Poštaina plačana v gotovini.
45.	¥ Ljubljani, dne 12. maja 1923.	Letnik V.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
pokrajinske uprave za Slovenijo.

r..	t«.
üfT ss cs &> £ m sa :
136. Izprernembe in dopolnitve pravilnika z dne 29. novembra 1922. za izvrševanje zakona o stanovanjih.
------- iiiüiiSiü rfiTTT." ~	- - -j 'ii lliimf iT i ni n i miTil irnriiTii 71 m~
Razglasi delegacije ministrstva 'financ v Ljubljani. Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo. Razglasi raznih uradov in obkstev. — Razne objave.

Oreie osrednje vlade.
IS6.
Na podstavi člena 10. zakona o stanovanjih predpisujem
Izprernembe m dopolnitve pravilnika z dne 29. novembra 1922., št. 14.587 («Službene Kovine» z dne 6. decembra 1922., št. 273 *) za izvrševanje zakona o stanc-
vanjik.**
Člen 3.
V	prvem stavku naj se glasi namesto „odvzame stanovansko oblastvo II. stopnje (stano-vansko sodišče)“:
„odvzame stanovansko oblastvo I. stopnje“.***
Člen 4.
©dstavek 4. se izpreminja ter se glasi:
„Denarni zavodi in zavarovalne družbe, trgovska, industrijska in podobna podjetja z značajem veletrgovine, veleobrta in veleindustrije, ki imajo podružnice, se morajo smatrati za celoto in oceniti je treba, v kakšnem razmerju je njih imovina proti zgradbam za stanovanja, ki jih imajo kjerkoli v državi.“
V	odstavku 5. naj se namesto „stanovansko sodišče“ glasi „stanovansko oblastvo“.
V	odstavku 6. naj se namesto
»če stanovansko sodišče spozna, da nekatera izmed omenjenih podjetij“ glasi:
„Če pristojno oblastvo spozna, da nekatera izmed omenjenih podjetij in slično“.
Odstavku 7. se dodaja v nadaljevanju:
„ali če delodajalec vobče prispeva h gradnji stanovanj za svoje nameščence“.
Člen 5.
V	prvi vrsti prvega odstavka se dodaja za besedo „stanovanja“
„v starih zgradbah“.
V	istem odstavku pa se stavek „če v roku, ki ga jim odredi stanovansko oblastvo“ izpreminja ter se glasi:
„če v roku, ki ga jim odredi to oblastvo“.
Člen 6.
Poslednji odstavek se v besedah „do dne 1. julija 1923.“ izpreminja ter se glasi:
„do dne 1. oktobra 1923.“.
Člen 7.
Namesto „imajo novo zgradbo“ v prvem odstavku naj se glasi:
„novo zgradbo ali novo nadstropje“.
* Uradni list pod št. 420 iz leta 1922.
** Razglašene v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 98, izdanih dne 3. maja 1923.
*** Izvirnik izpreminja tudi izraz „stanbena vlast“ v izraz „vlast za stanove“.
Člen 8.
V	drugem odstavku se ves drugi stavek, ki se začenja z besedami „Za tako ponašanje“ do besede „pravilnika“ izpreminja ter se glasi:
„Za tako ponašanje se smatra vsako uporabljanje stanovanja na očito škodo lastnikovo, bodisi da se provzroča ta škoda spričo velike nemarnosti najemnikove, bodisi po njegovi krivdi, kakor tudi uporabljanje najemne imovine zoper njen namen brez odobritve lastnikove ali pristojnega stano-vanskega oblastva.“
Člen 9.
V	drugem odstavku naj se v drugi vrsti namesto besede „takoj“ glasi:
„tekom enega meseca“.
V	istem odstavku se izpuščajo popolnoma besede „toda ne pred potekom zakonitega ali udomačenega selitvenega roka“.
Rok, določen v istem odstavku, „po preteku 15 dni“ se izpreminja ter se glasi:
„po preteku 30 dni“.
Drugemu odstavku se dodaja na koncu za besedama „drugo stanovanje“:
„ali če najemnik sam najde drugo stanovanje“.
Na koncu člena 9. se dodaja nov odstavek, ki se glasi:
„V izjemoma težkih primerih in z ozirom na denarno krizo in težkoče pri dobivanju potrebnih kreditov sme minister za socialno politiko gorenji rok za zidanje novih zgradb podaljšati po prostem preudarku, uvaževaje dejanske težkoče onih lastnikov, ki niso mogli do dne, ko se razglasi ta pravilnik, pričeti z zidanjem novih zgradb. Vendar ima tudi v tem primeru stanovansko oblastvo pravico, razpolagati s stanovanjem v zmi-slu predhodnega odstavka.“
Člen 10.
V	prvem odstavku se besede „a stanuje sedaj stalno kot najemnik v tujem stanovanju“ izpreminja jo ter se glase:
„a stanuje sedaj stalno kot najemnik ali podnajemnik v tujem stanovanju, bodisi da je to stanovanje v lastni, bodisi da je v tuji hiši“.
Drugemu odstavku se dodaja v nadaljevanju:
„Če se najemnik prostovoljno izseli ali če ostane stanovanje vobče prazno, ima lastnik zgradbe, ki stanuje kot najemnik ali podnajemnik v tujem stanovanju, bodisi da je to stanovanje v lastni, bodisi da je v tuji hiši, v vsakem primeru mimo vseh ostalih oseb prvenstveno pravico, da se vseli v svoje stanovanje, toda vedno po izvršni odločbi pristojnih stanovanskih oblastev.“
V	tretjem odstavku pod c) se besede „zakoniti rok, odnosno krajevni udomačeni selitveni rok“ izpreminjajo ter se glase:
„udomačeni krajevni selitveni rok, odnosno zakoniti rok“.
V	istem odstavku se stavek, ki se začenja za besedama „selitveni rok“, izpreminja ter se glasi:
„Vendar pa velja zakoniti rok za izselitev najemnikov samo, če ne gre za lastnike pod b) tega člena. Isto velja za one lastnike, ki so se doselili kesneje nego dne 25. julija 1914., pa so bili pred tem dnem člani (domovinci) dotičnih občin.“
V	poslednjem odstavku se dodaja za besedo „odpovedi“:
„ali vselitve v zmislu tega člena“.
Člen 11.
Četrtemu odstavku se dodajajo za besedo „lekarne“ v nadaljevanju besede:
„istotako pa tudi, če je bila hiša kupljena kesneje nego dne 25. julija 1914.“
Šestemu odstavku se dodaja nov odstavek, ki se glasi:
„Če ima lastnik dva ali več lokalov za opravljanje obrata in so med temi lekarne, se odpoved ne učini najemniku lekarne, nego ostalim najemnikom.“
Člen 12.
V	drugi vrsti se izpuščata člena 8. in 9.
Člen 13.
Ta člen se izpreminja ter se glasi:
„Lastnik stanovanja ali njegov namestnik mora obvestiti stanovansko oblastvo takoj, čim zve, da se izvestno stanovanje izprazni, ali v 24 urah po najemnikovi izselitvi, če mu to prej ni bilo znano.
Lastnik stanovanja mora takoj obvestiti stanovansko oblastvo tudi, če se preseli iz svoje hiše ali iz enega njenih delov.
Prav tako mora najemnik takoj pismeno obvestiti tudi stanovansko oblastvo, čim zve za vzrok svoje selitve, potem pa javiti oblastvu tudi dan svoje izselitve najkesneje v 24 urah pred izselitvijo.
Dolžnost prijave ob izselitvi obstoji tudi za dele stanovanj, ki tvorijo celoto (člen 20., poslednji odstavek) in kjer polagajo zaščiteni podnajemniki najemnino neposredno lastniku.“
Člen 14.
Na koncu četrtega odstavka se dodaja v nadaljevanju:
„in bližja rodbina lastnika zgradbe“.
Poslednji odstavek se izpreminja ter se glasi:
„Stanovanja, ki so izpraznjena zbog odpovedi iz člena 8. pravilnika, se ne smejo dodeljevati istemu najemniku.“
Na koncu se dodaja nova odredba, ki se glasi :
„Stanovanje premeščenega uradnika se ne smatra za izpraznjeno, dokler dotični uradnik ne dobi primernega stanovanja v novem kraju, kamor je premeščen.
Premeščeni uradnik mora takoj predložiti prijavo za stanovanje v novem kraju ter o tem predložiti potrdilo onemu stanovanskemu oblastvu, iz čigar kraja je premeščen. Ko tak uradnik dobi stanovanje, mora stanovansko oblastvo, ki mu je dodelilo stanovanje, o tem obvestiti ono stanovansko oblastvo, iz čigar območja se uradnik izseli.
Nihče ne sme imeti istočasno dveh stanovanj ne kot lastnik ne kot najemnik. Taki osebi se od-vzame in se dodeli drugemu ono stanovanje, ki dotični osebi ni nujno potrebno za bivanje v njem. Od tega se izvzemajo samo one osebe, ki morajo stanovati v dveh raznih krajih z ozirom na posle širšega javnega interesa.
Zamena stanovanj je dovoljena najemnikom, če se s tem strinja tudi lastnik, o čemer morajo v 8 dneh obvestiti tudi pristojno stanovansko oblastvo.
Za zameno stanovanj, s katero se lastnik ne strinja, je treba odobritve stanovanskega obla-stva, in sicer po zaslišanju dotičnih lastnikov, ki imajo pravico pritožbe na stanovansko sodišče.“
Člen 15.
Za poslednjim odstavkom se dodaja nov odstavek, ki se glasi:
„Poslovni prostori, ki bi se morali odvzeti po členih 3. in 6. tega pravilnika zaradi dodelitve, se odvzamejo šele, ko se omogoči vselitev novega najemnika, razen če in kolikor so služili ti prostori pred dnem 25. julija 1914. za stanovanje; morajo se takoj izprazniti in z njimi je postopati nadalje kakor z ostalimi praznimi stanovanji.“
Člen 16.
Osmemu odstavku se dodaja nov odstavek, ki se glasi:
„Če obstoje pismene pogodbe o višini najemnine, ki so bile sklenjene po razglasitvi zakona o stanovanjih (t. j. kesneje nego dne 28. februarja 1922.) in v katerih je obsežen tudi čas izza dne 1. junija 1923., se ne more zahtevati revizija najemnine za čas, dokler traja pogodba, razen če se močneje izpremene dejanske in osebne razmere.“
Na koncu tega člena se dodaja:
„Če se lastnik zgradbe in najemnik ne sporazumeta o višini najemnine, mora najemnik, dokler se spor ne konča pred razsodiščem, plačevati dosedanjo najemnino, samo da je najemnino, odrejeno po razsodišču, naknadno računiti od prvega dne prihodnjega meseca, ko se je vložila prošnja za njeno določitev.
Če lastnik neče sprejeti najemnine, jo najemnik deponira, in sicer na ozemlju prejšnje kraljevine Srbije in Črne gore pri občinskih oblast-vih, na ostalem delu kraljevine pa pri sodiščih, ki so pristojna za sprejemanje deponirane najemnine po občih zakonskih predpisih.“
Člen 17.
Ta člen se izpreminja ter se glasi:
„Stanovansko oblastvo mora, ko odloča o dodelitvi stanovanj, označiti v odločbi, naj se najemnik o višini najemnine sporazume z lastnikom, drugače mora v enem mesecu po vselitvi zahtevati sestavo razsodišča za odreditev najemnine.
Tako določena najemnina velja od najemnikove vselitve; dokler pa razsodišče ne določi, kolika bodi najemnina, mora najemnik pravočasno deponirati pri pristojnih oblastvih mesečno najemnino, ki jo je ponudil lastniku, računaje od dne vselitve.“
Člen 19.
Drugemu odstavku se dodaja v nadaljevanju:
„izvzeti pa so podnajemniki iz poslednjega odstavka naslednjega člena“.
Člen 20.
Dodaja se nov odstavek, ki se glasi:
„Vse spore po tem členu rešuje pristojno stanovansko oblastvo“.
Člen 21.
V	poslednjem odstavku naj se namesto „3000 dinarjev“ glasi „4000 dinarjev“.
Člen 23.
V	drugi in tretji vrsti prvega odstavka se izpuščajo besede
„kakor tudi za dela razsodišč“.
V	četrti vrsti prvega odstavka se izpušča beseda „dosedanje“.
Razen tega se dodaja drugemu odstavku odstavek, ki se glasi:
„Če se zahteva znižba najemnine, se pobere taksa po višini najemnine ob času, ko se vloži tožba, če pa se zahteva zvišba najemnine, po višini one najemnine, ki se zahteva s tožbo.“
Člen 25.
Na koncu se dodaja nov odstavek, ki se glasi:
„Na ozemlju prejšnje kraljevine Srbije in Črne gore tvorijo stanovansko oblastvo občinska oblastva.“
Člen 26.
V	drugi vrsti se besedi „stanovansko sodišče“ nadomeščata z besedami:
„ministrstvo za socialno politiko, odnosno pokrajinske uprave po predhodni odobritvi ministrstva“.
V	drugem odstavku naj se glasi namesto „stanovansko oblastvo II. stopnje“:
„ministrstvo za socialno politiko na predlog pristojnega stanovanskega sodišča“.
Člen 27.
Poslednji odstavek se izpreminja ter se glasi: „Kaznovati je osebo, ki brez važnih razlogov ne sprejme predsedniškega ali članskega mesta, istotako člana, ki ne pride ob določenem času k seji brez pravočasne prijave, da je zadržan, ali brez važnih razlogov.“
Člen 29.
Ta člen se izpreminja ter se glasi: „Pomožno osebje, kolikor ga je dejansko treba, ves pisarniški material, potrebne lokale za delo in druge potrebščine mora dajati upravno oblastvo I. stopnje, odnosno dotična občina.
Minister za socialno politiko sme, če nastane dejanska potreba, razširiti in izpremeniti sestavo stanovanskega oblastva skladno s členoma 6. in 12. zakona o stanovanjih, zlasti pa v večjih krajih. V takih primerih ima upravno oblastvo I. stopnje, odnosno občinsko oblastvo, one dolžnosti, ki so določene v predhodnem oddelku tega člena.“
Člen 30.
Točka 1.) se izpreminja ter se glasi:
„1.) odvzemanje stanovanj in poslovnih prostorov po predpisih členov 3., 4., 5., 6., 7., 9., 12. in 14. tega pravilnika;“
Točka 2.) se izpreminja ter se glasi:
„2.) odrejanje rokov iz členov 5., 6., 7. in 9. tega pravilnika;“
Točka 3.) se izpreminja ter se glasi:
„3.) odpoved stanovanj in lokalov — poslovnih prostorov zaradi zidanja novih zgradb namesto starih po predpisih člena 9. tega pravilnika, na ozemlju prejšnje kraljevine Srbije in Črne gore pa tudi vse ostale vrste odpovedi;“ Točki 4.) se dodaja:
„ki se vrši na ozemlju Srbije in Črne gore istočasno z odločanjem o odpovedi stanovanja;“ Točka 6.) se izpreminja ter se glasi:
„6.) dodeljevanje stanovanj in poslovnih prostorov po predpisih členov 14. in 15. pravilnika;“ Točka 7.) se izpreminja ter se glasi:
„7.) pobiranje taks in nagrad in opraščanje od taks po členih 23. in 39. pravilnika;“
Točka 8.) se izpreminja ter se glasi:
„8.) odrejanje zgradb, ki se smatrajo za nove po členu 24. tega pravilnika, in sicer samo v spornih primerih po točkah 1.) in 2.), zmerom pa v točki 3.) člena 24. pravilnika, če ni o tem izvršne odločbe. Če zoper odločbo stanovanskega oblastva, izdano na podstavi člena 24. pravilnika, ni pritožbe, se te odločbe ne smatrajo za izvršne, nego stanovansko oblastvo mora tudi brez pritožbe poslati predmet v rešitev stanovan-skemu sodišču;“
Za točko 9.) se dodaja nova točka 10.), ki se glasi:
„10.) odločanje o sporih iz člena 20. tega pravilnika;“
Dodaja se tudi točka 11.), ki se glasi:
„11.) v sporih o višini najemnine in na izrečno zahtevo stranke izdaja predhodne odločbe o odklonitvi razsodnikov in o nepristojnosti razsodišča.“
Člen 34.
V	tretjem odstavku se dodaja za besedama „naposled predsednik“:
„potem pa se o tem sestavi odločba, ki jo podpišejo vsi člani.“
Ves četrti odstavek se izpušča in namesto njega se postavlja odstavek, ki se glasi:
„Vsaka odločba stanovanskega oblastva mora obsezati referat, razloge, zakonske predpise in sklep (odločbo). V njej mora stati tudi to, v kolikem roku se sme vložiti pritožba in po katerem oblastva.
Stanovanska oblastva morajo izročati svoje I odločbe strankam v overovljenem prepisu bodisi
po svojih uslužbencih, bodisi po upravnih oblastvih.“
Člen 35.
V	prvem odstavku se izpuščajo besede „in razloge zanjo“.
Člen 36.
Na koncu prvega stavka je dodati za besedama „njih stanovanja“:
„V prisotnosti dveh pismenih prič, ki podpišeta recepis (ali vročilnico).“
Člen 37.
Šestemu odstavku se dodaja v nadaljevanju: „s posebno odločbo, ki se priobči lastniku in ostalim interesentom“.
Sedmemu odstavku se dodaja v nadaljevanju: „Prav tako morajo vročiti seznamek prijavljenih praznih stanovanj, ki mora biti stalno razgrnjen v prostorih dotičnega oblastva zaradi interesentov.“
Poslednji odstavek tega člena, ki se začenja z besedama „Specialne odredbe“ do konca se izpušča.
Člen 39.
V	naslovu se beseda „Takse“ nadomešča z besedo:
„Nagrade.“
V	drugem odstavku se besedi „in razsodišč“ izpuščata.
Nadalje se dodaja v drugem odstavku za besedo „taksa“:
„ki jo pobira stanovansko oblastvo“. Tretjemu odstavku se dodaja na koncu v aa-daljevanju:
„po predhodni odobritvi ministrstva za socialno politiko, odnosno pokrajinskega namestnika, ki mu sodišče priobčuje obrazložene predloge o odrejanju teh nagrad.“
Na koncu se dodaja nov odstavek, ki se glasi: „Pri zahtevanju razsodišča položi stranka, ki začenja spor, poleg takse iz člena 23. tega pravilnika stanovanskemu oblastvu na priznanico tudi nagrado za člane razsodišča, in sicer: za predsednika 35 dinarjev, za dva člana po 25 dinarjev in za zapisnikarja 15 dinarjev, skupaj 100 dinarjev.
To nagrado prejemajo člani razsodišča od stanovanskega oblastva, ko se izda odločba o dotičnem sporu.
V	kolikor preostanejo takse pri stanovanskem oblastvu, bodisi da gre za takse iz člena 23. tega pravilnika, bodisi iz tega člena, odredi minister za socialno politiko na podstavi prejetih poročil o tem, naj se izroče te takse fondu za gradnjo malih stanovanj, v zvezi s členom 54. tega pravilnika.“
Člen 40.
V	prvem odstavku je za besedama „en razsodnik“ dodati „(član)“.
V	drugem odstavku se dodaja za besedo „namestnika“ nov stavek, ki se glasi:
„Tožitelj mora v tožbi uveljavljati odklonitev razsodnikov iz nasprotne liste, toženec pa mora v odgovoru uveljavljati prigovor zoper tožitelje-vega razsodnika, odnosno uveljavljati njegovo odklonitev, kakor tudi izpodbijati pristojnost razsodišča.“
V	četrtem odstavku naj se namesto „6 oseb“ glasi „10 oseb“,
na koncu tega odstavka pa se dodaja:
„v krajih, kjer ni uradnikov, pa sestavi občinski odbor listo prisednikov izmed pismenih stanovalcev, naših državljanov“.
Člen 42.
Za besedo „spore“ se dodaja beseda „samo“, na koncu tega člena pa se dodaja:
„odrejaje istočasno rok, od katerega teče ustanovljena najemnina“.
Člen 43.
V	tretjem odstavku se beseda „navadno“ izpušča,
za besedo „označiti“ pa se dodaja:
„na kratko zahtevo strank“.
V	poslednjem odstavku se izpušča vse za besedo „ko“; namesto tega pa naj stoji:
4 „ko prejme od stanovanskega oblastva akte (b sporu“.
Člen 44.
Na koncu se dodaja nov odstavek, ki se glasi:
„Poravnava pred razsodiščem se sme izvršiti samo o višini najemnine in o roku, od katerega naj se najemnina računi, toda brez vseh drugih pogojev in pogodb.“
Člen 45.
Ta člen se izpreminja ter se glasi:
„Za prejšnje ozemlje Srbije in Črne gore in za Vojvodino je ustanoviti pri ministrstvu za socialno politiko stanovansko sodišče kot stanovan-sko oblastvo II. stopnje, za ostale pokrajine pa je ustanoviti stanovanska sodišča pri pokrajinskih upravah.
Vsako sodišče je sestavljeno iz predsednika in potrebnega števila sodnikov. Po potrebi in obsegu posla pri sodiščih je ustanoviti enega ali več odsekov. V vsakem odseku odločajo trije člani. Po potrebi in na predsednikov poziv zborujejo ti člani sodišča v skupni seji, da sklepajo o načelnih vprašanjih zaradi enotnega postopanja.
Predsednik in člani teh sodišč morajo ali imeti kvalifikacijo za sodnike rednih sodišč ali pa morajo biti državni uradniki z dovršeno pravno fakulteto.
Predsednika in sodnike pri ministrstvu za socialno politiko postavlja minister za socialno politiko, pri pokrajinskih upravah pa jih postavlja pokrajinski namestnik.
Ko se ukinejo pokrajinske uprave in se ustanove oblastne obče uprave, ustanove ta sodišča oblastni veliki župani, sodišče pri ministrstvu za socialno politiko pa ostane še nadalje.
Sodišče pri ministrstvu za socialno politiko uporablja pomožno osebje, vložni zapisnik in register občega oddelka, pri pokrajinskih upravah, odnosno oblastnih upravah, pa pomožno osebje, vložni zapisnik in register oddelkov za socialno politiko pri teh oblastvih.
Predsedniku in članom teh sodišč gre honorar, ki obremenja državno blagajno. Višino honorarja odreja minister za socialno politiko, pokrajinski namestnik ali oblastni veliki župan.“
Člen 46.
'v V prvem odstavku se izpušča beseda „pritožb“ in namesto tega je postaviti „sporov po pritožbah“.
Drugi in tretji odstavek se izpuščata.
Člen 47.
Ta člen se izpreminja ter se glasi:
„Stanovansko sodišče opravlja tudi vse druge Posle, ki so mu podrejeni s predpisi tega pravilnika.“
Člen 48.
V prvem odstavku se izpušča ves drugi stavek, ki se začenja z besedama „Enoglasno sklenjene“; namesto tega pa se postavljajo novi stavki, ki se glase:
„Odločbe razsodišč, ki se sklenejo enoglasno, so izvršne.
Stanovansko sodišče ima pravico, potrjati, razveljavljati ali izpreminjati odločbe stanovan-skih oblastev kakor tudi odločbe razsodišč, ki niso enoglasne.
Odločbe stanovanskih sodišč so izvršne.“
Člen 49.
, V nadaljevanju tega člena se dodaja na koncu:
„skupno z overovljenim prepisom odločbe, zo-Per katero se je vložila pritožba.“
Člen 50.
Ta člen se izpreminja ter se glasi:
„Postopanje pri stanovanskih sodiščih je pis-meno, zato ta sodišča vobče ne smejo sprejemati estmh pritožb. Drugače je zmiselno uporabljati Predpise, odrejene po tem pravilniku za postopa-U]e pri stanovanskih oblastvih, kakor tudi načela /Pravnega postopanja v posameznih pokrajinah, ce teh ni, subsidiarno predpise civilnega sodega postopanja.“
Člen 51.
s ‘Zpušča se ves prvi odstavek in namesto njega Postavlja drug, ki se glasi:
Va "Ponovo (revizijo) spora, ki ga je rešilo stano-4 sk°.oblastvo, razsodišče ali stanovansko sodi-’ ^ 2 izvršno odločbo, smejo zahtevati stranke
samo, če je katera izmed njih nabavila ali zvedela za ustne ali druge dokaze odločilne važnosti šele, ko jih ni mogla več uporabiti v pravdi, ali če je šele pozneje zvedela za bistvene nedostatke odločbe ali poizvedovanja.“
V	drugem odstavku je besedo „prve“ izpustiti.
Člen 52.
Ta člen se izpreminja ter se glasi:
„Na ozemlju prejšnje kraljevine Srbije in Črne gore se vrši odpoved pri pristojnih oblastvih za stanovanja (stanovanskih odborih), na ostalem delu kraljevine pa pri pristojnih rednih sodiščih, ki poročajo o svojih odločbah tudi stanovanskemu oblastvu.
Glede postopanja in glede pritožne pravice veljajo še nadalje predpisi, ki so do sedaj veljali v posameznih pokrajinah.
Za odpoved po odredbah člena 9. tega pravilnika je pristojno stanovansko oblastvo tudi na delu kraljevine izvun prejšnje kraljevine Srbije in Črne gore (člen 30. točke 3.).“
Člen 54.
V	drugem odstavku naj se namesto „oddelku za javno pomoč“ glasi:
„odseku za stanovanja“.
Člen 55.
Poslednji odstavek se izpreminja ter se glasi:
„Minister za socialno politiko ne izdaja nikakršnih odločb v konkretnih najemninskih sporih in tudi ne sprejema pritožb v tem oziru.
Če se uporabljajo odredbe členov 3. in 4. pravilnika na denarne zavode, veletrgovine itd., ki imajo podružnice v raznih krajih ali katerih centrale so v inozemstvu, odredi minister za socialno politiko po višini prometa in dohodkov pri posameznih podružnicah, odnosno po kraju, kjer je pravo središče prometa v naši državi, stanovansko oblastvo, ki izda odločbo v zmislu omenjenih členov, o čemer obvesti tudi vsa prizadeta stanovanska oblastva.“
Člen 58.
Na koncu se dodaja nov odstavek, ki se glasi:
„Pri nerešenih predmetih, o katerih so sodišča v Hrvatski in Slavoniji postopali po pravilniku z dne 11. julija 1921. in po banski naredbi z dne 21. marca 1917., št. 6191, morajo sodišča postopati po teh predpisih ter rešiti te predmete. Svoje odločbe naj izdado po občih zakonskih predpisih.“
Člen 59.
Na koncu se dodaja nov odstavek, ki se glasi:
„Izpremembe in dopolnitve tega pravilnika veljajo od dne, ko se razglase v ,Službenih No-vinah'.“
v Beogradu. — Predpisi srbskega zakona o poljedelskih in obrtnih zadrugah z dne 3. decembra 1898. glede taksne oprostitve se glase:
§ 95-
Zadruge in zveze so oproščene vseh taks glede ustanovitve, glede potrditve pravil, knjig in zadolžnic za overitev podpisov in vobče za vse posle, ki jih imajo z državnimi ali občinskimi oblastvi.
§ 98.
Zadrugarji poljedelskih zadrug so oproščeni državnih in občinskih taks glede potrditve obveznic, kadar si izposojajo denar od svojih zadrug.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 3. maja 1923.
Delegat: dr. Savnik s. r.
Št. 1160/V. ex 1923.
Razglas.
Po naredbi ministrstva za finance, generalne direkcije državnega računovodstva, z dne 24. aprila t. L, D R br. 48.600, veljajo za vsa državna izplačila v tuji valuti za mesec maj ti-le obračunski te-
čaji:
1 napoleondor		. Din 366—	
100 francoskih frankov .	.	.	. »	631 —
100 belgijskih frankov .	.	.	. »	550—
100 drahem 			112—
100 italijanskih lir			470—
100 švicarskih frankov . . .	. »	1750—
100 pezet		. »	1458—
100 nizozemskih goldinarjev .	. »	3724—
100 danskih kron		. »	1798—
100 švedskih kron			2535—
100 rubljev			10—
1 angleški funt			442—
1 dolar	• . . .		95—
100 nemških mark ....		0-37
100 romunskih lejev ....		45—
100 bolgarskih levov .	.	.	. »	72—
100 češkoslovaških kron .	.	. »	283—
1 papirnata turška lira . .	. »	59—
100 papirnatih turških piastrov	. »	59—
100 avstrijskih kron ....		0-13
100 poljskih mark		. »	0-23
100 ogrskih kron			1-90
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 8. maja 1923.
Za delegata: dr. Rant s. r.
Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo.
V Beogradu, dne 25. marca 1923.; št. 32.156.
Minister za socialno politiko: dr. Ninko Perič s. r.
------ -»-.O- ---
Razglasi delegacije ministrstva dnano
v Ljiljani.
Št. B H 181/3 ex 1923.
Razglas o prisfojbinski oprostitvi pridobitnih in gospodarstvenih zadrug.
Na vprašanje, katere zadruge uživajo ugodnosti člena 262. finančnega zakona za leto 1922./1923., odnosno členov 95., 96. in 98. srbskega zakona o poljedelskih in obrtnih zadrugah, je priobčilo ministrstvo za poljedelstvo in vode po razpisu ministrstva za finance, generalne direkcije posrednjih davkov, z dne 10. marca 1923., št. 6916, z dopisom z dne 28. februarja 1923., št. 5842/VI, omenjeni direkciji, da veljajo ugodnosti členov 95., 96. in 98. srbskega zakona o poljedelskih in obrtnih zadrugah z dne 3. decembra 1898. za vse zadružne] zveze, odnosno njih zadruge, a k o iz-! p o 1 n j u j e j o pogoje člena 262. f i n a n č -: nega zakona za leto 1 92 2./1 923., n e j g 1 e d e n a to, ali so njih člani z a d r u - j g a r j i po poklicu poljedelci in obrt-: n i k i ali n e. Isto velja za glavno zadružno zvezo ;
Št. 7004.
Tedenski izkaz o prenosnih boleznih na ozemlju pokrajinske uprave za Slovenijo.
(Od dne 22. do dne 28. aprila 1923.)
Okraj	Ostalih	Na novo obolelih		, Ozdravljenih	Umrlih	Ostalih v nadaljnji oskrbi!
Variola vera.					
Črnomelj ....	1	1	1	1	
Kočevje		1	,	1	.	
Maribor, okolica. .	1	•	1		• (
	M a 1 a r i a.				
Ptuj, mesto. . . .	1		1	.	• j
Ošpice (Morb			lili).		i
Brežice		6	10	6		10
Celje, okolica. . .	26	59	39	i	45
Črnomelj ....		5		.	5
Kočevje		2	.		.	2
Maribor, okolica. .	17	14	1Ö	,	21
1 Maribor, mesto . .	5	1	3		3
j Pitij, okolica . . .		2	.		2
Prevalje		29	19	12	4	32 1
I Radovljica ....	1	.			1
i Siovenjgradec. . .	3	•	2	•	1
	Pertussis.				
j Kranj		6	3		.	9
i Ljubljana, mesto .	3			3	
j Ptuj, okolica .	9	1	3	. 1	7
: Ptuj, mesto. . . .	12	4	8	• i	8
!	! s Okraj	42 ! o		Na novo [ obolelih	Ozdravljenih;	Umrlih	Ostalih v na-daljni oskrbi
Parotitis epidemica.					
j Murska Sobota . .	11	.	11	.	
Ptuj, okolica . . .	3		1		2 j
Ptuj, mesto. . . .	2		1	•	1 !
Trebušni tifus (Typhus			abdomin alis). j		
Brežice			1			1
t Celje, okolica. . .	5	4	2		7
; Celje, mesto . . .	1			.	1
t Kamnik			i			1
Krško		2				2 ;
Ljubljana, mesto .	1	2		i	2 !
Ljutomer		1			i	
Radovljica ....	1				i j
Siovenjgradec. . . Griž	1 a (Dy	sent	e r i a).		1
Celje, okolica. . .	1	2	1		2 1
Ceije, mesto . . .	1	.	1		. :
Ljubljana, mesto .		1			i
Ljutomer		2		•		2
Škrlatinka		(S c a r 1 a t i n a).			;
Brežice		12	6	1	2	15
Celje, okolica. . .	2	2	.		4
Kamnik		3			,	3
Kranj		21	6	9		18
Krško		1			.	1 !
: Ljubljana, mesto .	12	2	i		13
Litija		3	,	1		2 ;
Ljutomer		6			i	5
Maribor, okolica .	7		i		6 j
■ Maribor, mesto . .	9	3		•	12 i
: Novo mesto . . .	1		•		1 i
Ptuj, okolica . . .		ii	i	i	9
j Radovljica ....	4			.	4 1
: Siovenjgradec. . .	2	i	•		3 :
Davica (Diphteria			et ero up).		
j Celje, okolica. . .	4	•	3	•	i i
Kamnik		1		1	•	
j Kranj		1		1	■	*
! Krško			2	.	•	2 1
1 Ljubljana, mesto .	2	•		•	2 !
] Maribor, okolica. .	4	1	3		2 i
! Maribor, mesto . .	.	1		1	1
Radovljica ....	.	1	! •	■	: 1 I
Prevalje		.	1	i •	•	i I
Siovenjgradec. . .	•	2	1 •	i •	I ^
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani,
dne 5. maja 1923.
Sanitetni šef: dr. Katičić s. r.
Razglasi dragih orado« in oblaste?.
St, 11.896/23/ref. II b.	681
Objava o določitvi mnogokratnika za mesec marec 1923. za davščino cd prirastka na vrednosti nepremičnin v mestni občini ljubljanski.
Komisija za določitev mnogokratnikov davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin je določila po § 5. naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 21. oktobra 1922., Ur. 1. št. 365, za mesec marec 1 9 2 3. mnogokratnik 5-'S 4 za vrednosti in zneske, izražene v dinarski veljavi.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 5. maja 1923.
St. 1648.	650 3—2
Dražba lovov.
S tem se razglaša, da se bodo pri podpisanem glavarstvu v sobi št. 3 na javni dražbi dajali v zakup za dobo petih let, t. j. za čas od dne 1. julija 1923. do dne 30. junija 1928. nastopni lovi:
dne 2 4. maja t. 1. ob devetih lovi občin Stu-denca-Iga, Šmarja, Lipljen in Tomišlja;
dne 2 5. maja ob devetih lovi občin Dola, Dolskega, Ježice in Loga.
Na to dražbo se vabijo vsi prijatelji lova s pristavkom, da lahko vpogledajo dražbene pogoje vsak dan ob uradnih urah.
Okrajno glavarstvo v Ljubljani,
dne 26. aprila 1923.
Razne objave.
686 Vabilo na prvi redni občni zbor
Merkasstiliae banke v Kočevju,
ki bo v nedeljo dne 2 7. maja 1 923. ob desetih v poslovnih prostorih zavoda.
Dnevni red:
1.	) Poročilo upravnega sveta o delovanju leta 1922.
2.	) Poročilo nadzorstvenega sveta.
3.	) Odobritev bilance za leto 1922. in podelitev absolutorija upravnemu in nadzorstvenemu svetu za poslovanje v letu 1922.
4.	) Sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
!	5.) Volitev nadzorstvenega sveta,
j	6.) Slučajnosti. ^	^	^
Po § 13. družbenega statuta se smejo občnega zbora udeležiti tisti delničarji, ki so položili pri Merkantilni banki v Kočevju šest dni pred občnim zborom vsaj deset delnic zavoda.
Upravni svet.
632	Razglas.
Upravni svet Slovenske banke, d. J. v Ljubljani, javlja, da se bo na podstavi sklepa II. rednega občnega zbora, ki je bil v ponedeljek dne 7. maja t. L, izplačevala na kupon št. 2 bančnih delnic izza dne 20. maja t, 1. 8%na dividenda, t. j. Din 8"— za delnico.
Izplačila se bodo izvrševala pri blagajnah v centrali v Ljubljani in pri njenih podružnicah.
Upravni svet Slovenske banke.
678
Račusaski zaključek
Čista bilanca k dnevu 31. decembra 1922.
Aktiva.
Pasiva,
Dinarjev
1. Blagajna: a)	gotovina	 b)	žirovni račun pri Narodni banki		12,128.350 18 1,098.558:39		13,226.908j57;	
2. Valute				520.437:89!	
3. Menice in devize (vštevši reeskont): a)	menice	 b)	devize		j 47,315.849 99 20.394 31		1 ; 47,336.244^	
4. Vrednostni papirji . .			21,176X04	34
5. Predjemi: a)	na vrednostne papirje b)	na blago		18,575.229'30 463.150!-		19,038.379	3Q
6. Dolžniki:				
a)	denarni zavodi . . • b)	ostali dolžniki ....	87,392.57256 163,482.711:83		250,875.284	39;
7. Realitete (hiše v Ljubljani, Splitu, Mariboru in Celju)				3,155.165	37
H Inventar				400.843	13
9. Konsorcionalni računi in trajne udeiežbe			8,808.030	35
10. Predhodne postavke			16,539.994	62
11. Ostala aktiva				2,141.142	43
12. Dolžniki za prevzete garancije		8,003.924	60		
i|383,219.034|69
Dinarjev
1.	Delniška glavnica . .
2.	Rezervni fondi ....
3.	Pokojninski fond . . .
4.	Vloge na knjižice . .
5.	Upniki:
a)	denarni zavodi . . .
b)	vloge na tekoči račun (vezane) ....
c)	ostali upniki.....
6.	Trate................
7.	Tranzitivne obresti .
8.	Neizplačana dividen-
da .................
20,000.000! • . 15,407.385; 95i 1,486.166195: 51,005.666 71
!
j 93,215.892 98 48,626.737 53
n7,677.949;471259,520.579:98 8,810.051 [41 327.776165
70.639;-:
9. Prehodne postavke in reeskont............
10.	Ostala pasiva.......
11.	Upniki za prevzete
garancije..........
12.	Čisti dobiček:
a)	prenos dobička iz minulega leta . . . .
b)	dobiček za leto 1922.
8,003.924
155.660
4,085.310
98
19,519.727145: 2,830.069 Sol
4,240.970j79
j|383,219.034169;
Izdatki. Račun izgube in dobička k dnevu 31. decembra 1922. Prejemki.
	—.	-	j	D i	r a r j e v			' 		j	Dinarjev		
1. Obresti:					1. Obresti:			
a) reeskomptne in tran-					a) vrednostnih papirjev	l,688.989i87j		i j
	1,564.570	54;			b) menic		2,034.285104,		
b) vlog na knjižice . . . j	L939.964	721			e) tekočih računov . .	16,695.124|03		20,418.398:94,
c) vlog na tekoči račun 1	11,021.583	18:	14,526.118	44	2. Iznos bančnih poslov			6.947.692 3^'
2. Upravni stroški . . . . |			1,557.244	22	3. Iznos realitet				36.4593Q
3. Plače in doklade . . .			6,158.782	48	4. Prenos dobička iz leta			• i
j 4. Davki in pristojbine .			1,032.071	50,	1921				155.660:65!
5. Odpis inventarja . . .			43.023	85	x.			s 1
6. Čisti dobiček za leto								i I
1922., vštevši prenos					N.			i !
iz leta 1921				4,240.97079					! !
1	1		27,558.211	28			1 27,558.211 [28	
1	II	1 II	II					n		!l	
V Ljubljani, dne 31. decembra 1922.
S knjigami in prilogami primerjali in v soglasju našli:
Nadzorstveni svet:
Dr. Peter Defranceschi s. r., predsednik.
Avgust Jenko s. r., Evgen Legat s. r., Fran Pretnar s. r., Anton Škof s. r., člani. Za knjigovodstvo: Josip Andrejs s. r., podravnatelj in glavni knjigovodja.
©iaj arsrss,.
Ljubljanska kreditna banka naznanja, da izplačuje po sklepu občnega zbora z due 6. maja 1923. za leto 1922.	1 7%m> dividendo
v znesku Din 17‘— za cel kupon št. 22 delnic št. 1 do 125.000 in Din 8'50 za polkupona št. 22 delnic št. 125.001 do 200.000.
Kupone vnovčujejo izza dne 7. maja 19 23. centrala Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani in njene podružnice v Brežicah, Celju, Kranju, Mariboru, Metkoviću, Novem Sadu, Ptuju, Splitu, Sarajevu, Gorici in Trstu, Hrvatska-slavonska zemaljska hipotekarna banka v Zagrebu, Zivnostenska banka v Pragi in njena podružnica na Dunaju.
V Ljubljani, dne 6. maja 1923.	Upravni svet.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.