O IZOLSKI ČISTILNI ODLOČA BRUSELJ DECEMBRSKI NAPADI DOBROTE/ NOGOMETNI SPOMINI PRAZNIČNOST NA 220 VOLTOV (Mef) Izola je prav lepo okrašena. Svetleče okrasne luči se sičer prižgejo šele okrog pete popoldne, čeprav je mrak že uro pred tem, toda ko zasvetijo je kaj videti. Zdi se, kot bi kdo zbudil zaspane ulice in križišča, svetleče podobe začnejo tekati sem in tja, zažarijo snežinke, stare svetiljke in smrečice, iz teme pogledajo celo nekatera drevesa in naenkrat se v mesto prikrade prazničnost, kakršno si december tudi zasluži. Žal se pri lučkah tudi vse konča. Ni slišati glasbe, veselih besed ali navadnega smeha, ulice so bolj ali manj prazne, ker se tam pač nič ne dogaja. Zato pa na televiziji poročajo o veselem dogajanju v metropoli, kjer se po vseh mostovih in trgih starega mesta vrstijo koncerti na prostem, podobno je tudi v drugih, bistveno bolj severnih in hladnih krajih po Sloveniji in celo v naši neposredni soseščini, v Kopru, so večino prireditev prenesli na Titov trg. V Izoli pa že nekaj let ostajajo brez odmeva predlogi, da bi morali del kulturnega in zabavnega decembrskega dogajanja prenesti na prosto, saj temperatura podnevi doseže tudi do 14 stopinj celzija, kar bi moralo {C Banka Koper 16. december 1999 zadoščati za skoraj vsake vrste prireditve. Resje, da nekatere gledališke predstave ne morejo na prosto, ker so scensko pač zahtevnejše, toda vsaj domači plesalci, igralci in godci bi lahko pripravili program s katerim bi obdarovali svoje sokrajane. Predstavljajte si, da bi na Ljubljanski ulici ali Velikem trgu postavili nekaj stojnic z vročim čajem in kuhanim vinom, baloni in sladkorno peno ter pokrit oder na katerem bi se vsak večer izmenjavali: 3BIG BAND, 7 PLUS, SPIRITS, FARAONI, PRIMORSKI FANTJE, OTAVIO BRAJKO, ISTRSKI VINOGRADNIKI, ZIZLE, SENSATION, DARKEST WIND, BEATLESS, YESTERDAY, DJ PRIMUS REX, DJ DAHOW in še kdo. Glasba bi privabila, stojnice bi poskrbele za dobro počutje in lučke bi postale to, kar morajo biti -okrasek. Nikakor pa ne začetek in konec vsega. FAST FOOD VENI Ekspres pripravljene pečene jedi za dom: piščanci, krače, rebrca, pizze, hamburger, topli sendviči, kalamari čevapčiči v lepinji, dunajski zrezki, pommes frlttes. Vsak dan od 8.30 do 22.00 ure, ob nedeljah in praznikih od 12.00 do 22.00 ure. telefon: 646 333 LABOD NI IZ GRBA O labodu, ki je priletel od kdovekje in se udomačil na izolskem obrežju so nam te dni hiteli pripovedovati številni sprehajalci, ki so ob mandraču in svetilniki opazovali to lepo žival. Očitno je predvsem to, daje ljudi vajen, saj se približa obali ko se mu zazdi, da mu je kdo vrgel košček kruha, to pa bi lahko pomenilo, da je prišel s katerega od jezer v Alpah in ugotovil, da je jug bližje kot si je mislil. Skrb, da je z njim kaj narobe in ne more odleteti naprej je po mnenju ornitologov odveč, saj je labod mlad in dokaj živahen, zato je le vprašanje časa in vremena, kdaj se bo odpravil še bolj proti jugu. Dotlej pa je v okras naši obali in morda bi mu kazalo ponuditi še nekaj več ugodja, da bi ostal na morju tudi v poletnem času. Naravi se je itak že zmešalo do te mere, da so se na morje navadile tako sladkovodne ptice kot so ponirki, race, štorklje in zdaj še labodi. Če je njim prav je nam tudi. PORTOROŽ Obala 114, Portorož ^^■P6/77(M29 V VESLAŠKA OGRAJA JE PADLA Globoko ožaloščeni, razočarani in ogorčeni vas obveščamo, da se nam je, kot enemu izmed najstarejših veslaških klubov v Sloveniji zgodilo naslednje: Pred približno enim mesecem smo zamejili svoje zemljišče, parcelo številka 1355/3, k,o. Izola, z lično kovinsko ograjo zaradi varnosti premoženja veslaškega kluba ter nenazadnje trženja svojega premoženja, kar imamo zgledno urejeno v našem statutu in kar je v skladu z našo zakonodajo, predvsem z novim Zakonom o društvih. Dne 09 12.1999 so prišli neki nepridipravi in nam to ograjo odžagali in jo neznanokam skrili. Vsak bo rekel, daje to čista tatvina. Ko pa smo izvedeli, kdo so storilci, smo se za glavo prijeli. Nihče drug kot osebno g. Morato, Italijan, direktor v Marini Izola Porting d,o.o" s sedežem v Tomažičevi ullici št 10 v Izoli. Ta človek naj bi bil predstavnik novih italijanskih lastnikov izolske marine. Krasna izkaznica za dobrodošlico. Pri tem pa mu je pomagal kot zvesti sodelavec samostojni podjetnik Feran Feliks iz Izole, kije prav tako na naslovu Tomažičeva ulica št. 10, dela pa so izvajali delavci Marine Portinga, sicer bi dobili odpoved. Kljub temu pa so sostorilci pri kaznivem dejanju poškodovanja tuje stvari ali če se ne izkaže drugače, pri tatvini premoženja veslaškega kluba. Z zemljišča veslaškega kluba so hoteli odstraniti še en kontejner, katerega lastnik seje temu odločno uprl s petkilsko železno palico, tako da so začasno odnehali. Ta človek pa mora varovati svoje premoženje pred nasilneži na tak način, daje v kontejnerju vedno nekdo prisoten, če ne drug pa njegov zvesti 60 kilogramski pes z večcentimetrskimi čekani. Ni nam bilo jasno, zakaj se je to zgodilo. Veslaški klub "ARGO" Izola je prvi sosed Marine Portinga, na njegovo zemljišče so že od nekdaj metali oči razni zainteresirani subjekti z namenom, da bi se ga polastili, ker je pozicija izredno privlačna. Tako smo dobesedno tavali v temi vse dotlej, dokler nam ni prišlo v roke gradivo za sejo Občinskega sveta Izola, kjer smo zasledili predlog za drugo obravnavo Odloka o namenskem turističnem pristanišču, kjer je v tem kompleksu zajeto zenlljišče s stavbami, ki so izključna last našega kluba, ne da bi nas kdo vprašal, ali pristanemo na takšno varianto ali ne. Kratko malo so odpisali naš klub po načelu "pridi in vzemi". Vendar so se iniciatorji vsega tega močno ušteli. Gre za zahrbtno delovanje posameznikov, saj smo pred tem dali Občini Izola zahtevek, za formalno priznanje lastninske pravice v korist Veslaškega kluba "ARGO" Izola in sicer na njihovo iniciativo, ki pa se je po "nekakšnem čudežu izgubila", končno pa le našla (Prejšnja družbena lastnina v uporabi Občine Izola je bila že po prejšnjem pravnem redu izključna pravica pravnega ali fizičnega subjekta, kije s takim premoženjem dejansko upravljal, t.j. Veslaški klub "ARGO" Izola; po novem pravnem redu pa postane lastnina tistega pravnega ali fizičnega subjekta, ki seje izkazal kot dejanski uporabnik premoženja v družbeni lastnini). Na potezi je gospa županja Breda Pečan, da odpravi napake v tem predlogu odloka. V kolikor jih ne bo ali ne bo pokazala pripravljenosti za to, bomo še mi začeli sumiti, da se izolska obala in sosednje zemljišče prodaja Italijanom ali, da jim je že vse skupaj prodano. Od kod sicer taka nasilnost in prepričanje v zamago od strani g. Morata, če ne bi dobil "močna zagotovila". Dejstvo je še eno, da se ne nameravamo povleči v nekakšen "indijanski rezervat" ali geto, da bi zadovoljili povzpetništvo nekaterih suhjektov, ki bi želeli uresničiti svoje cilje, ne glede na ceno, posebej če se ta tiče istrstva in slovenstva. Identiteta slovenstva in istrstva se kaže tudi v tem, da se legenda veslaškega športa obdrži na površju še naprej. ARGO je vedno bil in bo legenda veslaštva, saj njegove korenine sežejo več kot 75 let v preteklost skupaj z vrhunskimi mednarodnimi rezultati in promocijo tega kraja, ki so ga spoznali pozneje kot njegove veslače. Tudi g, županja Breda Pečan je bila veslačica tega istega kluba in po besedah starost kluba, tudi zelo perspektivna, v kolikor tega športa ne bi opustila. Res pa je, da je to bilo pred toliko in toliko leti. Le kako je mogla na to pozabiti, saj seje še pred nedavnim opredeljevala za razvoj in perspektivo vseh drugih športov na območju Občine Izola, samo ne na veslanje. To res ni lepo, niti vzpodbudno. V kolikor ne bomo mogli uveljavljati svojih zakonitih pravic na ravni dialoga bomo prisiljeni v sodno zaščito svojih pravic. Alije to potrebno? Predsednik kluba: Bodan Gustinčič PETi Petarda je biro očiCi oškodovala . ršte. Bo še latìko fpGtstal pilot, strojevodM£feihar...? ŽELIMO, mm ŽIVITE VARNO! PETARDE SO ZA PAMETNE Bliža se čas božičnih in novoletnih praznikov in čas, ko se vsako leto srečujemo s pojavom množičnega metanja petard in drugih pirotehničnih izdelkov. Medtem, ko je to početje posameznikom in skupinam v veliko zadovoljstvo, je za večino občanov to skrajno moteče in neprijetno. Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov in petard, pogosto povzroči telesne poškodbe, vznemirja ljudi in živali ter onesnažuje okolje. Kot najpogostejše posledice se pri tem pojavljajo; - Telesne poškodbe in ogrožanje zdravja (hude opekline, poškodbe oči, obraza, rok in drugih delov telesa), - Poškodovana oblačila, požari in druge oblike gmotne škode, - Vznemirjenost ljudi na javnih krajih - Motenje ljudi (okolice) s hrupom, kaljenjem miru ter ogrožanjem varnosti v zasebnih prostorih - V izjemnih primerih tudi mučenje živali ali grdo ravnanje z živalmi - Druge podobne oblike kot kombinacija navedenih Otroci in mladoletniki zelo radi eksperimentirajo, preizkušajo svoje sposobnosti in pogum. Z njihovo iznajdljivostjo lahko dosežejo, da še tako nedolžen izdelek postane nevaren zanj in za okolico. S spremembami pirotehničnih izdelkov se bistveno poveča možnost poškodb. Kljub vsem prizadevanjem policije in posameznikov, se moramo zavedati, daje neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov problem vseh. Zato apeliramo predvsem na starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje ter vse tiste, ki svojim ali tujim otrokom podarjajo pirotehnične izdelke, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter s svojim lastnim vzgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjšanju posledic. S skupnimi prizadevanji se je mogoče izogniti marsikateri nevarnosti in usodni posledici. Pokažimo, da nam ni vseeno! S SKUPNIMI MOČMI ZA VEČJO VARNOST! POLICISTI POLICIJSKE POSTAJE IZOLA OBVESTILO NAROČNIKOM NESE BAT! Še ena številka Mandrača in začelo se bo novo leto, novo desetletje, novo stoletje, novo tisočletje in novo NAROČNIŠKO LETO, ki vam ga bomo predstavili s položnicami za sklenitev celoletne naročnine, ki jih boste vsi sedanji in nekdanji naročniki po pošti do konca tega tedna. Odveč je govoriti, da nam gredo vsem skupaj položnice zelo na živce, vendar ni druge pomoči. Vse kar smo lahko storili je to, da NAROČNINE ZA LETO 2000 NISMO POVEČALI in tako bo treba za naslednjih 50 Številk MANDRAČA plačati 4.860 Sil Aha, boste rekli, lani pa je bilo le 4.500. Res je, vendar ne smemo pozabiti, da se je lani zgodil DDV, ki za časopise znaša 8% (prometni davek je bil 5%) DDV pa je doletel tudi tiskarno, ki ima status invalidskega podjetja in je bila do DDV oproščena plačila prometnega davka. Razliko med lansko in letošnjo ceno je tako dejansko pobrala država in upamo, da si bo z njo lahko opomogla. Skratka, prejeli boste položnice, se z njimi odpravili na banko ali pošto in prvi teden v januarju boste že prejeli prvo številko Mandrača ________v novem tisočletju pa še lepo knjižno nagrado zraven. DROGA ZE GRADI Pravzaprav ne gradi Droga ampak gradbeno podjetje SCT Ljubljana, ki je glavni izvajalec del na gradbišču bodoče lokacije nekaterih proizvodnih obratov in poslovnih prostorov portoroške Droge. Kot je znano je Droga z nekaj vmesnimi zapleti od občine odkupila zemljišče v nadaljevanju Opreme oziroma Interierov, nad Gaviolijem in bodočo hladilnico Ribe, kije že sredi gradnje. Po predvidevanjih naj bi prostore dogradili naslednje leto, ko bodo tudi opravili dokončno preselitev iz Portoroža oziroma Seče.____________ Tiskovna konferenca v uradu županje v DRŽAVA SIROMAŠI OBČINE Nobena država ni posebej dober gospodar in tudi s slovensko je tako. Povsem jasno je, da tudi občine ne blestijo s svojim poslovanjem, saj se strašno rade debelijo in množijo, tiste najrevnejše pa životarijo, tako da bi jim evtanazija še najbolj koristila. Toda, ker zakona, ki bi to dovoljeval še ni, za razliko od zakona, ki pravzaprav vzpodbuja rojevanje novih, je položaj tak, da imamo na vrhu revno državo z navadami bogatašev, pod njo pa občine vseh vrst med katerimi je takšnih, ki se lahko preživljajo same, manj kot polovica. Kot je znano predstavlja dohodnina enega najpomembnejših virov tekočega financiranja občin (35% dohodninskega denarja se vrne v občine) vendar prav zdaj po pisarnah državnega zbora že kroži amandma, ki ga je (prav nenavadno) pripravila komisija za lokalno samoupravo, po katerem bi občine prikrajšali še za del te dohodnine. Tako naj bi država dobila potreben denar za pokrivanje potreb na področju kulture, saj je na tem področju zakuhala kar lep problem. Manjka ji namreč nekaj manj kot 3.5 milijarde tolarjev s katerimi bi pokrila neprogramske stroške takoimenovanih regijskih kulturnih zavodov. V slovenski Istri so to Obalne galerije, koprski muzej in Pomorski muzej Sergeja Mašere v Piranu Zanimivo je, daje minister za kulturo s sodelavci predlagal, da bi občine, ki imajo takšne regijske zavode, ohranile celoten delež dohodnine, tiste, ki teh ustanov nimajo pa bi bile ob 5 % dohodnine, ki sojo dobile pred dobrim letom, prav tako na račun kulture. Skratka, zgodil se je paradoks, ko ministrstvo ki potrebuje denar išče rešitev v vladnih dvoranah, komisija za lokalno samoupravo pa v občinah. Dodatnih 15 milijonov tolarjev bo občina Izola izgubila na račun sklepa ustavnega sodišča s katerim je razveljavilo zakonsko določilo po katerem so smele občine zaračunati do petkratno stopnjo davka na premoženje Občina Izola je to določilo izvajala z ustreznim sklepom občinskega sveta, po katerem so posebej visok davek plačali lastniki večjih stanovanj in hiš, lastniki večjih plovil in vikendaši. Ustavna pritožba je v bistvu govorila o tem, da smo državljani neenakopravni, ker v enih občinah plačujejo večji, v drugih pa manjši davek na premoženje. Tako bodo po novem zavezanci za ta davek plačali petkrat manjši davek, izolska občina oziroma nekateri porabniki proračunskih sredstev pa bodo imeli kakšno finančno težavico več. Restavracija KAMIN Belvedere vabi vsak petek in soboto v decembru na ples z ansamblom ISTRABEND O IZOLSKI ČISTILNI NAPRAVI BO ODLOČAL BRUSELJ Čez teden dni (22. 12. 1999) bodo na ravni države opravili odpiranje ponudb za izdelavo projektov za izolsko čistilno napravo, ki je eden največjih razvojnih projektov izolske občine v naslednjem dolgoročnem planskem obdobju. Sodelujoči na natečaju bodo morali pripraviti celovit projekt urejanja komunalnih in drugih odlak za celotno območje obale, posebej pa za izolsko občino, saj je odprtih kar nekaj strateških vprašanj. Eno takšnih je vprašanje o tem ali naj ima Izola svojo čistilno napravo ali pa s prečrpavanji speljati vse odplake v koprsko čistilno napravo. Že zdaj sta Malija in Mala seva prikljkučeni na piransko čistilno napravo, Korte imajo lastno lokalno čistilno napravo, odprto pa je predvsem vprašanje Šareda in Baredov. Za izvedbo celotnega projekta urejanja kanalizacije v Izoli bo Evropska unija prispevala 400 tisoč Euro v, država Slovenija pa bo prispevala večji del »domačega« denarja, saj gre vendarle za regijski projekt. Prav zato bomo v Sloveniji naredili le nekakšno prioritetno listo projektantov, končna odločitev o tem, kdo bo dejansko dobil ta projekt v delo pa bo padla v Bruslju. Tako je pač v razvitem svetu: kdor plača, ta odloča. REBALANS BREZ "REBALANSA" Na tiskovni konferenci v uradu županje so predstavili rebalans proračuna Občine Izola za leto 1999. Treba je povedati, da ne gre za rebalans tiste vrste, ko so po občinah »postrgali« blagajno in uporabnikom proračunskih sredstev dodali kakšen tolar, pač pa za nekakšno računovodsko usklajevanje porabe s prihodki. Ministrstvo za finance je namreč izračunalo, da Občini Izola pripada nekaj več kot 841 milijonov tolarjev primerne porabe, kar je skoraj 10 milijonov več kot je bilo prvotno izračunano. Istočasno pa je Ministrstvo na novo ocenilo prihodke Občine Izola, ki zašajo nekaj več kot milijardo, oziroma jih je za 117 milijonov več kot je primerna poraba je jasno, da s strani države ne bomo dobili denaija za finančno izravnavo, ki je njega dni še predstavljala pomemben vir financiranja občine. Zanimivo je tudi, kaj je občini prinesla uvedba Davka na dodano vrednost. V štirih mesecih od uveljavitve zakona je občina plačala 7 milijonov tolarjev in tako dodatno obremenila stroške svojega funkcioniranja za 10,7 milijona tolarjev DDV-ja. Zanimiva je primerjava z lanskim letom, ko so plačali v celem letu le za 4 milijone tolaijev prometnega davka. Ta izračun velja seveda le za tiste račune za opravljene storitve, kijih plačajo neposredno, koliko pa je dodatnih stroškov za javne zavode in izvajalce javnih služb pa trenutno še ne morejo izračunati. DRUŠTVO UPOKOJENCEV IZOLA vabi vse, KI RADI POJEJO da se pridružijo našemu pevskemu zboru. Vabimo Vas, da se zglasite DANES, 16. decembra 1999 ob 18. uriv dvorani društva, v Izoli, Plenčičeva 3. Vljudno vabljeni DECEMBRSKI NAPADI DOBROTE December je pač takšen mesec in zato se niti ne gre čuditi, da smo priče nekaj več dobrote, prijaznosti in skrbi kot druge mesece v letu. Tudi občina Izola bo ta mesec storila najmanj eno dobro delo in sicer so s pomočjo županje Brede Pečan našli rešitev za pomoč mladi izolski družini, ki seje zaradi bolezni očeta znašla v težavah, ki jih sama ne more rešiti Na primer sta opozorila občinski odbor Rdečega križa in Center za socialno delo, županja je poiskala donatorja (Stavbenik d.d.) in 22. decembra bodo podpisali pogodbo s katero bodo dogovorili, da bodo omenjeni družini uredili bivalne prostore v pritličju stavbe, saj oče zaradi okvare hrbtenice težko uporablja stopnice. Glede na to, da bi za reševanje tovrstne stiske sicer potrebovali veliko časa je takšna rešitev kar priročna in v uradu županje že razmišljajo o tem, da bi skušali vsako leto na podoben način (z donatorstvom) rešiti vsaj en takšen ali podoben socialni problem. Zelo konkretni pa so bili tudi člani koprskega LIONS kluba, ki so včeraj, v sredo 13. decembra, letošnjim prejemnikom izročili humanitarna darila, kijih vsako leto namenijo občanom in ustanovam v slovenski Istri. Letos so se odločili za pomoč pri nakupu aparata, ki bo pomagal in lajšal življenje 13 -letni pljučni bolnici Deborah Božič. Izolani jo poznamo in vemo za njene težave, saj je prisiljena vseskozi dihati s pomočjo dodatnega kisika, pomoč Lions kluba pa bo še kako dobrodošla pri nakupu dragega aparata, ki naj bi ji olajšal vsakdanje težave. Med dobitniki pomoči je bila tokrat tudi Splošna bolnica Izola, ki ji bodo pomagali pri nakupu ventilacijskega nebulizatorja, poleg tega pa bodo pomagali tudi Skladu SILVA - Društvu za kakovostno življenje ljudi s posebnimi potrebami iz Fjeroge, pri odhodu invalidov - športnikov na Specialno olimpiado invalidov, ki bo na Nizozemskem ter dvema družinama kosovskih beguncev, ki sta si začasno prebivališče našli pri sorodnikih v Kopru. Odnos do soljudi in humanost sta v sistemu, kjer je imeti pomembnejše od biti zagotovo vrednoti posebnega pomena. Izolani znamo darovati (tudi na zadnji strani pišemo o tem), vendar bi gotovo zmogli še veliko več, le nekaj več iniciative potrebujemo. Bolj nas morajo vzpodbuditi Rdeči križ in Karitas pa tudi Center za socialno delo in potem bo december, mesec darovanja, vsak mesec v letu. Vlado Tours iz Kort tudi letos organizira silvestrovanje v Budimpešti. Program je naslednji: 30. decembra ob 6.30 odhod iz Kort in Izole proti Blatnemu jezeru in Budimpešti, kjer bo čas za kratek shoping, zvečer večerja v hotelu Sunce, kjer je organizirano prenočišče in silvestrovanje z bogatim programom. Naslednjega dne vožnja po Donavi in tavanje v Budipeštanskem labirintu, 2. januarja pa pot proti domu s postankom v Siofoku ob Blatnem jezeru. Vse to za 44.000 tolarjev (plačilo lahko v treh obrokih), za vožnjo z ladjo in obisk labirinta je doplačilo 15 DEM. Prijave do napolnitve avtobusa na tel.: 041 687 150 (Fax.: 066 68 066) O DROGAH IN O TEM, KAKO SE BORITI Z NJIMI Na obali so v dobrem tednu zaradi overdoze umrli trije mladi ljudje. Pojav odvisnosti seveda ni nov, prav tako ni novo to, da je obala med najbolj ogroženimi območji v Sloveniji. Novi pa so smrtni primeri, kijih doslej ni bilo toliko v tako kratkem obdobju.Tudi ti primeri so privedli do tega, da so se začeli organizirati tisti, ki jim je skrb za preprečevanje odvisnosti ne le hobi ampak tudi služba. Tako Urad Vlade Republike Slovenije za droge, ki ga vodi direktor Milan Krek bo prav na to temo v petek, 17.12.1999, ob 10.00 uri pripravil sestanek z županjami, predstojniki uradov za družbene dejavnosti, direktorji zdravstvenih domov, centrov za socialno delo na obali, ter direktorjem splošne bolnišnice Izola in direktorjem UNZ Koper. Namen sestanka je iskanje ustreznih rešitev za zmanjšanje uporabe drog v regiji, s poudarkom na preprečevanje nenadnih zastrupitev z drogami in izvajanju konkretnih aktivnosti ob nenadni zastrupitvi z drogami. Po sestanku bodo pripravili tudi posebno izjavo za javnost, ki jo bomo seveda z veseljem objavili, še rajši pa bi objavili informacijo o tem, da odstotek mladih odvisnikov pada. Žal takega podatka še ni. KONCERT V SV. MAVRU V cerkvi sv. Mavra v Izoli bo v ponedeljek 27. decembra nastopil mešani cerkveni pevski zbor iz Logatca ADORAMUS dirigent je Marjan Grdadolnik, organistka Mihaela Gostiša. Zbor bo pel že med sveto mašo ob 18.00, celoten koncert pa bo sledil po maši. ZAHVALA IN ČESTITKA Vsem, ki ste 5. decembra sooblikovali predstavitev našega društva na gostovanju pri KD Ivan Grbec iz Škednja pri Trstu se iskreno zahvaljujemo. Vsem članom KD Korte, našim sponzorjem, simpatizerjem in ljubiteljem kulture želimo Vesele božične praznike in Srečno novo leto. Novo stoletje naj bo v znamenju najboljšega in najlepšega kar premoremo. Kulturno društvo Korte GIP STAVBENIK DD, KOPER! HJ! OBVESTILO Krajane Izole obveščamo, da smo v torek, 14.12. 1999 končali z miniranjem na gradbišču " TRGOVSKO PROIZVODNI OBJEKT S HLADILNICAMI" v Industrijski coni v Izoli. Opravičujemo se za motenje in zahvaljujemo za razumevanje. GIP STAVBENIK D.D. KOPER Rast praznih pidov BORZNO POSREDNIŠKA HIŠAd.d.d Borzni trg se, tako kot že nekaj časa, nahaja v dokaj žalostnem stanju. Pravega interesa za sklepanje poslov ni, bistveno drugače pa letos najverjetnje ne bo. Zaradi preurejanja bilanc prevladujejo posli z bloki, ki pa na tečaj ne vplivajo. Povsem drugače je na trgu praznih pidov, ki so samo v zadnjem tednu porasli za več kot 10 odstotkov. Pidi torej še vedno ostajajo zvezde borznega trgovanja, verjetno pa bo tako še kar nekaj časa. Dokler bodo te delnice tako močno podcenjene, tudi ni pravega razloga, da bi šel borzni trg bistveno navzgor. Indeks SBI životari okoli 1.800 indeksnih točk. Krka se komajda zadržuje nad 26.000 tolarji, Lek pa okoli 34.000 tolarjev. S Petrolom so že bili posli pod 25.000 tolarji. Istrabenz se nahaja pri 2.800 tolarjih za delnico, Radenska pa nekaj nad 2.100 tolarjih. Glede na pretekle tečaje so zgoraj omenjeni nivoji zelo nizki ter brez prave podlage v poslovanju podjetij. Trg pač ni likviden ter čaka na nove impulze od zunaj. Luka in Intereuropa se nahajata v predvidenem razmerju, o rasti zaenkrat še ni sledu. Tudi rast Mercatorja se je zaustavila, vendar so napovedi optimistične. P1X je v sredo znašal 1.410 indeksnih točk. gibanje praznih pidov pa se v njegovem gibanju praktično ne odraža. Novice o polnjenju privatizacijske vrzeli so povzročile lep skok omenjenih pidov, potenciala za rast pa je še vedno dovolj. Novo premoženje se sicer ne more kosati s premoženjem, ki so ga pidi dobili v preteklosti, vendar tako slabo, kot to kažejo sedanji tečaji, spet ne bo. Priporočila o nakupih praznih in polpraznih pidov so bila torej na mestu. Upamo le, da ste se nasveta držali. Daniel Viljevac VLADO TOURS NOVO TISOČLETJE V BUDIMPEŠTI TUDI IZOLANE TEPEJO - MAR NE? Pretepi med mladimi so bili in so nekaj običajnega. Povodov ni treba posebej iskati, saj so bolj ali manj znani, najpogostejši pa so seveda pretepi brez povoda, kar tako za štos ali zaradi tega, ker je nekdo pač grd, lep, velik, majhen, Izolan ali Koprčan. Seveda pa obstaja velika razlika med tistimi časi, ko so bili pretepi na mladinskih plesih skoraj folklora in med današnjimi časi, ko se pretepi dogajajo v jutranjih in ne v večernih urah. Takšni dogodki se selijo s kraja v kraj, iz Lucije na Belveder, iz Žusteme v Zeleni park (beri Soča). V Primorskih novicah je bil pred kratkim objavljen članek, kije pričal o dogodku pred diskoteko Play time, kjer naj bi mladi Izolani provocirali policiste in celo pozivali na spopad, končalo pa seje z njihovo privedbo na policijsko postajo od koder je takoimenovanega povzročitelja odpeljal šele oče. Tudi v tem primeru naj bi šlo za skupino Izolanov, ki tam menda posebej radi izzivajo pretepe. V članku so omenjena tudi prisilna sredstva, ki so jih policisti uporabili, da so mladeniča lahko odpeljali na policijsko postajo. Na naše uredništvo pa je prišel oče omenjenega mladeniča (gre za mladega veslača Erika Krajcarja, reprezentanta in kategoriziranega športnika), ki trdi, da je policijsko poročilo povsem drugačno od tistega, ki ga je sam doživel, ko je prišel po sina in od tistega kar je povedal Erik doma. Ta trdi, da absolutno ne ve, zakaj so policisti pri njem uporabili prisilna sredstva, saj se je pustil normalno legitimirati oziroma je povedal policistom, da se o njem lahko pozanimajo pri očetu s pomočjo mobitela, ki gaje imel s seboj. Policisti naj bi ga po legitimiranju postavili ob zid, ga z glavo udarili v zid, da je dobil lepe buške, potem pa so ga izpustili. Toda, ko so bili že na parkirišču pri tržnici so spet stekli za njim, mimogrede (menda po pomoti) obdelali še enega mladega Izolana, potem pa stekli za Erikom, kije začel bežati proti Izoli, vendar gaje tam prestregel civilist, ki menda pomaga policistom delati red na parkirišču na Bonifiki. Sledilo je prerivanje in Erik je končal na tleh, potem pa so bili tam že policisti, ki so ga uklenili ter menda dobro obrcali (po njegovem pripovedovanju) ter končno odpeljali na policijsko postajo. Tam gaje dobil oče, ki so ga medtem le poklicali in ga odpeljal domov. Pravzaprav sta se s sinom odpeljala do Zdravstvenega doma in nato do bolnišnice, kjer so ugotovili poškodbe, ki so tudi zapisane v zapisniku iz obeh ustanov. Glede na to, kaj je o dogodku povedal »glavni udeleženec« in glede na lastne izkušnje je oče pretepenega vložil tožbo pri javnem tožilcu, o dogodku so obveščeni tudi vodilni možje Uprave za notranje zadeve Koper in komisija za notranji nadzor v policiji. Vsekakor bo dogodek deležen pozornosti vseh, ki morajo v teh primerih ukrepati, seveda pa lahko služi tudi za razprave na temo nasilja nasploh in za pogovore o odnosu policije in občanov. Dejstvo je namreč, da je nasilja vse več in da imajo policisti v družbi vse manj ugleda in s tem v zvezi tudi vse manj veljave, to pa posledično pomeni, da so tudi sami velikokrat deležni napadov, groženj in zasmehovanja. Glede na to, da gre v glavnem za mlade fante je razumljivo, da včasih reagirajo drugače kot bi reagiral policist z 20 leti delovnih izkušenj, dejstvo pa je, da za takšno stanje niso krivi sami. Velik del krivde je tudi v nas samih, posebej v starših, ki smo prvi vzgojitelji svojih otrok, pa v učiteljih in vseh, ki sooblikujemo mladega človeka. Dejstvo je, da se moramo potegniti za svojega otroka, ko zaide v takšne težave, včasih pa je treba vendarle prisluhniti tudi drugi strani. Morda ne bi bilo napak, če bi se domislili tako-le: Starši otrok, ki so že imeli opravka s policijo naj se vsaj enkrat letno (v petek ali soboto zvečer) odpravijo na patrolo skupaj s policisti in naj vidijo, kako se obnašajo naši otroci, ko nas ni zraven. Kako bi ravnali, ko bi spoznali, da svojega naslednika sploh ne poznamo? Mef £ -n so ga o|H»zorili, naj preneha. Tega očitno ni bil voljan storili, zato v* /«»ner njega uporabili prisilna sredstva in ga odpeljali na ivolicijsko postajo, kjer so ga predali očetu. DRUŠTVO ONKOLOŠKIH BOLNIKOV LASTOVKA IZOLA Se zahvaljuje za podarjeno cvetje cvetličarni Jagodje Slavici in cvetličarni Krbavčič Mariji Simonov Zaliv, in voščimo vesele božične praznike ter obenem veliko zdravja v letu 2000. DRUŠTVO INVALIDOV IZOLA VSEM ČLANOM IN ČLANICAM DRUŠTVA TER VSEM OBČANOM IZOLE ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VELIKO ZDRAVJA V LETU 2000. Obenem se zahvaljujemo vsem, ki so pripevali za srečelov, saj bomo sredstva namenili za priložnostna darila ob obisku težjih invalidov na domovih v domovih upokojencev. IZVRŠNI ODBOR DRUŠTVA INVALIDOV IZOLA I Z J A\/A O.C+.Jl. 7>č.lJ/VTfeT/_Jf £>DH/VJAC- \T, 5/c.^o 'Trne. i/ -ncELm 'r‘rrR.tcO“ ?r.iT»c/2vwp OCL NA SmTjFNi ŠČO NAS ?RcrVTii(ffLfC.»2*T 3GT STO=t | L- T>o HETHtE’ lAj VTfe/HAL. S lo Vi^VlT<£. /CISTO SohA. Teh J€ SroPK TbLiCA-l. ^ LeSETiDl^L seh sV/OJE # ?fci#>igtc , R.oo«*tn\ i>/¥toh fc.fc.AJ Hojv,tv/\ /n n as co t/) TA TDCiCAÒ H! jG!AL-’ A Tl Sl SCE Z&H HO "bA JA T&TL ToXxVC, »MAM S Mol. 11 ^Teree-c TotcucATi oc*«ta j KociTo 1/s ia *=■ DokoTku Ho k «so je TK=J oc-e/ -DA te toš I.KAU1L Z. eteL jim DA, 2Te<_|M V£(=£«o Tb OT. C, O l/Oft.« c_ T«rLcT«?N «A - • J Mfc Tofc-X #J\c He j G __ z^, ZA _ M' KA2.SlC.,,_ Roze ,N b,l V Te M ?<5LOtVly Mte J€ SlC.CPU' irt> TV^>e.V Pl 2 ^ L/Vl/O v/ 2.IJ5 Flž-V TEM TAko H&cNO T^a mi iCrrZ- SLAlo Z-A Se»-* v/»t>«=z- V'SG- ?K.ci Hoc,e So> m i IdArO. kCu eC-HiL(r ?c» L~ I ovi «e PoMOkWO rfe>ST"AV'ic_ NOevc t aJ „e Je -PW1 tT-AD,,_, «o C.1 SO TC1ZOI -paoT, A/AN DAVO Te=3> MAKI JE ÌS.IOV DRuna TE, TtOEPK AteiOMOÌKOM. ToK.OAJ, e„ W ■Fizično " Ofelset-OVAvr0 T*R-v tc»^ evvcH^K rA-vtTA ^ve.t>o ‘ ltEMeV^VACt“ «iUSAt. M/ t,a, <*CJ VS•_» i U 7A Sč=:x/TAVa T"f\ LA iA MAVJO. 2«\£ec 71ee«/ St HOUC TOTV\ n~VG€TT-j\ IkviJll. IZiGeNV-^A Vkv Tl_A «H MC •vccJioRAt- Ta to mSHi oi>aR.c,i j* Ce STA KtfE 1>C*H «TET-A St OVJA t> i^>, A. TSocec Je (_ UÌ>AfceC^ ( kil AA , lMcS T*5>C-iCAj *A K-o*W | Ot> TVC( KJefc. SEH 75.,OQ tlXiE •>-' i- NA«G2_V>0<_/ M<= HoTclI T>IZICaM,t » TAC., HE 7C.|j«rci iA »/ S«£M^1C- UIGe&NiG».^- I2_* -f/JL^TA^. So Mb SAMO Z. 2-Zt t/€.s TA c AS A hvsr je -MCVLA1 "7^1 r( £<_AY,_C? ZL To 'Vajo" 7ono»/iui i/^hrat: ob 7s0c.ee v TAH M; Nili So ol> Tav_ iN He mimo mojim FfcVjArei_J«ei/ ^gcjac» OK-LTHjeN^A *t>o HAtvCe. Ma Tc-UCJS^I ?PSTAT t St? VU£ K-eSlOl AsIC^.TOlicAJ j« Z(NteL TltATV ULo CwV J<-r F» e>t>iccOH'V_ nsT) TEH JA IU J>A C^t> c O'/AS.JA 21. A M«— IČOTJo-mo 5o ?©uca»i ?oRoSr»u IaJ He IZ.t’o^Tic I. NA’XO HcS" j c: oče ?€lja,l zz>«-av'aji tCo 4/v j 4^ Cev «o ^oeet-A ec NOÓ i- OOtfTVOK ?B. ZA-rt> S<3 ^LIC-AJl 'A«ZO BRoiAcajo i«j ?ow I 2 o ! aVs S 7ocic.Aie «> ETostova^ ^ ^ TOiV Oto Trs^A -Oo^^Tica T>ACHr So V HOJtfJ