsko vladanje uspešno: prej 10 svojih izvoljenih kandidatov sedaj komaj jednega — in še ta je kaj nezanesljiv! To je napredek, da gorje! Napredek v treh letih — prav za prav v dveh letih in pol, ker volitve se bi bile imele že v juniji vršiti, pa vlada jih je zavlekla, da bi vse za izid prav gotovo pripravila! Če bodemo toli napredovali, požrlo bode irredentarstvo tudi tretji razred za vse bodoče čase. (Konec prih.) Domače stvari. — (Posnemanja vredno.) Občespoštovani rodoljub, g. Ivan Vilhar, veletržec v Ljubljani, pristopil je k „Glasbeni Matici" kot uatanovnik. — (SchJirfere To nar t") mora sedaj čutiti tudi že tukajšnje filharmonično društvo. Ker društveni pevovodja g. Zdhrer ni prišel na „kneipo" nemških turnarjev v Silvestrov večer, da bi bil vodil zbor in baje zaradi dveh ultra-nemških pesnij, ki ste bili na programu, izstopilo je nad deset pevcev-turnarjev, na čelu njim znani profesor Bin-der, učitelj šulferajnske šole U hI itd. iz ^harmoničnega društva. Vsled tega „štrajka" prišel je društveni ravnatelj dr. Keesbacher, ki praznuje danes svojo srebrno poroko ob namenjeno podoknico, ker je število filharmoničnih pevcev sedaj prcpičlo, da bi mogli javno nastopiti. Profesor Binder razvija se vedno bolj kot „enfant terrible." — (Pomnoženi odbor za Sokolovo maskarado) imel je včeraj sejo, pri kateri so se dogovorile in sklenile razne priprave za to veselico, katera bod e tudi letos nadkrili Ja vse druge. — (Umrl) je predvčeraj g. Ivan L a m o v e c, bivši trgovec, večletni član pevskega zbora, jedva 27 let star. Lahka mu zemljica! — (Iz Braslovč) se nam piše: Tukaj se nameni je osnovati podružnica sv. Cirila in Metoda. Prihodnjo nedeljo dne 31. januarja t. 1. ob 3. popo-ludne, o tej zadevi pogovor pri Blažetu v Kako v lj ah blizu Braslovč. Do sedaj je upisanih čez 55 udov. Vabi vse domoljube na pogovor osnovalni odbor. — (Razvrstitev dijakov „po zasluže nji) je odpravljena. Naučni minister doposlal je vsem deželnim šolskim oblastvom ukaz, da se v bodoče dijaki po gimnazijah in realkah nemajo več „locirati", da ima torej v pričevalu odpasti „loka-cijsko" število. Ta „iz pedagogičnih razlogov" ukre-nena naredba bode profesorje rešila truda, ki so ga imeli pri tehtanji tacega zlata, bolje dijake bo pa užalila, ker svet ne bo takoj v njihovih pričevalih čital, da je še kdo slabši od njih. — (Skala utrgala) se je včeraj pri drugi železniški stražnici pri Zagorji ob Savi in priletela je s toliko silo na železniško progo, da je 4 relse (šine) razbila in progo zasula. Zgodilo se je to pred 5. uro popoludne, kmalu potem, ko se je popolu-danski vlak proti Zidanemu mostu odpeljal. Brzovlak ustavili so na postaji v Zagorji, kjer je skoro jedno uro čakal, da so tir potrebili in popravili. Da so se potniki preko mesta, kjer se je to zgodilo, v velikem strahu vozili, si vsakdo lahko misli. — (Velik lov na „volka") bil je pretekli teden v Št. Vidu na Dolenjskem. Prava „Črna vojska", oborožena s puškami, vilami, sekirami in drugim morilnim orodjem odpravila se je nad divjo zver. Sreča bila jim je mila, kajti kmalu zapazijo volka. Sprva spreletel je strah bojevite vrste, zdajci pa začno puške pokati, gost dim vali se v vzduh in kmalu je bitka dobljena. Od štirih krogelj zadet obležal je krvol-rni „volk". Junaški lovci so smrtno zadetega potem s koli in vilami do dobrega ubili, potem pa slovesno odpeljali v Rudolfovo, da potegnejo določeno nagrado. A v RudoIfovem Jpovedali so jim, da je ubit volk—pes. In tako je tudi bilo. Posestnik ubitega volka-psa, mesar Ubelčaa iz Št. Vida, je že tožbo uložil in zahteva 50 gld. odškodnine. To so bili dolgi obrazi! Kdaj pač pojdejo dotični lovci zopet na volka? — (V Šent Vidu pri Zatičini) ustanovila se je prostovoljna požarna bramba. Pravila so že potrjena. — (Narodno bralno društvo v Dolu) pri Zalogu ima svoj občni zbor 2. februarja ter priredi ravno na ta dan veselico. Program: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Igra na Ariston. 3. Tombola. 4. Petje, mešan zbor. 5. Ples. Začetek ob 7 uri zvečer. Ustopnina za osobo 10 kr. K tej veselici uljudno vabi odbor. — (Posojilnica v Celji) imela je v 24. dan t. m. svoj občni zbor. Ker je prejšnji načelnik g. Miha Vošnjak odločne izrekel, da ne more več prevzeti posla načelnika, ker je kot državni in deželni poslanec več ko pol leta odsoten, izvolil seje načelnikom g. dr. Josip Sernec z vsemi razen svojega glasa. Kot odborniki izvoljeni so bili gg.: Fran JaneŠ, trgovec, dr. Ludovik Filipič, odvetnik, Lovro BaŠ, c. kr. notar, Jožef Žičkar, vikar, prof. Davorin V a 1 e n Č a k, dr. Josip Vrečko, drd. Ivan Dečko, odvetn. kand. in Janez Zupane, posestnik ; vsi v Celji. V nadzorništvo so bili izvoljeni g. Miha Vošnjak, kot predsednik, nadalje gg. prof Ivan K ruš i c, Dragotin Vanič, trgovec, vsi v Celji, g. dr. Gustav I pa vic, zdravnik v Št. Juriji na južni železnici in g. Fran S kaza, posestnik v Šmarji. Telegrami „Slovenskomu Narodu". London 27, januarja. Danes popoludne bil je ministerski sovet in ukrenilo se je, da ministerstvo odstopi. Ta ukrep se je takoj kraljici naznanil. Madrid 20. januarja. Vojaško sodišče obsodilo je vojvodo Seviljskega na osemletno ječo. Rodez 27. januarja. V rudnikih v De-cazovillc (dep. Avevron) je 2000 delavcev delo ustavilo. Ravnatelja vrgli so skozi okno na ulico, kjer ga je množica z nogami teptala, da je kmalu potem umrl. Sedem sto vojakov odposlali so v Decazeville, da narede mir. Izgredi so nastali zaradi prepiČle mezde. Razne vesti. * (Najviši stavba) na svetu je ravno dovršeni spomenik Washingtona v Filadelhji, ki ima podobe obeliska in je 160 metrov visok. Zvonike v Kolonji torej odmeri za 9 metrov. * (10 milijonov ponarejenih bankovcev.) Iz Rima se brzojavlja: V Kataniji, Pa-lermi in v Cagliariji zaprli so nad 30 osob, ki bo ponarejali bankovce. V Kataniji zasegli so tiskovni stroj in za 10 milijonov ponarejenih bankovcev. Poslano. Iz Spodnje Šiška 25. januvarja. Prosim Vas, gospod urednik, da mi dovolite še jedenkrat prostora v Vašem cenjenem listu, da odgovorim na včerajšnjo notico „ŠiŠka in Ljubljana" in popravim dejanske neresničnosti, ki se nahajajo v njej. Vem, da bi radi videli, da bi se t-i pravda že končala, a če pomislite, da je ta pravda mej dvema občinama od prvega začetka vršila se javuo, če pomislite, da je mestna občina Ljubljanska imela za zastopanje svojih nazorov na razpolaganje de- želni odbor, dočim se je naša občina dosedaj samo imela upirati le na Vašo nepristranost, prepričan sem, da tudi sedaj ne bodete odrekli nepristranosti slabejemu — zatiranemu, ker pokazali ste svoje dni, da so pravici zmirom odprti prostori Vašega lista. V notici „Šiška in Ljubljana" trdi gospod pi-salec, da je občinski odbor bišenski sam kriv, ako se bode utelovljenje izvršilo brez odškodovanja. To izvaja iz tega, ker se ni hotel od začetka niti poravnati, pozneje je pa zahteval tako veliko svoto, da je bilo mesto primorano pretrgati vsako daljše pogajanje. Ta stavek ni nikakor resničen, ker odbor SpodnješiŠenske občine še dosedaj ni imenoval svote odškodnine, katero zahteva, pač pa se je izrazil v ulogi na deželni zbor, da prosi, da bi deželni odbor posredoval mej občinama in napotil zastopništva obeh da se potom sporazum ljenja po.avnata. Res je pa tudi dostavil, da nikakor ne more privoliti v polni odstop vceh zahtevanih parcel in da je voljan le proti odškodnini pogajanja pričeti. Ako bode potem ta svota majhna ali velika, razsodilo bi se iz dejanskih dohodkov, katere ima občina dosedaj in katere bode eventuolno imela, in to stališče zdi se mijedino pravo in pošteno. Ker pa deželni odbor vsled poročila gospodarskega odseka ni uvaževal tega, sklenila se je postava, ki nikake odškodnine ne določuje ne občini ^ šenski, ne privatnim, ki bodo vsled odstopa silno zadeti, pred vsem pa posestnik Kolizeja gosp. Withaim, katerega bi spravil ta sklep, ako bi se uresničil, ob polovico njegovega dosedanjega premoženja. Jaz sem popolnem prepričan, da ministerstvo te postave po sedanjem zapopadku ne more in ne sme priporočati presvitlemu cesarju v potrjenje, kajti vso dosedanje pravo bi se vsled tega predru-gačilo. Ali je iz državnih, deželnih in tudi mestnih interesov neobhodno potrebno, da se odstopi ta del Šišenskega sveta Ljubljanskemu mestu in ali je splob to stvar primerjati silni potrebi, katera odločno zahteva premembe, ko svoje dni železnica ? V deželnem zboru se je poudarjalo, da občina Šišenska premalo stori za javno varnost in ta uzrok se je kot glavni steber vseh dokazil za utelovljenje dosledno rabil. Poglejmo siT stvar natančneje, poglejmo, če je to opravičeno. Šiška ima tri žandarme za 1G00 svojih prebivalcev, mesto pa 13 javnih policistov za 25.000 duš! Kaj dokazuje ta razmera? Li ni sijajen dokaz, da je Šiška glede javnih stražnikov veliko bolje oskrbljena kakor mesto? Če se pa vse jedno meni, da to ne zadostuje, je pa dolžnost deželnega odbora oziroma deželne vlade, da sili občino, da si še več javnih stražnikov preskrbi, nikakor pa ne gre iz tega sklepati, da ker jih sedaj nema, je sploh nezmožna jih kedaj imeti. Če bi se res smelo tako postopati in če bi res ta postava brez vsake odškodnine zadetim, zadobila najvišjo sankcijo, čestitati bi moral le dvakrat Ljubljanskemu mestu, kajti to bi bil velikansk privilegij, katerega bi tudi Ljubljanski mestni za-stop izvrševati ne zamudil, opiraje se ravno na ta slučaj glede Šiške. Vzemimo le jedno primero. Vsakdo bode pripoznal, da ima Ljubljana, nekaj jako ozkih in kljukastih ulic, da manka prehodov itd. Kake težave ima sedaj magistrat, prodno se s kakim lastnikom zemljišča ali hiše pogodi za odškodnino. Ako bi se pa potrdil ta princip, ki se hoče porabiti proti Šiški, kako bi mesto lahkotno napravljalo ravne ulice, široke trge in obširne nasade in to brez vsake odškodnine. Mislimo si le, kako bi se potem postopalo z gosp. Auer-om, katerega stara hiša res zelo moli v ulico in močno prehod zapira na najživahnejši kraj v Ljubljani, v „Zvezdo". Nič druzega ne bi bilo treba, ko magistrat bi ga vprašal, hočeš Odstopiti ali nočeš. 06 bi rekel: nečem, predlagala bi se postava v deželnem zboru, načelnik gospodarskega odseka župan Uras-selli bi ustal in rekel: Gospoda slavna, iz policijskih ozirov in iz ozirov olopšanja in razširjenja glavnega mesta je to neobhodno potreba, prostor so mora odstopiti. Ker pa ta „mogotec" neče naše ponudbe vsprejeti, sedaj pa sklonimo postavo, da mora, in za kazen ne dobi nič odškodnine. Poročevalec bode temu pritrdil rekoč, da je gospod Auer bogat in da gre tedaj stvar „spielend". In tako bode šlo, kakor je šlo pri Šiški in s tistimi dokazili, a la „mogotec" in „bogat" in kar je največ vredno brez odškodnine. No, hvala Bogu, dosedaj še nemarno tega prava, dosedaj Se velja načelo, ako občeko-ristni oziri odločno zahtevajo, d ase kak prostor odvzame, kaka hiša poruši inče se lastnik trdovratno brani od odstopa ali privoljenja in ako se m ej se bo j no ne morejo pogoditi, ceni se postavnim potom odškodnina in pri tem obvelja. Tako je bilo dosedaj in zanaprej? Ubogi posestniki Ljubljanski, kateri nemate hiš v stavbeni črti! H koncu notice »Šiška in Ljubijapa" pa: Če se bodete pa Vi Ljubljanski posestniki javno pritoževali, kakor smo se mi Šiškarji, pisalo se Vam bode v odgovor: — „Po takem je vidno, da se vse sedanje pritožbe (tega in tega) neopravičene. Deželni zbor pa je z dotičnim svojim sklepom dokazal, da mu je mar za razvoj in napredek deželnega glavnega mesta in k temu mu mora vsak slovenski rodoljub čestitati'1. Nikdo Vam ne bode verjel, da ste pravi domoljubi, da ste dali veliko za „Narodni dom", ki bode kinčal belo Ljubljano, kakor smo nabrali mi domoljubni Šiškarji v ta namen, blagajnik Narodnega doma" bi znal povedati, da nobena vas na Slovenskem ne toliko, — vse zastonj, Vi deželnemu zboru na storjenem sklepu ne bodete mogli „čestitati", ergo neste ,,pravi slovenski rodoljubi1*. Jasno je! Ali kali? P. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja j na dom: j Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........ 3 ,, 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec....... I „ 40 „ Tujci: 27. januvarja. Pri Ki nuj Mainče iz Amerike. — Moissinan z Dunaja. — Ziermi.nn iz Pragarskega. — Hruuner z Dunaja. — JerSe iz Postoj ine. Pri Hmltftt Messner z Dunaju. — Schnapo'*, Pe-trovčic iz Hrvatskega. — Konigstcin z Dunaja, — Pollak iz Budimpešto. — VVeiss z Dunaja. Pri c«*MH.rji nvttSrijNlteiu: Sclnvarz iz Gradca. 2(5. januarja: Marijana Tnglie, gostija, 08 let, Kitr-lovska cesta št. 14, za vodenico. — Aleksander Nokrep, trgovcev sin, 12 let, Špitalsko ulice št. 0, za jetiko — Jane Dainovec, trgovec, 27 let, Kravja dolina št. 11, za jetiko. Meleorologicno poročilo. - (Jas opa-^ zovanja Stanje barometra v nun. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi V in ni. g 7. zjutraj 2. pop. JŠ 9. zvečer 782^8 «■. 732 b7 min. 73 nm. 2 0 d 50 C 2 6C 81. SVZ, al. svz. si. svz. ob!, d. jas. o bi. 0-03 m. ' XD-u.r3.aJsl3zsL borza dne) 28. januvarja t. 1 (Izvirno telegrarieno porodilo) Papirna renta.......... 84 gld. — kr. Srebrna renta....... . . 84 „ 20 „ Zlata renta........... 112 , 1> „ 5°/fl marčna renta......... 101 ^20 j. Akcije narodne banke....... 866 „ — „ Kredi tre akcije......... 297 r 40 , London ... 126 30 „ Srebro...... . — . — „ Napol .... 10 , 02 - C. kr. cekini .... 5 „ 94 j. Nemške marke 61 „ 95 . 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 128 „ — Državne srečke iz 1. 1*64 100 gld. 169 „75 , Ogrska zlata renta 4°;, 101 „ 10 , , papirna renta 57„ . . 92 , 80 , 5*/„ štajerske zemljišč, odvez, oblig. 104 , — % Dunava rrg. srečke 5°/„ 100 gld. 116 , 76 , Zemlj. obč. avstr. 4'/,c/c zlati jast. listi 126 , — , Prior, oblig. Eiizabetiue zapad, železnice 115 „ 50 „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 10r> „75 , Kreditne srečke ... 100 gld. 176 , 50 , Rudolfove srečke . . 10 „ 19 , — „ Akcije anglo-avstr. banke 120 „ 114 , — „ Trammway-dru3t. velj. 170 gld. a. v. . 201 , 30 „ Št. 1192 (40—3) Razglas. Mestni magistrat naznanja: 1. da so imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih, v letih 1863, 1864, 18G5 in 1866 rojenih domačih mladeničev dogotovljeni in pri magistratu od 23. JaiiMvarJa «lo> ii. febrnvarja t. 1. razpoloženi, da jih vsak lahko pregleda in a) ko bi kdo izpuščen ali pa napačno vpisan bil, to naznani; b) zoper reklamacije novačenju podvrženih ali zoper njih prošnje za oproščenje od dejanske službe ugovarja fn te ugovore tudi dokaže. Potem objavlja magistrat: 2. da bode srečkanje novačenju podvrženih mladeničev I. razreda letos v H, dan febriivarja oU 4>. liri dopolnil ne v mestni dvorani, in da je vsakemu dovoljeno, udeležiti se srečkanja. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 19. januvarja 1886. Župana namestnik: V on čina. ——————— Izvrstna, dobra in velik dobiček noseča tovarniška obrt proda se na Dunaji zaradi rodbinskih razmer z ugodnimi pogoji. Strokovnja-Skega znanja ni treba. Kateri želo kupiti, se tudi laliko osobno prepričajo o njenem stanji. Ponudbe pod A. D. 748 na upravništvo tega lista, da jih dalje od polije. (41—3) Srednja temperatura 3*2°, za 4-05 nud normaloin. ajB^T" Važno za trpeče na prsih in plučah. Neo^'.bno potreben zoper kašelj, hripavost, zaslizenje, katar in oslovski kašelj, z« tuke. ki žeie dobiti eist in krepek irlus, Na škrofelj-naste, krvične, slabotne, bledidne in krvi-revne je sok kranjskih planinskih zelišč, di-^ ' * i», Prodaja posestva v najem. s? i u V trgu šinitrije pri «?el£a,li na Spodnjem štajerskem odda se takoj zaradi smrLi z ueodn mi p >^o')\ v najem, osiroma proda pritlična hiša s pred-blfijem z opeko kritini, s :> velikimi sobami, kuhinjo, vinsko in zeli'uiavsko klotjo in podstreSjeua ter sobico ood streho. Pri hisi je kolarnica z majhno mesarijo, hlevi, 2 vrta, pokrito kegljišč".', in prostor, ki meri lf>-'D°, dve njivi s 1147Q°, _2 travnik s 101 [j0 in paSnlk s K.Jn". -t Ta liišit, v katerej je bila poprej strojariia in sedaj žo već let gostilna, jo pripravna tudi sa vsako drugo podjele. K j ver pove: gos ud Josip Wagner v Smar*ji pri Jelšah in gospod t& F. M. Regorsobek v 1- j ubijani. ^^^v Cujte in čudite sel 12.500 Icosott ogrinjal za dame popolnem zadosti velika tudi /,a najvedjo (Jamo, v vseh modnih barvah, rnjavih, sivih, črnih, rudečih, modrih, belih, škotskih in turikih itd., produ se po f/offfiifir Jf goldinar komad proti postnemu povzetju, da se i/.i.raznijo prostori. q>ortllaus „Zur ^^nssti-ia,''', "VFion, OToearčL^-bliziss Marienorasae 31. (37—2) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarno". 31