N«i*«£ji v Združenih državah GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 122. — Stev. 122. Entered aa Second Clasi Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879 NEW YORK, MONDAY, MAY 25, 1936— PONEDELJEK, 25. MAJA, 1936 TELEFON; CHelsea 3—8811 Volume XLIV. — Letnik XLIV. VELIKI MUSSOUNIJEVI NAČRTI GLEDE ABESIN1JE Pogodbe s sankcijskimi državami brez veljave MUSSOLINI BO NASELIL PETSTO TISOČ ITALIJANOV Badoglio bo v triumfu prišel v Rim. — ilalijani se bodo v velikih skupinah naselili v posebne kraje. Vlada bo podpirala naseljence prva leta. RIM, Italija, 24. maja. — Kot piše Mussolinijev prijatelj Virginio Gayda v uredniškem članku v listu * Giornale d'ltalia" smatra Italija svoje trgovske pogodbe s sankcijskimi državami za neveljav- ne. "Dvainpetdeset sankcijskih držav je vpeljalo v sistem trgovskih pogodb novo prakso," piše Gay-da, "s katero so si prilastile predpravico, da svojevoljno odpro in zapro trgovske kanale z Italijo. --Sankcijske države so same razveljavile trgovske pogodbe. Zato jih moramo smatrati za neveljavne in morajo biti radikalno prenovljene.** Tudi v zunanji politiki bo Italija povdarjala, da je bilo vstanovljeno novo rimsko cesarstvo. To je razvidno iz tega, kak triumfalni prihod v Rim pri pravljajo za maršala Badoglia. Abesinski podkralj je že na potu iz Afrike v Rim. 7. junija, ko bo Italija obhajala svoj ustavni dan, bo Badoglio dospel v Rim, kjer bo zmagoslavno vkorakal v večno mesto skozi Konstantinov slavolok. Badoglio bo imel več važnih konferenc z Mus-solinijem in ne samo glede utrditve italijanske oblasti v Abesiniji, temveč tudi o političnem in vojaškem položaju v Evropi. Prejšnje vesti, da bo maršal Badoglio ostal v Italiji, sedaj uradno zanikujejo ter zatrjujejo, da se bo nekaj tednih razvedrila vrnil v Abesinijo. Italijansko časopisje obširno razpravlja o naselitvi Abesinije. Italijanska vlada bo gledala na to, da se Italijani ne bodo pomešali z Abesinci in bodo strogo ločeni od domačinov. Za Italijane bodo določeni posebni kraji, kjer se bodo naselili v velikih skupinah. ROOSEVELT BO POTOVAL NA OSREDNJI ZAPAD Potoval bo med republikansko konvencijo. — Obiskal bo države Tex-as, Arkansas in Indiana. RIM, Italija, 24. maja. — Italija se pripravlja r»a veliko delo, da naseli svojo novo pridobljeno deželo. V tem oziru bo sledila zgledu starih Ri-mlja-nov, ki so takoj po zavzetju kake dežele pričeli graditi ceste in je tedaj nastal izrek: Vse ceste vodijo v Rim. Z isto naglico, kot je armada zavzela deželo, bodo tudi zgradili ceste in v nekaj mesecih bo dežela preprežena z modernimi cestami. Nato pa se bo pričelo pravo delo naseljevanja in izkoriščanja dežele. Mussolini smatra Abesinijo za drugo Italijo, kjer se bo naselilo sto in sto tisoč Italijanov, ki se bodo preživljali s poljedelstvom. Prvi naseljenci bodo vojaki in delavci, ki se sedaj nahajajo v Abesiniji. Kolonialno ministrstvo naznanja, da je prejelo že več tisoč prošenj vojakov in delavcev v Abesiniji, da bi jim bilo dovoljeno ostati v novi deželi. Okoli 100,000 vojakov in do 50,000 delavcev bo zaprsoilo, da jim je določena zemlja. Kakorhi-tro se bodo vstanovili, bodo za njimi prišle žene in otroci. Vlada ceni prvo italijansko prebivalstvo v Abesiniji na pol miljona duš. Vlada bo p* vim naseljencem dala zemljo, poljsko orodje in denar, da si prva leta nekoliko opomorejo. f Za italijanske naseljence so določeni višje ležeči kraji, medtem ko bodo nižave razdeljene v ve- \Y.\SII IXN, 1). 24. maja. — Prcdsislnik Roosevelt j«* naznanil, da bo <>1 > času republikanske konvencije v Cle vleaiidu o« I šel iia potovanje na jug in na osrednji zapad. Kot pravi predsednik, bo S. junija odpotoval proti osrednjemu zapadli in ravno na dan pred prieetkom republikanske konvencije v i/levclandu. Za ,-edaj je njegov načrt, o hija slabi gospodarski položaj ter obenem deluje za svetovni mir. TITULESCU JE j NAZIJI NAPADLI J SELASSIE NA DOSPEL V PARIZ Romunski vnanji minister je obiskal Bluma. Zavzema se za pre-membo Liginih pravil. PARIZ, Francija, 24. maj;,. Romunski vnanji minister Nikolaj Titulescu, ki ga smatrajo za najspretnejšega evropskega državnika, je dospel v Pariz ter je bil takoj sprejet pri Leonu Bluniu. Pozneje je imel ragovor s francoskim delegatom pri Ligi narodov Paul-Boncourjem. Oba ^ta .se zedinila v tem, da je jMitrebno, da so premenjena pravila Lige narodov tako, da se bodo države mogle uspešno postaviti proti vsaki napadalki in da se ne bo mogla nobena država vstavljati, da ne bi po magala svoji zaveznici, kadar jo pri tem veže pogodbi. GRAD V GORENJI AVSTRIJI Heimwehrovci s o ubili dva nazija in 8 ujeli. — Policija j e izvedela za nameravani napad. DUNAJ, Avstrija, 24. maja. — Naziji so napadli Starhem-bergov grad Waxeiuburg v (lorenji Avstriji. Heimwehrovci, ki so branili grad, so ubili dva nazija, osem pa so jih u-11 jeli. Tudi policija, ki je izvede la, da nameravajo liaziji napasti grad, je že bila v gradu, ko so prišli naziji. Ob času napada, je bil kne/ Starhemberg na Dunaju. Okoli 12 nazijev se je pono-či priplazilo do gradu. Proti 'jutru so šiloma vdrli v grad. POTU V ANGLIJO Vkrcal se je na angleško križarko. — Spremljata ga prestolonaslednik in ras K asa. HAIFA, Palestina, 24. maja. — Cesar Haile Selassie se je v soboto zvečer vkrcal na angleško križarko Capetown in se je odpeljal v Anglijo. Padlega cesarja spremljata prestolonaslednik princ Asfa-ou Wassen in ras Ka.-a. N i križarki se bo neguš peljal do | Gibraltarja, od koder bo poto-; val s parnikoni Corfu v Lon-I d on. I Po žalostnem slovesu od ne-guša je cesarica ostala v Jeruzalemu. Predno se je neguš o« 1 peljal v Hajfo, je še s cesarico molil STROJ IZDAL MORILCA ITALIJA STRAŽI AVSTRIJ-SKO MEJO RIM, Italija, 24. maja. — Italija je pomnožila svoje vojaške straže ob avstrijski meji. Kot pravi neko poročilo, podpira Mussolini kneza Star-hemberga, katerega je kancler dr. Scbusehnigg odstranil iz kabineta. MOSKVA NAGLO RASTE ORKCiON, III.. 22. maja. — (Juy M. Tallmadge, ki je stai f»s |et in pomočnik pri nekem pogrebniku. je priznal, da je u moril svojo .">:; let staro ženo Ues-ie na samotni cesti, ker jo liotel poroditi neko prikuplji vo vdovo. Serif Delos Blancbard ga j-i izpraševal šest ur |wileg detektorja laži. Slednjič je šerif stroj odstranil iti Tallmadge ja vprašal: 4 4 Za kaj nam ne poveste popolne resnice"-' Tedaj pa je Tallmadge med solzami rokel: Moje živi je nje bil pekel. Tudi vi bi razumeli, ako bi šli skozi vse to, kot sem šel jaz." Pr«*d svojim priznanjem je bil Tallmadge postavljen pred svojo novo izvoljenko, IH) let staro Frances Birch, kateri je dal vreden zaročni prstan in ji je obljubil, da jo bo poročil, kadar dobi lo?:l*;v od svoje žene. Mrs. Birch je visoka, oblečena jm) modi, je vdova devet let in ima 11 let staro hčer. Oboroženi so bili s strojnica j v cerkvi Božjega groba. Xati> mi in puškami in so takoj pri- j je šel na Kalvarijo, kjer je mo-čHi streljati. Branitelji so na | lil za uspeli svojega potovanja. Cesarju Haile Selassieu bo v ponedeljk sledil v Tjondon abe- zali. toda policisti so zatem S nazijcev i»rije|j. MOSKVA, Rusija, 24. maja — Moskva je v petih letih na j rastla za miljon prebivalstva in šteje sedaj .*!,640.500 duš. Z o-zirom na to je bilo tudi razdeljena v 2.*> upravnih okrajev, medtem ko jih je imela prej samo deset. DILLINGERJEVA IZDAJALKA V NEVARNOSTI obdelovali domačini DUNAJ, Avstrija, 22. maja. Ana Sa^e, 1 ženska v rdečem', ki je izdala zloglasnega roparskega morilca Johna Dillin-gerja in ki je bila pred kratkim deportirana iz Združenih držav na Romunsko, je naznanila policiji v Timisoari, da je prejela že več pretilnih pisem, odkar je prišla na Romunsko. Pravi, da je na potu šest ameriških gangsterjev, ki jo hoče- ve. lika posestva, katera bodo I pod belimi nadzorniki. Iz porušene Addis Ababe, ki šteje okoli 80,000 prebivalcev, bodo zgradili moderno prrjstolico, ki bo Štela 250,000 prebivalcev. Revno tako bo pre- Speljati v Združene drža novljen Harar. To delo so že pričeli s tem, da zidajo hiše za italijanske častnike in uradnike. Kake zaklade hrani zemlja, še ni znano. Našli Ali ste že naročili Slo- pa so že zlato, platino, železo, baker, premog in tu- vensko - Amerikanski di petrolej. V kaki množini pa je vsega tega, bodo Koledar za leto 1936. — dognali inžinirji v bližnji bodočnosti, .Vreden je 50 centom to pričeli streljati in dva na zijca sta padla. Ostali so zbe DI XAJ, Avstrija, 24. maja. — Po vrnitvi kneza Starhem-, Iwrga iz Rima še ni prišlo do nikakili bojev, čeravno je knez pred svojim odhodom v Italijo rekel, da »e bo po njegovi vrnitvi pričel boj za fašizem. S tem, da je takoj, ko je bil odstavljen kot podkancler, odšel v Rim, je dal kanclerju dr. ttnhusclitiiggu priložnost, da se je pripravil na njegov napad. To je napravil s tem, da se je razglasil za diktatorja domovinske fronte in njene milice. V tem času pa je tudi časopisje skušalo pomiriti razjarjene lieiinwehrovee in je zatrjevalo, da knez Starhemberg odobril je vse, kar se je dogajalo tekom njegove odsotnosti. Listi so hvalili knezovo dose-' dan je delovanje za Avstrijo, kakor so hvalili majorja Feya, ko je bil lansko leto potisnjen v ozadje. Starlicmbergovo stališče je zelo težavno. Njegov heimwehr v resnici ne obstoji več, ker ga je dr. Sehu-chnigg prepovedal. Ni še gotovo, ako se bo Starhemberg uprl, ako b o Schiisclmigg zahtevai, da heimwelir izroči orožje. Dr. Schuschnigg 'bo skušal heirnwehrovce uvrstiti v milico domovinske fronte, medtem pa bo tudi zelo popustljiv pri zahtevi, »la heimwehrovci izroče orožje. sinski vnanji minister Bela ten Gheta Herrouv. LONDON', Anglija, 24. maja. — Angleška vlada razmišlja, na kak način bi sprejela llai-ie Selassiea, cesarja brez cesarstva. Anglija ni priznala i-talijanske aneksije Abesinije in negušev obisk v Londonu bo najbrže pojasnil stališče Abesinije. Po svojem obisku v Londonu bo šel neguš najbrže v Žcne^ vo, kjer se prične seja sveta Lige narodov 16. junija s posebnim namenom, da razpravlja o Abesiniji. V Londonu bo Haile Selassie stanoval v abesinskern po-» slaništvu, ki se nahaja bi iz fi ameriškega poslaništva. VELIK POTRES NA KITAJSKEM SANGITAJ, Kitajska, 22. maja. — Potres je ubil več sto Kitajcev v osrednji Kitajski, napravil velikansko škodo in preplašil prebivalstvo. Hud potres v Pingsinu v provinci Svečan je ubil več sto ljndi, y mestu je bilo jioruše- NOVO VELIKO AMERIŠKO POSOJILO WASHINGTON, D. C., 22. maja. — Zvezni zakladu i čar Henry Morgenthau je naznanil, da bo v kratkem razpisal nove bonde v znesku nad eno milijardo dolarjev za financiranje New Deala in vojaškega bon usa. Morgenthau pravi, da l>od« bondi izdani 1. junija. V marcu je vlada vzela posojilo v bondih v znesku 1,230,-000,000 dolarjev. To je bilo največje javno posojilo izza časa svetovne vojne, ko so bi i i izdani bondi *4zmage". Narodni dolg Združenih držav l>o prihodnji mesec znašal nad $32,000,000,000 in bo največji narodni dolg v zgodovini Združenih držav. nih 60 odstotkov poslopij. Ravno tako je bil potres V Cunkingu v i>ti provinci in v Lančovu v sosedni provinci K a asu, . £ _ U Glas Naroda" (▲ Corporation) Owned and Published by t BLOVENIC PUBLISHING COMPANY President__L. Benedlk, Treas. of buslncM of the corporation and add tit JVtalt 181k Street, linfc of of above officers: New York Qty, N. Y. -GLAS NARODA" (Veke of the People) Issued Every Dmj Except Sunday« and Holidays Za aelo leto velja XlM do Ea poi leta ....... la četrt leta..... ma Ameriko in $6.00 93.00 fl.fi0 Za New York za celo leto......97.00 Za pol leta....................$3.50 Za inozemstvo za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $0.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Izhaja mid dan lzvxemSl nedelj In praznikov -GLAS NARODA", 216 W. 18tta Street. New Yoah, N. Y. CHefsea 3—3878 BODOČNOST ABESINUE V Italiji dozorevajo načrti glede lw>dočno>ti A besi ni jo in nje n ^ prcstoliee A« I« lis Abalkc. Lahko se rcrc, da je tozadevno stališče že natančno določeno. Italija ho povzdignila Addis A babo v bodoče glavno mesto celokupne svoje kolonialne posesti v Vzhodni Afriki. Združila bo Krit rejo in Italijansko Somalijo z abesin-skim ozemljem in bo proirln.<*ila Addis Ababo za prestolnieo tega kolonialnega področja. Abesinija pre>ega, kakor znano, Italijo |h> prostorninski razsežnosti za večkrat. Addis Abobo kani rimska vlada preurediti in napraviti iz nje povsem novo mesto, pravcato moderno velemesto v tropih. Tehniki, katerim bodo poverjena ta dela, že naliajajo v spremstvu maršala Badoglio v Addis Ababi. Italijanska vlada proučuje zdaj načrt glede naselitve zasedene Atbc0 m nad morjem in se odlikuje po izredno pestri v«»getaeiji, ki ima ponekod tropski, drugod pa skoro naravnost polarni značaj. Zato dobiš v tej deželi vse, oesinija siromašna. V provincah Šoa in Tigre je premog, drug sol in petrolej, pa tudi zlato in srebro. Tako je Italija z okupacijo Abesinije dobila bogato deželo, ki jo bo lahko obilno izkoriščala. TRI DELAVCE JE UGRABILA DRAVA Pri regulaciji Drave pri Št. Janžu na Dravskem polju je {zaposlenih več delavcev pri vodnih zgradbah za zaščito obrežja. Za napravo vodnih zgradb so dovažali delavci v čolnih kamenje od levega, vur-heškega brega na desni breg v dolžini dveh km. Tudi delavci so naložili v čoln kake 3 kubične metre kamenja ter ga vozili vzdolž Drave. V čolnu je bilo šest delavcev. Ko so pripel ja li s čolno *m vbližiuo vodne zgradbe, kjer prihaja voda v nasprotni tok, je vrtinec zgrabil čoln in že se je ta jx>groziiil s sprednjim delom v vodo, njim vred pa tudi vseh šest de-lavcov. Zgodilo se je to tako hitro, da se delavci niso takoj zavedeli nesreče in se je čoln že v eni minuti potopil. Kolikor je bilo še časa, so delavci poska-kali v vodo, vendar je vrtinec potegpil za seboj tri delavce in sicer .*?2 letnega Ivana Pokola, 32 letnega Alojzija Kranjca, o-ba iz Loke in pa 3f> letnega Fr. Pečnika iz Košnje, ki so vsi našli v globočini Drave strašno smrt. Ostali trije delavci pa so se obupno borili z valovi Drave. V posebno obupnem stanju se jo nahajal delavec Tino Brodnjak, ki se je ujel za veslo in so boril z življenjem in smrtjo nad 10 minut, dokler ga niso rešili delavci z dragim čolnom, ki so prihiteli na pomoč. Na mestu nesreče je voda 5 m globoka. Nesrečne žrtve so takoj začeli iskati, toda ves trud jo ostal zaman in trupel pom srečoncev niso našli. Krivda na nesreči ne zadene nikogar, ker jo je pač povzročilo usodno naključje. kamor se je splazil nekoč iz samega strahu, da bi se skril. Otrok se tako boji domačih, da neprestano čepi pod stolom ali mizo ter vedno drhti, boječ s« pretepanja. Orožniki so krive« prijavili sodišču. HUDE NEVIHTE menih, ki se je udejstvoval kot voditelj naroda z veliko x>ožrt-vovalnostjo že pred 200 leti. Turki so ga ujeli, strašno mučili in naposled živega pokopali. Vsi potomci in tudi prebivalstvo vasi pod OurmitorjeHi govori o tdm mučeniku, tudi guslarji so prepevali o njem, a nihče ni doslej vedel, kje jo njegov grob. Te dni pa je kmet Zorič prekopa val svoje dvorišče in odkopal jamo v kateri je stalo človeško okostje. Vaščani Junčedola so tako po naključju odkrili grob svojega legendarnega junaka in mučeni k a in zdaj zbirajo sredstva, da bi mu postavili skromen spomenik. Peter Zgaga S POTA VIII. Naši ljudje so dobri ameriški državljani in zavedni Slovenci ter jim spomin na staro domovino ni še dosti obledel. Starokrajskili šeg iu navad KRVAVO MAŠČEVANJE Na cesti med Prijepoljem in Bijelim Poljem, ki so jo začeli bil nameščen kola Petrič so divjale v Posavini in Vojvodini Nad Novim Sadom se jo zlila tolika ploha, da so so nekatero ulice, ker mesto nima kanalizacije, pretvorile v struge velikih hudournikov. Ljudje niso mogli iz hiš, voda pa je zalila tudi mnogo kleti iu pritlič-j h-tos gladiti, je 1 nili prostorov ter povzročila do-! kot nadzornik Ni sti Šk.nlo. Močno .je deževalo doma iz Priboja v Bosni. Mož tudi v Sisku in okolici. Ne-j .i«' surovo ravnal z delavstvom. vihta se je potem razvlekla pro- j Delavci so so pri podjetju že ti Moslavini. V Jesenovcu in okolici je po plohi padala tudi gosta in debela toča, ki je obležala na tleli v višini 20 cm. Vaščani so jo odmetavali z lopatami. Po nasadili |>ovzroče-na velika škoda še ni ocenjena. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvrSujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. t jugoslavijo In f 2.75___Din. ltt f C.I1____Dta. li© 9 i M ...___Dta. SM $11.7»____Dta. fiM KM____Dta. 1HI M?.**--Dta. 2666 f|| BE CENE SEDAJ H IT BO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVHŠENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI la hvueuo ve&Jin neakor kot zgoraj navedeno, bodM v ffinaijlti nil Unb dovoljujemo le bolje pogoje. OBSODBA ZARADI NEIZPOLNJENE 2E-NITBENE OBLJUBE Pred beograjskim je bil obsojen lastnik pa hi če 4 4 Husk i car", Jovan Antonovi«", ker ga je tožila Danica Jeliče-va, da jo je z ženitbonimi ponudbami zapeljal in potem zapustil. Antonovi« je bil obsojen na leto dni zapora, a je ta kazen pogojna, če v dobi enega leta izplača tožiteljici 100,1 K M) Din za odvzeto Čast, 11H >,( H H) Din za oskrbo otroka in fi.000 Din za povračilo njenih sodnih stroškov. Obsojenec jo splošno znan v Beogradu ter je z«» večkrat pritožili prati njemu, oni dan pa .je skupina delavcev zapustila delo in so podala k samemu vodji podjetja s pritožbo proti nadzorniku. Zvečer, ko se je nadzornik vračal v Prijo-polje, ga je na samem pričakala skupina delavcev in navalila nanj s kamenjem. Zjutraj so našli nadzornika nezavestnega pod kupom kamenja. Odpeljali so ga v prijepoljsko hol-sod iščem Hišnico, a je njegovo življenje SPOMIN NA DOBO TLACANSTVA Sarajevski listi se spominjajo prvega maja pred 30 loti, ko je bila v Sarajevu velika manifestacija z zahtevo uvedbe socialnega zavarovanja. Avstrijska oblast je z brutalno silo razganjala manifestante in naposled so celo streljali na množico. Na ulici sta obležala dva mrtva, neki delavec in neki bančni u-radnik. Hudo ranjen pa je bil nekdanji student sedanji sodnik upravnega sodišča v Sarajevu, Nikola Da kič. Sarajevska policija je manifestacijo izrabila za aretacijo narodnega voditelja Petra Kociča. nekdanjega urednika "Srbske Riječi'*, poznejšega voditelja radikalov v Bosni, Sti jopo Kobasico pa so izgnali iz Sarajeva. v veliki nevarnosti. Sreska oblast je uvedla preiskavo zaradi krvavega maščevanja. STRAŠEN ZLOČIN V OKOLICI ČABRA Ves f'almr je |n»d vtisom strašnega zločina, ki je bil izvršen v petek 1. maja v Srednji vasi. 2<>-letni posestnik Anton Knavs je omenjenega dne prišel k Mariji Janezovi in ji dejal, da so vse ženske na vasi OTEMNELA SUVA se tudi tukaj precej vztrajno drže. Tako naprimer ni mogla niti Amerika izbrisati čudne in nepojmljive mržnje, ki je via dala nekoč med fanti te in one vasi. V Pitfe*burgliu se še vedno dele v "bele" in "črne" Kranjce, dočim tvorijo "Štajerci" j »osebno skupino in so razred zase. Logačanu se zameriš, če kaj o jabolku omeniš, in z rojakom iz Višnje gore ne bosta posebna prijatelja, če boš le prepogosto polža omenjal. llotcnjca strašno razžališ z mijavkanjem, kajti Hotodršiei je svoječasno povzročal stili noga t i maček istotake preglavice kot jih i>ovzroča njegov dvonožni soimenjak sedanji jugoslovanski vladi. Na potovanju som srečal rojake iz najrazličnejših krajev, in neki Hotenjec mi jo pri po vedo val : — Ko so nekoč hotenjski fantje postavljali mlaj, pride mimo tujec, ki mu je bila znana vaška slabost, in jih opažu je. Silno visok mlaj je bil; 20 najmočnejših fantov ga jo postavljalo. Ko so držali in se napenjali za žive in mrtve, jih tujec mirno vpraša: — Ali vam je gori ušel? Mačka sicer ni omenil z l>e- sedo, vsak si pa lahko predstavlja posledice njegovega vprašanja. dobi t starem krsjn tspUOle ▼ dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE HUB ZA PRISTOJBINO 91*— 8GQYENIC PUBLISHING COMPABX "GUi Narodi" MEW lORK, N. I, TRPLJENJE OTROKA Ljudje iz Spod. Podgorja so obvestili orožnike o pretepanju S letnega otroka, ki živi v vasi iri svoji i na tori-v< lov i. Orožni -vi so napravili preiskavo, ki je spravila na dan skoro neverjetne stvari. Otrokova mati živi v divjem zakonu ter ima nezakonske otroke. Za svojega zakonskega sinka so ne briga. Orožniki so ugotovili na otroku vse polno zaceljenili ran od udarcev in modrih znakov, ki pričajo, kako je bil topen po vsem telesu. S letni fantek izgleda zaradi zlostavljanja, stradanja in pretepanja kakor 2—.1 letni otrok. Sosedje so pripovedovali orožnikom žalostne stvari. Tako jo našla neka soseda otroka zakopanega v svojem hlevu v svinjskem gnoju. mož nekoliko zmeden in se >11111 je hotela umakniti. Knavs pa je potegnil nož in ji ga zasadil razpravo in sodbo vladalo vel>-> , {Tvh (-.arovnic»' in da je ko zanimanje. Itudi ona med njimi, ('arovni- __|ee lahko napravijo mnogo zle- POTRJENO USTNO IZ- pa tudi uiiio^o dobrega in ROClLO O MUČENI- l»hk" »/..lovila, .V 1.- 1... STVU MENIHA V"M"' JO Prebivalci vasi Junčedola, ki jo 2 km oddaljena od Zahljaka pod Du rini torjem so po naklju- v hrbet. Nesrečna Janezova čju dobili potrdilo starega ustnega izročila, ki je ohranjeno že 2 veka v tamkajšnjem okoli-šču. Najstarejša rodbina v vasi, Jakšičeva, iz katere ji' izšlo mnogo duhovnikov in učiteljev deduje od roda do roda pretresljivo povest o mučeniški smrti nekega svojega prednika. Ta prednik je bil pravoslavni jlKN J I G AR N A j "GLAS NARODA" I SPREJEMA NAROČILA ZA I VODNIKOVO DRUZBC IN MOHORJEVO DRU2BC je stekla nekaj korakov, nato pa seje mrtva zgrudila. Knavs je zatem odšel v vas Drago k orožnikom, kjer je priznal zločin. Zatrjeval je, da je Janezova kriva njegovo bolezni, češ Igralcu jutrišnji dan ne plete vencev, kakor približno pravi neki nemški pesnik, toda še bolj pozabljiva je sodobnost, kar se tiče igralčevega tovariša pri filmu. Neki ameriški časnikar si je vzel čas, da je pre-iskal, kaj se jo zgodilo z raznimi filmskimi zvezdami in zvezdniki, ki so bili še pred nekoliko leti slavni po vsem svetu in ki so danes niti njihovih imen ne spominjemo več. Kako priljubljena je bila n. pr. Constance Talmadge, ena izmed proslnlih filmskih sester. Danes se piše Netcher in se je popolnoma utopila v delu za svoje frosjKulinjstvo in j;os|io darstvo. Njena sestra Nurtiia ki jo prav tako poročena, se vrne od časa do časa k svoji prvi ljubezni, gledališkemu odru. Sestri Lillian in Dorothy (iisli delita podobno usodo. Videvajo ju na Broadwayu. Ena izmed največjih ljubljenk filmske publike Oorrinc da ga je začarala. Orožniki sej Griffith, "božanka Oorinlta,, Kn a vsa, ki jo |>o vseh znakih (se jo poročila s filmskim indu- sodeč zblaznel, oddali okrožnemu sodišču na Sušaku. ČLANARINA ZA VODNIKOVO | DRUŽBO ZNAŠA — $1.— | ZA MOHORJEVO DRUŽBO PA | — $1.25 — 1 f Knjige za leto 1937 bodo j i poslane iz stare domovine j naročnikom po pošti- | 'P» g :' Knjigarna : 4*Glas Naroda" 21S WEST 18th STREET DIEW YORk Važno za potovanje. Kd«r jm nanenjen potovati v atari kraj ali dobiti kaga «d tam, > potrebno, da je poučen v vseh atrareh. ViJed nate deleo-letne afco&nje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tndl vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitra. Zato ae » upno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse. bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vi žeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVfiNIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. strijalcem Moroseom in je postala mimogrede uspešna špo-kulantka z zemljišči in hišami česar ji ne bi |H> njeni preteklosti nihče prisodil. Moškim filmskim zvezdnikom se godi po vsem videzu še slabše. Williafm Haines se jo Veste, kaj me j»* na potovanju najbolj začudilo? Zvone-nje. Po sloven-kili eerkvali tako zvone kot v stari domovini. Obstal sem in poslušni. Prijatelji so se mi čudili: — Kaj v New Vorku nič ne »vo-ne Nisem in nisem jim mogel dopovedati, da v New Vorku in Brooklyn«! ni cerkvenega zvonenja. Je prepov«lanc», češ, dii jo drugega šundra preveč. In bože bože, kaj bi bilo čt-bi so naenkrat oglasili zvonovi tisočerih brooklvn.-kili cerkva. Prodno proidom iz Pittsbnr-glia v Cleveland, moram omeniti še par prijateljev, ki so mi vedri I i d omot ožje. K John Balkoveu sem so zatekel, kadarkoli je moja dnš,; krepčila potrebovala... Tomšič na liribu mi je postregel s kraškim teranom in pršutom... Fabčeva družina me je prevažala z avtomobilom. . . Kluii, predsednik Slovenskega doma. iu njegova žena ima- umaknil pravočasno in ima v i"o2H je v središču, v trgovskem dovolj denarja, da bi zgradili same (I in H nadstrofMic h i se, sedaj pob-«; teh velikanov samevajo tu in tain tudi dvonadstropne hiše. Zato se ti središče mesta Tokio zdi še nekam neurejeno. Ne morem trdili. ■m cesarske palače. Ko pa je iovo poslopje bilo že skoraj dograjeno in so na vrhu palače ioteli dograditi le še velik stolp •i bili gospoda policijskega •redseduika skoro zaprli zaradi azžaljenja veličanstva. Na Ja j »onskem imajo namreč pota vn« določilo, da ne sme 110-*»eno poslopje biti tako visoko, la bi iz njega kdo lahko gledal ■a cesarske vrtove. Policijski tolp so torej morali prenehati l«*laii. zaradi česar bo policijsko predsedstvo v Tokiu na večne čase imelo samo napol dodelan stolp. Zato je jasno, la okoli cesarske palače nihče ie sme graditi nebotičnikov. Tokiu že pozna; nezdravo živ-ljenje, ubožni deli mesta, izkoreninjeni prebivalci velikega mesta. V drugih velemestih je morda še hujše, toda Tokio vsak dan raste. Nekega dne sem stopil k podžupanu in ga jmvprašal, kako misli, da se bo mesto še razvijalo. Precej sem bil presenečen, ko mi jc navdušen odgovoril: "V 10 letih" bomo imeli morda že 8 miL.jonov prebivalcev. Tedaj bomo največje mesto na svetu." Ponos mesta Tokia pa je Gin-ea. Večkrat te Japonci sprašujejo, kako se ti v Tokiu do-pade. Pričakujejo seveda. ( da boš rekel, da je Tokio lepo. moderno in napredno mesto. Nikakor pa nočejo slišati, da bi povedal, kako si razočaran, da so vsa velemesta na svetu podob- iaponsk« >dtod izginil pristni japonski dog. Tega določila se tudi v Irugili delih mesta precej dr-'.c. Sicer pa .ie postala že neka navada, da pri vsnki hiši delajo 'moderno" pročelje. Po vsem Tokiu stoje hiše, ki se ti spredaj zde podobne Štiroklatim, druir k drugemu stisnjenim betonskim zabojem, zadaj pa je vse leseno. .Tajioiiske hiše so od zadaj Še ohranile japonski ih pojmih stoje tli črnine majčkena vile in enodružinske liišiee s prav tako majčkenimi vrtički. Toda tudi tod so pročelja hiš zapadlijaskn. ozadje hiš pa japonsko. Spredaj na da hi bil videz |»osebno mode- ulico so sobe urejene po evro|>- -ko. na dvorišče pa so vse sobe urejene po japonsko in obložene ■r. debelimi preprogami iz slame. V Tokiu je taka moda, da mora vsaka hiša imeti vsaj eno sobo ki je po evropsko opremljena. Srečen je tisti tujec, kateri bi videl pristno japonsko hiše brez evropske primesi. V tem enoličnem morju tokijskih hiš prebiva f» milijonov ljudji. To morje hiš meji skoro na Jokohamo, ki pa ima r,00,000 prebivalcev. Vsi ti ljudje se poslužujejo cestnih, podzemeljskih in električnih železnic ter avtobusov, kakor vsi prebivalci velikih mest drugod po svetu. Kam bo to prišlo ? sem si mislil. Ali se ljudje ne boje škodljivosti "?!:kega mesta? rcn. Nekaj poslopij je seved.i zelo preprostih in lepili. Kicer p;i je vse velikopotezno udob no in preprosto. Pravih nebotičnikov v Tokiu ni. Ne vrim, zakaj ne, kei so Japonci splošno radi ponašajo s tem, da imajo v svoji b Ginci so triroviue, piva me. restavracije in kavarne, medtem ko so bari in japonske «'«..]-niee skrite bolj v stranskih ulicah. Zvečer, ko je vse razsvet I jen o oil reklam in cestne razsvetljave, lahko po Ginci vidiš mnogo veselih prikazni, zakaj mnrvziea barov ne stoji zastonj tam blizu. Bari in kavarne pa pomenijo za policijo veliko skrb. Takih lokalov danes ne smejo več odpirati blizu cesarske palače in ob Ginci. Policija bi jih najrajši v sredi mesta sploh prepovedala. Japonci se ne bore le proti nemoralnim in škodljivim vplivom teb lokalov, ampak jih Smatrajo tudi za svojo sramoto, in to po pravici. Mladi Tokijei mnogo rajši pohajajo v te lokale, kakor pa mladina drugih mest, ker je ta stvar za Tokio nekaj novega. Ne smemo pa pozabiti, da je poleg teh v Tokiu še mnogo dru gili zabavišč staro japonskega značaja, hiš z gejšami, japonskih restavracij in čajnic ter tudi tako zvanih jo.Šivar. Kadar Japonci razmišljajo, kako se krha morala kako nevarno za hodnjaške navade vdirajo med japonsko mladino, vedno napadajo pri tem tudi bare in ka- Kolonialni urad holandske vlade razjxdaga s črnino kartoteko, s kartoteko, v kateri so zabeležene vse človeške lobanje, ki so jih v teku desetletij ločili od telesa široki meči domačinov na Borneu v znamenje zmage in moškosti. Ker so divjaki na Borneu še v najnovejšem času sledili svoji krvavi tradiciji in ubijali ter dbglavljali pripadnike dragih rodov, je liolandska kolonialna vlada izdala strogo zapoved, da se to ne sme več dogajati. Ko je nekoliko nepokornežev eksemplarično kaznovala, so se domačini vdali, pred vsem divjaški rodovi, ki žive ob oba- i li. A to ni šlo tako hitro, kakor j je vlada hotela. Kadar je kak-sen vladni uradnik prišel v divjaško vas. kjer so visele po; kočah lobanje ubitih sovražni-, kov v košarah iz palmovih via-J ken, se je vedno dogajalo, da se mu je ta ali ona lobanja videla! se Kmalu sem uvidel, da škodljivost velikega mesta v j (Nadaljevanje na 4. strani.l . NEKDAJ PRIJATELJI, SEDAJ SOVRAŽNIKI sumljivo nova. Potem so do-, mačini vedno zagotavljali, da izvirajo te lobanje še iz časa1 pred prepovedjo lova na glave. Da bi tu imeli neoporečno kon-1 t rolo, je dala vlada tiste lobanje ki so jih divjaki uplenili pri prejšnjih lovih skrbno žigosati, oštevilčiti in vpisati v posebno kartoteko. Tako so lovcem r.a glave v zadnjih letih temeljito ustavili grozotno rokodelstvo, kajti če so potem kje naleteli na lobanjo, ki ni bila žigosana in vpisana, so vladni organi proti lastnikom nastopali z neizprosno strogostjo. Kevedsi samo s to strogostjo tudi ni šlo, torn več je holaml-ska vlada poskusila »lati divjakom enako učinkovito, a manj strašno nadomestilo za lov na glave. To se je zgodilo z uvedbo praznika mainata. Pri lovcih na glave je namreč mladenič šele tedaj dozo-j rel v moža, ko je uplenil svojo I prvo lobijnjo. Šele potem je dobil pravico, okrasiti svojo glavo s peresi nosorožnega ptiča, poročiti se in stopiti v vrsto bojevnikov. Zato je vsak doraščajoči mladenič pazil na to, da je čim prej obglavil kakšnega človeka, pa naj ji* bil ta mož, ženska, otrok ali starec. Vteli okoliščinah vladi seveda ni bilo lahko izvesti prepo-ve*?i. Posebno rodovi v notranjosti so se trdno držali svojih starih običajev. A potem si je vlada izmislila uradni praznik mamat. ko se mladeniči proglašajo za 'može. Na ta praznik jim po novem ni več tre ha pokazati človeške lobanje ki bi jih ulovili, temveč zadostuje, če pred očmi svojih rojakov in seveda pred očmi vladnega u-radnika odrežejo glavo — kokoši. Na ta dan prinesejo na slovnostni prostor vse človeške lobanje, ki so jih bili ulovili vaščani pred vladno prepovedjo, obesijo jih na dolge vrvi pred poglavarjevo hišo, kjer je slavnostni prostor. Noč mama-ta je za mnoge šestnajstletne mladeniče in štirinajstletne mladenke tudi poročna noč. Ho-landska vlada je znala vso stvar organizirati tako spretno, da so divjaki danes z glavami kokoši prav tako zadovoljni, kakor nekoč z glavami ljud:. Slika nam predstavlja avstrijsko vojaštvo in Starherabergov fašistični heimwehr leta 11K54, ko so »kupno zadušili socijalistično vstajo na Dunajo. Sedaj si heimwehr in milica etojita, nasproti kot velika sovražnika. KDO JE PRVI DEJAL? Da "ena sama lastovka še ne stori pomladi" je ugotovil kot prvi stari Aristotel. Tudi besede o "roki, ki roko umiva" izvira od starega Grka in sicer od pesnika Epihar-ma, ki je živel v 5. stoletju pred našim štetjem. Z vprašanjem, kje nekoga **čevelj žuli" se je bavil prvi sloviti zgodovianr Plutarli. "Temno točko" je Napoleon L uvedel v besedni zaklad vse-j ga človeštva. KNJIGARNA 216 WEST 18th STREET NARODA" NEW YORK, N. Y. in učni AIIVS NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda voz. 271» strani. Cena. ..............1.40 Učna knjiga za Nem<-e in za oue, ki so nemščine zmuzni. AMERIKA IN AMERIKANCI. Spiral Rev. J. M. Trunk. «18 strani. Trda vez. Cena......5.— Opis jM»ssiuu»ziiili držav; priseljevanje Sh>-veneev; njihova društva in dru?- nrrodne ustanove. llognto ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Šota vil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.— BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena...........10 BALKANSKO TURŠKA VOJNA. 181 str. Cena .80 RONTON. 280 strani. Cena ....................1.50 Knjiga o lejiem vedenju, govorjenju in oblačenju v zasebnem življenju. BODOČI DRŽAVLJANI naj narote knjižim — "How to become a citizen of the United States". NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA :;os strani. Cena .......1.50 To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestav ijena po najlH.ljSih arabskih in egiptovskih Ijena po virih. S slikami. S si i k.,ni i. 25«. .90 .60 .25 STATES. V tej knjigi so vsa ixvjnsiiiiu in zakoni za naseljence. Cena .................. JO BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena ____ .35 CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal M. Kabaj. Trda vez. 73 strani. Ceua ......1.20 V knjigi je lil slik in en zemljevia. Zgodovina in pripovedke o naravnem čudu. Kakršnih je le malo na svetu. DENAR. Spisal dr. Kar! Engliš. 1SM1 strani. Cena .........................80 Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan če3ki narodno-go«podar-ski strokovnjak. je razširil svofo delo tako, da bo služilo slehernemu kot orleitučni spis o denarju. domaČi VRT. Spisal m. Humek. 234 str. Cena 1.20 Splošno vrtnarstvo: jioschno vrtnarstvo: sadno drevje: kako vrt krasimo; navodila za sobne rastline. Krj sliki. DO ORHIDA DO BITOLJA. !e« -»rani. Cena .70 Zanimiv jmtopis s slikami *!stfn krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal It. r,egvnrt. 143 strani. S slikami. Cena ..........................1.50 GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S slikami. ISHi st nt ni. < Vna ....................1.20 Knjiga se odlikuje ik> svoji izbrani vsebini In veliki koristi, ki jo nudi ženam iu dekletom v vseh vprašanjih gosjHidinjstva. GOSTILNE V STARI LJLBLJANI 51 strani. Cena ...........................60 Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodo-vinn slovenske presloliee. GRŠKA MITOLOGIJA. .'(11 strani. Cena .. Opis božanstev, v katera so verovali stari Grki. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 8T! strani. Cena .... I'oljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-rtva IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc I^evstik. 'S-0 strani. Cena ................ Levstik. i!L*0 strani. C'*na hroš. ...90 ve«. JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik- Prvi in drugi del obsegata »21 strani. Cena: I. Del.....80----II. Del Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu. KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. «8 strani... KRATKA "ZGODOVINA SI .OVEN CEV. HRVATOV IN SRBOV. 115 strani. Cena .. VELIKA SANJSKA KNJIGA. strani. Cena ............................ SANJSKA KNJIGA. S slikami. 1WI strani. Cen« OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA — 114 sffrani. Cena .......................... Nupisano v spomin možu. hi je prvi med nami uspešno propagiral veliko Idejo jugo-slovanst va. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti 7a stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter žele-zolivarst vo. ODKRITJE AMERIKE, spisal n. MAJ A It. Trije deli: 20-. 141. 1»» strani. Cena mehko vez. Cena vezane Poljuden In natančen opis odkritju novega sveta. Spis se člta k:ikor zanimiva povest ter .je sestavljen |n> najboljših virih. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver 1D7 strani. Cena ........................ V knjiiri so opisane lei»ote naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike na.~;n najlepših krajev. PRAKTIČNI RAČINAR. Trda vez. liTil Ur... Priročna knjižiea. ki vsebuje vse. kar Je pri nakupit in prodaji not robno. PRAVILA ZA OLIKO. 14J strani. Cenn ...... Nasveti in navodila, kako se je tr«ba obnašati v družbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZflfrlJE Spisal dr. F. Veber. "141 strani. Cena .... r Knjigo toplo pri|ior«čanio vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi črtami sodobne filozofije. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 41» strani. Cena ..........................1.50 V knjigi s«, opisani pred I hm! ni k i in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. RADIO. 244 strani. Cena ....................1.75 Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjigi* pogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami. RAČUNAR. *j»u; strani. Vezano. Cena ........ S |M>nioeji> te knjige vam je mogoče naglo izračunali obresti od |ml odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri >n teži. SLOVENSKA KUHARICA. S M. T. Kalmyk. OSMA I'< >.M \< »ŽKNA IZDAJA. T-'S strani, lf|»> tr»P» vev.ana. Cena .................. J»0 .60 .80 .75 .65 .70 .75 STANLEY V AFRIKI. stran!. Cena ...... poživljaj! slavnega raziskovalea. ki je prvi raziskal "Črni kontinent**. SPOMINI. (Spisal Jože I-avtižar.) 6.— .50 _'4:t strani. Cena......1.50 V tpj knj-l "'5ja naš znani pot»»pi- ' tovania. SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 701» in strani. Trda vez. «'ena 3.— SI.OV. ANGLFŠKI IN ANGLE^KO-SLOVEN- SLOVAR. 14S strani. Cen:............... ^0 SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 14» str. Cena .40 Druga polovica knjige vsebuje tt'*mško-slo-venski slovar In kratko slovnico slovenskega in nemškeea jezika. SPRETNA KCHARICA. lils strani. Vezana. Cena 1.45 V kniigi je nad šeststo najvažnejših kuharskih navodil. SPOL. L.IUBEZEN, MATERINSTVO. Cena ... Knjižico je spisal prof. «lr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti štirinajstih let. .30 SPOLNA NT VARNOST. Cena ................ Na šestnajstih straneh je <*r. Franc Dergane 1.— .50 .90 1.10 .80 .30 .50 .25 r'CNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 * Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovni-nica in slovar. JOo strani. Cena broš. .... 1.25 Vezano......L50 70 |;yqp v Fn.OZOFlJO. Spisal dr. Franc Veber. »52 strani. Cena ........................1-5® .70 KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25 nukratk() pojasnil nalezljive sjM.lne bolezni. KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. KUBIČNA RAČUNI CA. Trda vez. 144 str. Cena Navodila za izračunan je okroglega, rezanega in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. I FVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 322 strani. Cena ^V™ treh knjigah je zbrano vse Književno delo našega velikega kritika, pes^ka, pisatelja in jezikosloNca. LIBERALIZEM. Spisal V. Hobbouse. 126 str. Politična Študija, ki nazorno prikazuje fflier-nice nekoč tako važne angleške politične stranke. MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc GoestL — 275 strani. Cena .................... * *'' 1 Razprava o blaznosti in posledicah l>Oanče- MATERIJA in FNERGIJA. Spisal dr. Lavo Cer- ^ melj. S slikami. 190 strani. Cena ..........V Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsieo^ih moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami. 168- strani. Cena ........................— Knjiga za mlekarje In ljubitelje mlekarstva sploh. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1 — Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprilikah, ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospod a rla in gospodinje in Je torej vest svet«w*lec » vsakem domu. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena .... .40 Poljuden opis najsevernejšega naroča na svetu. niegove Sege In navade. NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena.....75 Knjiga vsebnje veliko zbirko Ijubavnlh in ienitnih pisem. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel *lere. 60 strani. Trda ret. Oenm .................. ♦'S To Je nekak slovenski abecednik, sestavljen po moren ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno ca otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. M J39 J25 VOŠČILNA KNJIŽICA. 0» strani. Cena ...... Zbirka voščilnili listov in i>esmic k godovom, novemu leto in drugim prilikam. J»0 VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL — 100 strani. Cena ........................ VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena .......................... V prvi knjigi so |«smi in basni, dočim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan f Pregelj kot jtesnika. zgodovinarja, govcrnlka, glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str. Cena.........50 Zbirka zanimirlh spisov, ki so trajnega l»o-mena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena---- .66 Knjiga jp izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA« 78 strani. Cena.. 35 Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike zai>oroških kozakov. ZDRAVILNA ŽELIŠČA. «2 strani. Cena...... .41 V knjižici najdeš v lej»em redu omenjeno vse, kar potrebuje«, da si obraniš in popravil svoje zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI S1J>VENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 1»7 strani. Cena----130 Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V kaj!gi je 67 krasnih slik. ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........1-25 I ligi jena doma in v Soli. Opis bolezni pri mladini. ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI, spisal dr. Just Itačar. Cena ......................1.25 Sestav, delovanje in nega človeškega telesa. i! ■ ; ( Srčna stiska ■ ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. GRANATE IZ SVETOVNE VOJNE NEVARNE ZA KMETE Vesel uščipne baron svojo hčer v lice. 4'O, bilo je popolnoma prijetno.'* "Kako pa ti kaj ugaja, Katarina !** ***5elo dobro, papa! Pa veš, tako je razumna in pametna skoro preveč!" 44 Da, Gerta, mora biti! Ne more živeti kar t«ko — kani pa naj bi to prišlo. Pre«I vsem pa me veseli, da se dobro razumete. Saino pazi, ne bo ti žal, če postaneš njena prijateljica. Brez prijateljice bi ti bilo kmalu rjreenolično. Mlada dekleta morajo imeti koga, s katerim se morejo razgovor jati." Baron Winkler j«* bil zelo vesel, da je tako lepo potekel dan, pred katerim ga je bilo tako zelo strah. Gerta se je vendar ponašala tako lepo, kot si ni niti upal želeti. In četudi se je Gerti Katarina še tako prikupila in skoro proti njeni volji, je bilo nekaj v njej, kar jo je pehalo od mirnega, svetlolasega dekleta, ali je bila njena velika lepota, ali kaj drugega — dovolj, imela je slutnjo, kot da ji bodo te žareče, modre oči nek of* stale na poti. In Katarina je imela isti občutek. Od to lesketajoče, male osebe je prihajalo zlo, o tem je bila prepričana, četudi ni bila babjeverna. Samo ko bi Gerta ne bila prišla! Sama sebe zmerja zaradi svojih nespametnih misli; kajti kaj se ji more pripetiti! In vendar je danes vzljubila to razvajeno dekle; Gerta je bila tako prijazna in zaupljiva — navzlic nekaterim neumestnim nazorom, ki jih je izrazila — toda onega mučnega občutka se ni mogla nikdar odkrižati. • * * Bilo je šele koncem maja in vendar že toplo, da si je človek mogel misliti, da je že v pasjih dnevih. Svetlo solnce je ležalo na zelenih travnikih in njivah in je tako lesketalo, da so kar bolele oči. Baron Winkler sedi v svoji pisarni pri pisalni mizi. "Tako, to bi bilo sedaj urejeno, moj dragi Kraft," zaključi dolgi razgovor. 41 Sedaj veste dobro, da vse položim v vaše roke, četudi staremu Vosu tega ni treba opaziti. Toliko let je že pri meni in ne bi rad videl, ako bi se čutil zapostavljenega. Zelo je občutljiv; vprašajte ga rajši preveč kot premalo. Drugače pa mislim, da vam bo pri nas všeč." Novo nameščeni oskrbnik se prikloni. Bil je nenavadno lep, zastaven mož elegantnega, svetovno uglajenega nastopa. Baron ga je pri njegovem vstopu presenečen opazoval. Tako si novega oskrbnika vendarle ni predstavljal. Stari Vos mu je že povedal, ko ga je naznanil: 44Fin. zelo fin je, gospod baron, samo če se kaj razume." Ako je bil novi oskrbnik fin ali ne. to je bilo baronu vseeno, samo da bo izvrševal vestno svojo nalogo. Priporoč-lo na njegovo vprašanje je bilo izvanredno dobro. Vse drugo bo samo prišlo. Baron govori ž njim še o tem in onem in iz njegovih odgovorov posname da je bil dobro poučen o vseh poljedeljskih zadevah. Tedaj pa se vrata naglo odpro. 44Samo poglej, papa, kaj imam tukaj za tebe," in Gerta prihiti v sobo, vihteč veliko ribo v svojih rokah. "In sama sem jo ujela." 14Toda, Gerta, ali je mogoče?" Tedaj pa zapazi tujega gospoda. Zardi in malo v zadregi pogleda na svojo razparano obleko in tujec se nekoliko zasmeje. 4 4 No, Gerta, če tudi ne izgledaš popolnoma brez vsake napake, sedaj si tukaj in morem ti takoj predstaviti našega novega oskrbnika, gospoda Krafta." Oskrbnik se brezhibno prikloni. 44 Sedaj pa mi povej, Gerta, kako prideš do te ribe — to je ščuka — in da si jo, kot praviš, sama vjela!" "Pozneje, papa, pozneje! Sedaj nimam časa," in naglo izgine. 44Potem pa vas morem takoj predstaviti svoji ženi." Baronica sedi, zaposlena z iepjin ročnim delom, na verandi, ki se je nahajala poleg obednice in je bila polna raznih cvetlic in palm. Tudi Gerta je tam pogosto sedela; to je bil prostor, kot vstvarjen za sanje. In tako pripraven, da je bilo treba odpreti saimo ena vrata, ki so se nahajala na ožjem kraju, in človek je bil z enim korakom v parku. Gospa baronica je slišala, da so se odprla vrata v obedni-co; pa komaj jMjgleda od svojega dela, ko sliši svojega moža. Reče samo z zategnjenim, trudnim glasom: "Ali si ti, Joahim? Ali Gerte še ni! Danes je še sploh nisem videla. Ko sem vstala, je že ni bilo več!" "Sedaj je zopet doma in, Leonora, rad bi ti predstavil gospoda Krafta, ki je danes prišel." Baronica dvigne glavo od svojega dela in jo v pozdrav prikloni proti Kraftu, ki je vstopil za baronom. Ko pa pogleda v njegov obraz, prebledi; vsa kri ji izgine iz obraza in s srpimi očmi se skloni daleč naprej. Roke ji negotovo grabijo po zraku, nato pa omahne, kot bi omedlela. 44Kaj ti je, Leonora?" V velikih skrbeh jo baron prime in ji drži pred usta ko-kozarec vode, ki mu jo je novi oskrbnik naglo prinesel in se nato takoj odstranil. "NiČ mi ni, prav nič," pravi s slabim glasom. "Vročina, nič drugega, kot vročina!" Zmedena gleda okoli sebe. "Kje je gospod Kraft?*1 "Tam-le v obednici. Povabil sem ga, da z nami kosi. Če pa ti ni dobro?" "Puv. re«ervarljo Itabln In pojasnila za potovanje. S Četudi je po svetovni vojni poteklo že skoro IS let. vendar s o francoski kmetje še vedno v nevarnosti, da jih ubije liata. Na sliki vidimo, kako nek kmet blizu Coucv-le Chateu vleče veliko granato, ki jo je našel pri oranju. gr; VELESILA PREMOG Premog so odkrili v 14. stoletju na Angleškem kot kurivu. Ivo so ga iz Neweastla prvič prepeljali v London in se je dvignil premogov dim iz prvega dimnika v zrak, so se oglasili najbolj ostri protesti, kakor skoraj dosledno ob takšnih novotali, ki so preobrazile svet. Nasprotniki premoga so zahtevali — in tudi dosegli, da so s kraljevim ukazom prepovedali njegovo robo. Ta prepoved je bila na Angleškem v veljavi od predvojni nivo, toda v splošnem je 1935, dosegla spet višino iz 1. 11)13, na Ruskem in na Japonskem pa jo je celo presegla. Če upoštevamo, da je premogu v povojni dobi nastal velik konkurent v petroleju in v vodi (vodne energije) moramo ugotoviti, da prehaja svet čedalje bolj h rabi strojev, pri tem pa potrebuje čedalje večjih energij. Ta po višek energije gre v prvi vrsti na račun večje pro-dugcije olja, ta produkcija pa se je od 1. 1913 do danes pošet-vorila. Premog, ki je prej dobavljal 9."i odst. vseh potrebnih energij na svetu, jih daje danes samo 70 odst. A vendar je, črno zlato slej kakor prej naj sigurnejši steber energijskega gospodarstva, kajti dočim se bodo svetovne petrolejske zaloge v kakšnih 40 do 50 letih izčrpale, bodo trajale zaloge pre moga pri sedanjem izkoriščanju še okroglo 700 let. To velja, le za zaloge, ki jih poznamo. Upoštevati pn moramo, da sme preiskali geologično doslej sa mo 34 odst. zemeljske površine Iz premoga in katrana ter bencola, ki ju pridobivamo iz njega, proizvajamo danes poles energij nešteto drugih dobrin, kakor barve, zdravila, lake, razstreljivo ter druge temeljne snovi vojne industrije, umetna gnojila in končno tudi že bencin, kar je velikega pomena, ker nam to kolikor toliko o branja naravne vire bencina, Nemčija pridela n. pr. že 2." odst. bencina, ki ga potrebuje. z destilacijo iz premoga, v kakšnih treh letih pa bo postala, kolikor je videti, sploh neodvisna od uvoza bencina. Iz računali so, da odpade najmanj polovica premogovne vrednosti na delavske plače, tako da pre- življa vsak vagon premoga pri-lično 13 delavcev in njih svoj, cev. V tem je pomen smotrne energijske politike, ki upošteva poleg političnih tudi socialno zrelišče in tega v naprednih ''.•/avali tudi ne zanemarjajo. GIBRALTAR ZA CEVTO ZEMLJEVID IZ DRAGULJEV DVA OBRAZA V TOKIU Dunajski 4'Kcho" priobčujc vest svojega madridskega dopisnika, po kateri so baje brit-ski vojaški krogi ž«' od 1. 1925 prepričani, da j<> trdnjava Gibraltar ]H>polnoma brez jMmiena. Ze od tistega leta dalje niso v tej trdnjavi namestili nobenega novega topa. Dopisnik pravi dalje, da se Velika Britanija v zadnjem času trudi pripraviti Španijo do tega. da bi ji odstopila pristanišče Oevto na afriški strani. To pristanišče bi potem Anglija spremenila v silno oporišče za svojo vojno mornarico in letalstvo. Španija pa bi v zameno dobila Gibraltar. V Rusiji pripravljajo veliko razstavo pod naslovom "industrija socializma". Za to razstavo pa pripravljajo pose-bell zemljevid, ki ho pač edinstven na svetli. Zemljevid bo izdelan v obsegu 29 kvadratnih metrov iu narejen bo iz samih ruskih draguljev in pol draguljev. Vodna prostranstva bodo sestavljena iz modrega lazurita, gozdovi iz zelega liefrita, gore iz rjave jašne itd. Na zemljevidu bodo označena vsa mesta in velika podjetja sovjetske industrije, zgrajena v dveh |n*t- Nadaljcvanje s 3. tirani. Na pamikih. ki m debela tiskani, se vrše v domovino izleti nod vrJstvon izkušenega spremljevalca. IG. maja: Norimi nd le v Havre 28. maja: Berengaria v Cherboi-rg Ji), maja: Ht?x v 'Jenoa Bremen t Bremen varne. Ne Inez vzroka. !*«> neki 3. junija: tekmi z * * base bailout" ki je Washington na Japonskem najbolj priljubljen >port, so se študetnje zmagovite in pnmiaganc univerze! pojoč podili po Ginci, sedli v' c- j,,piJa: ■ " ■ ■ «>__u . pivarno in se nazadnje stepi i. V Tokiu se veseliš, kadar vidi- kaj pristnega in sta roja potisk cga. Slabe volje pa si. ko vidi- velikoniesitio posnemanje zahoda, katerega napačno ali pa sploh ne razumejo. Vendar Poleg naslova je razvidno do ''daj inrrte plačano naročnino. Prva številka pomeni mesti-, draga dan in tretja pe I#-to. I>a nam prihranite neiiot robnega dela in stroškov. Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno |k ravnati. Pošljite naročnino naravnost nnni ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu i/.me-l zastopikov. kojih imena so tiskana z delielinii črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. so tudi tukaj izjeme. Marsikje letkali, novi prekopi, rudniki, v novih hišah in restavracijah tovarne, itd. j naletiš, da je vse tako skladno -i- , . - i • preprosto in lepo urejeno, da \ se to ho označeno s topazi. 1 1 „ _ 1 ... , mora- «ju|m>iico za njihov okus zavidati. Neokusno pa je, če vidi-. kako o!> Ginci Japonci na drevje pripenjajo umetno iz papirja narejeno čeŠnjevo cvetje in kako spretno japonski tempelj grade iz jekla in betona. Vesel p;t si. kadar ves truden stopiš v japonsko restavracijo iti zagledaš pred seboj lep tnal vrtiček, v. katerem je prav z;i prav živa vsa narava, ali pa če stopiš v kako staro, dobro trgovino, kjer daš vse premetati, pa nič ne kupiš, p;» se gospodar vseeno od tebe poslovi z vljudnimi besedami "X<-i zreč no mi jo žal, da med mojo sknimno izbiro blaga vi-oko-spoštovanni gos|M>d ni našel nič, kar bi bilo njegovemu dostojanstvu primemo." ▼ Havre 5. junija: Queen Mary t Cherbourg Europa v Bremen Paris v Havre Saturn i u T Trti 11. junija: lie de France v Ha*re Aijuitarda v Cherbourg 13. junija: Premen \ Premen Conte di Savola v (ieooa 16. junija: Nortnandie v Havre ametisti. krizoliti in drugimi poldragulji. Nad 2000 mest in podjetij bo označenih na zemljevidu na ta svojevrsten način. Moskva bo označena s petero-oglato zvezdo iz uralskili rubinov. Mnogo umetnikov dovršil je zdaj pri prsi ve za to veliko dol o. ki bo poverjeno 2an Franehn-a. Jacob Laushin Ctil-ORAIHI: Pueblo, Peter Cuiig, A. Saftič Walsenbnrg, M. J. Bayuk INDIANA: IndianafMilis, Fr. Zupanfil. ILLINOIS: Clii<-ago. J. lJevčič, J. Lukanh-h Cieero. J. Fabian (Chicago, Ciec o in Illinois) Joliet, Marv Bambich La Satle, J. Spelich Mascoutali. Frank Augustiu North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard. Agnes Mofnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodopivec Steyer, J. Černe (Za Pennsylvania, W. Va. in Maryland) MICHIGAN: Detroit. Frank Stnlar MINNESOTA: Chisholm. Frank Gouže Ely. Jos. J. Pesliel Eveleth. Louis Gouže Gilliert, Louis Vessel Ilihbing, John Povše Vi tri na. Frank Hrvatich MONTANA: Roundup. M. M. Panian Washoe. L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Co wand a, Karl St miška Utile Falls, Frank Masle Cleveland. Anton Bobek, ('has. Karl-linger, Jaeob Uesiiik, John Slapnik OHIO:, Glrard. Anton Nag« »de Lorain. Louis Balant, Jo'.m Kurr«- Toungstonn, Anton Kikelj OREGON: Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA : Broughton, Anion Ipavec Conemaugh, J. Brezovee Coverdale in okolica, AL Rupnik Export, Louis Supantii Farrel. Jerr.v Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak_ Barberton. Frank Troha Johnstown. John Polantz K ray ii, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Midway. John Žust Pittsburgh. J. Pogačar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Srhi free West Newton. Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr. Skok Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs. Louis Tanehar Diamondville. Joe Rolich 17. junija : Berengaria v Cherbourg Manhattan v Uavro 20. junija: Eur«»pa v Bremen Vn'eania v Trat Chatnplain v Havre 24. junija: Queen Mary w Cherbourg 27. junija: I-afayette v Havre Rex v Genoa Aqultania t Cherbourg 30. junija: Normandle v Havr' 1. julija: Washington t Havre 2. julija: Berengaria ▼ Cherbourg 0 LJUBEZNI Najgloblja laž pri ljubezni OTT1 povedal, koga boš to, katero je prejel. Zastopnike topi« jufrj sovražil priporočamo. j jjPpota jn uboštvo ne more UPRAVA "GLAS NARODA" ta dolgo živeti d m ga ob dni irem. K no požre drugo. TH»os B —tvo lepoto ali lepota nboštvo. 3. julija: lie de France v Havre Conte dl Savola r Genos 8. julija: Queen Mary t Cherbourg 11. julija: Saturnia v Trst Champlaln v Havre 14. julija: Normandie v Havre 15. julija: Manhattan ▼ Havre 16. julija: Aquitanla v Cherbourg Bremen v Bremen 18. Julija: Rex v Genoa Vi. julija: Europa v Bremen lie de France r Havre Berengaria v Cherbourg 25. julija: Vulcania t Trs" 29. JulUa: Queen Mary v Cherbourg Washington t Havre "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročili za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. ' • _