DRAGI KAMNI NERAZSODNOSTI
Res je, da je moda polaganja najrazlič-ne.jših temeljnih kamnov nekoliko usahnila (ali pač y časopisih o tem ne poročamo), toda lo nikakor ne pomeni, da smo vpraša-nje investicij že odpravili. In tudi če bi se sedaj res že drugače obnašali, bi nas tem bolj tepli stari grehi, ki pa jih nikakor ni malo.
V zadnjih letih je investicijaka potrošnja rodila veliko novih dn kvalitetnih proizvod-nih zmogljivosti in objektov, v celoti gleda-no pa je bila veliko preobsežna — pretirana, bi lahko rekli. Ta ugotovitev velja seveda za državo nasploh, še izraziteje pa za Slovenijo, ki je v investicije vložila skoraj 40 odstot-kov družbenega proizvoda — kar je stopnja, ki jo je mogoče doseči le z velikimi in dra-gimi iadolževanji doma in v tujmi. To pa seveda ne gre, zlasti ne zato, ker precejšen (prevelik) del teh novih objektov ne daje na-črtovanih učinkov, predvsem zaradi neracio-nalne gradnje in konkurenčne nesposobno-sti. Zgovoren je tudi podatek, da je med omenjenimi vlaganji vedno manj sredstev za oipremo, tehnologijo in kadre.
Gradnja brez kritja je naslednji očitek slovenskim investitorjem. Krediti že tako in tako pokrivajo 54 odstotkov gradenj, vendar pa tudi lastnih sredstev investitorji pogosto nimajo v gotovini, temveč preračunavajo ne-
kaksne pričakovane iprilive sredstev in jim ti računi s pomočjo inflacije pogostokrat za-idejo v minus, kar seveda draži gradnjo. Pa še nekaj: posebna komisija, iki je prerešetala vprašanja investicij, je odkrila, da skorajda ni gradnje v Sloveniji, ki bi jo začeli na pod-lagi popolne dokumentacije, da so investicij-ski programi pogostokrat povsem nerealni.
Razprave o vseh teh vprašanjih se ite dni pogosto pojavljajo na dnevnih redih, pred dnevi so o tem spregovorili tudi na predsed-stvu CK ZKS, kjer so med drugim odločneje poudarili odgovornost v investicijski dejav-nosti. Seveda je treba zahitevati večjo disci-plino najprej in predvsem od članov ZK, je poudaril sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, kajti najslabše je, ko se, reci-mo, občinski komite spremeni v advokata neke im7esticije, če se z njo poistoveti. To se dogaja predvsem tam, kjer se nekdo iz-med funkcionarjev pojavlja kot nosilec ak-cije v zvezi s posamezno investicijo.
Lepo je, če ob najrazličnejših praznikih praznujemo delovne zmage, če polagamo no-ve temeljne kamne. Toda bolj kot doslej bo-mo morali razmišljati o tem, kaj nam tak kamen utegne prinesti: večji dohodek, izvoz — ali še eno »zavoženo investicijo«, izgubo in cel kup spremljajočih težav...