togriborsM
PoftnTna
‘flofovfnT
C2^a T Din
Leto I. (VIII.), štev. 169 Maribor, sreda, 23. novembra 1927
»
JUTRA«
fafc&ja razu* nadalje in pfaznikor veek dan ob 16.
Ho6n pri petimi tak. m v L^ib^aal H. 4,409 *•$» maaa<aB, pravita » opmri ak po po« *0 Din, Ooat.nli«« m daaa pa tS Dto
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in npravn: Maribor, Aleksandrova centa št 13
Ogfoaf po tarifa
Ogtaoa apra|«a»a Uidi oedaari edetetak .Jutra" v LjabHaal, Paalawioaa aMsn ■. 4
Strašsn orkan nad Atlantikom
CELA VRSTA LADIJ IZGINILA NA DNO MORJA.
ŠKE ŽRTVE.
LONDON, 23. novembra. Nad Anglijo so divjali včeraj srditi, mestoma orkanski viharji, spremljani od velikanskih nalivov.
Od vseh strani prihajajo poročila o katastrofah, ki so zadele na odprtem mor iu razne ladje. V noči od nedelje na pon-deljek je dosegel vihar hitrost 50 morskih milj na uro.
Ob vzhodni obali Anglije se je potopil parnik »Alaska« in moštva ni bilo več mogoče rešiti. Parnik »Mourne« so rešili le s skrajnim naporom. Razdivjani element je vrgel parnik »Djerisa« na neko skalo, se katere se je potem ladja prevrnila v morje. Podobna usoda je doletela Parik »Eros«, čegar rešeno moštvo se je tekrcalo v Sanderlandu. V bližini Cro-
TEŽKE ČLOVE-
merja se je potopila nizozemska petrolejska ladja »Georgia«. Pri reševanju njenega moštva so se odigravali dramatični prizori. Ko so bili spuščeni rešilni čolni, so jih metali valovi po morju kakor orehove lupine. Trgovinska zbornice v Jar-mouthu je dobila obvestilo, da je vsaka rešitev moštva »Georgie« izključena.
GIBRALTAR, 23. novembra. Na Atlantskem oceanu divja že nekaj dni strašen vihar. Norveški parnik »Maurate« je bil vržen na neko sipino. Ob francoski za-padni obali se je ponesrečil italijanski par nik »Regulus«. Ob afriški severni obali se je potopil na odprtem morju italijanski parnik »Patria«. O usodi moštev in potnikov še manjkajo poročila.
Strankin praznik SDS
POSLANICA VSEM PRISTAŠEM IN PRIJATELJEM
OBLASTI.
SDS V MARIBORSKI
Spomin na odločitev o usodi Maribora
Patrijotlčna svečanost v Melju.
Na zunaj se radi delavnika danes ne opazi v našem mestu, kake lepe svečanosti praznuje naša junaška vojska in kako iz srca čestita našemu 45. pešpolku k njegovi »Slavi« vsa mariborska nacijo-lialna javnost. V meljski vojašnici so se dopoldne ob pol 11. zbrali zastopniki vseh državnih uradov, predstavniki cerkve in mnogih društev, ki se veselijo z nasledniki bivšega mariborskega pešpolka vred devete obletnice osvobojenja Maribora. Na slavi 45. pešpolka so bili med ostalimi honoracijorji in delegati društev navzoči mariborski Škof g. dr. Karlin, veliki župan g. dr. S c h a u b a c h, predsednik oblastnega odbora in mestni župan g. dr. Leskovar, podžupan g. dr. L i p o 1 d, zastopniki Sokola, Jugosl. Matice, srednješolskih zavodov, narodnega gledališča, predstavniki sodišča, drž. pravdništva,' policije, srednješolskih zavodov, carine! itd. itd. V veliki, z zelenjem in slikami kralja in kraljice okrašeni dvorani so po prihodu g. generala Spasiča opravili cerkvene obrede pravoslavni prota g. T r b o j e v i d, katoliški svečenik gosp. 2 a v a d 1 a 1 in muslimanski imam gosp. Halil-Imanovič iz Ljubljane. Po rezanju kolača je imel lep nagovor na vojake 45. pešpolka poveljnik g. polkovnik S a r i č, ki se je spominjal junaka slovenskega naroda generala Maistra, Pod čegar poveljstvom je bil iztrgan Maribor iz oblasti neprijatelja pred devetimi leti. Navduševal je naše junake, naj si vzamejo za vzgled bivši mariborski pešpolk, da bomo storili svojo sveto dolžnost tudi za osvobojenje še neodrešenih soro-iakov. Po gromkih živio-klicih kralju je vojaška godba zaigrala himno, nakar so ^stopili gosti z oficirskim zborom k žalski, kjer so bile Izrečene napitnice vojski in njenemu najvišjemu poveljniku. Govorili so polkovnik g. Sarič, veliki župan in mestni župan. Podpolkovnik gosp. Krpan je prečital imena padlih vojakov mariborskega pešpolka, katerim so zaklicali udeleženci trikratni »Slava!« G. polkovnik Sarič je še prečital pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralja. Med zakusko
je ves čas svirala vojaška godba. _
Popolde se je pričelo v vojašnici v Melju vojničko veselje. Mnogobrojnim gratulan-tom ob priliki slave 45. pešpolka v spomin, ko je bila usoda Maribora stvarno odločena v našo korist, se pridružujemo tudi mi.
Spominjajte te CMD
Doba ponare!an;a denarja in čekov
Ko se je angleški državnik Pitt nekdaj ogorčeno boril proti Franciji, je med bojna sredstva uvrstil tudi ponarejevanje francoskega denarja, da bi tako gospodarsko uničil nasprotnika. Če bi bil imel na razpolago današnje zrakoplove, bi jih gotovo natovoril s ponarejenim francoskim denarjem, katerega bi zrakoplovci raztrosili po Franciji in po sosednjih državah, da bi na mah nastal velik promet in da dolgo časa pravega denarja ne bi bilo mogoče ločiti od ponarejenega.
Princ Windischgratz in drugi madžarski velikaši so pa otvorili moderno ponarejevalno ero. Zločinstvo so oblekli v patrijotizem in tudi na sta-
Sl. Bistrica, 22. novembra.
Že precej časa se nisem oglasil, kajti ...	.	imel	sem	druge	posle,	ki	so	mi	vsaj	toli-
r ega Pit ta so se sklicevali, ko so po- j prjnesijs da sem potolažil nekaj nata-narejah jfrancoske franke. V zadnjem karjCj prj katerih sem imel »čredo«. Pa
Državni kongres SDS decembra 1925 je soglasno določil 4. decembra vsakega leta kot strankin dan, kot strankin praznik. V smislu tega sklepa je šef stranke gosp. Svetozar Pribičevič Izdal na vse strankine organizacije in pristaše poziv, v katerem pravi med drugim:
Strankin dan se vrši v vsej državi v nedeljo 4. dec. Vsi naši prijatelji morajo ta dan posvetiti zbiranju prispevkov ?a SDS. V času, ko naša mlada demokracija vstaja na obrambo osnovnih človeških in političnih svoboščin in spoštovanja narodne volje, je SDS bolj nego 'ceria j potrebna materijalna pomoč njenih prijateljev. Strankino življenje zahteva danes ogromne materijalne žrtve: de'o -,a stran kini organizaciji, volilna agitacija, strankino časopisje, brošure, letaki Pd, vse to stane ogromno mnogo denarji, /.a nočmi nasprotniki stoje banke in a eni fondi. Naša stranka se vzdržuje samo s požrtvovalnostjo in samozatajevanjern svojih članov. V tem leže tudi največja jamstva za njeno popolno neodvisnost in za možnost, da vodi čisto in pošteno narodno politiko.
V nadaljnih izvajanjih povdarja strankin voditelj, da ne sme biti ta dan nobenega prijatelja stranke, ki se ne bi — pa
četudi z najmanjšim zneskom! — spomnil stranke.
Kako bodo posamezne organizacije odnosno v krajih, kjer strankine organizacije še ni, zaupniki stranke organizirali izvedbo strankinega praznika, je prepuščeno lokalnim činiteljem, da urede po lokalnih razmerah. Ponekod bodo sklicali odborove seje in si razdelili tozadevno delo, drugod bodo sklicali Članske sestanke in že na njih izvršili svojo nalogo, zopet drugje bodo priredili predavanje, ali družabni večer ali kaj podobnega, ter izvedli zbirko. Vse organizacije in zaupniki so dobili povrh tudi še okrožnico o-blastnega odbora SDS za mariborsko oblast ter se naj blagohotno po njej ravnajo.
Naše mariborske prijatelje pa opozarjamo, da bodo dobili od strankinega vodstva še posebno prošnjo v gori navedeni smeri. Prosimo jih, naj s tem računajo in se prošnji brez izjeme odzovejo vsi.
Prijatelji! Ponovne volitve: v oblastno in narodno skupščino so pokazale in kažejo to deloma tudi občinske volitve po oblasti, da doprinešene žrtve za strankin razvoj in napredek niso zaman. Zato storimo vsi tudi tokrat svojo dolžnost do ideje, za kojO se borimo!
Slovenjebistriška kronika
času v Evropi ni več finančnih ministrov in finančnikov, ki ne bi bili v skrbeh radi ponarejevalcev. Za francoskimi franki, češkimi kronami, našimi dinarji, rumunskimi leji itd. so prišli sedaj v nevarnost tudi ruski čer vonci. Pred desetimi leti si v Rusiji gotovo niso mislili, da se bo danes tudi ruski denar ponarejeval. Vznemirjenost radi ponarejevalcev je velika. policije vseh držav so na lovu, čudno in mogoče tudi značilno je pa to, da se v policijske mreže vlovijo le manjše ribe, dočim veliki somi ponarejevalskega veletoka nadaljujejo svoje delo. Ponarejevalca Blumen-steina so zaprli, danes se pa že govori,da je to eden od majhnih. V Parizu imajo sedaj zaprtega tajinstvene-ga gospoda X. Predno so ga zaprli, so celico očistili in na novo opremili. Tako še niso sprejeli nobenega jetnika. Imena tega »odličnega« jetnika ne ve nihče in na vratih njegove celice je velik X.
_ Nepoznane visoke soudeležence fal-zifikatorske afere pa sumijo francoski listi že dalje časa v visokih političnih krogih: med madžarskimi in nemškimi šovinisti in med nasnrotniki sedanje francoske vlade in politike.
Falzifikat je danes politično orožje — ne več desete, že za izrednost označene vsote, ampak spredaj med prvovrstnimi sredstvi in če bo šlo po tej poti naprej, se bo precejšen del evropskih politikov začel vežbati v falzificiranju. Falzifikat je novodoben »Kamen modrosti«, celo glavna oseba sedanje velike afere cika na to s svojim lepim'imenom Blumensteln.
POSLEDICE STAGNACIJE. — BREZ »KNOFOV«. — ODHAJAJO IN PRIHAJAJO. — MODERNIZACIJA MESTA. — VSE ZA BLAGOR OČETNJAVE.
tro se posušijo drevesa. Na Boču in pr!
Sv. Arehu postavijo razgledne stolpe in uresniči se projektirana vspenjača na oba hriba. Zvezdarno zgrade pri holandskem mlinu, mestna klavnica pa bo spravljala svoj smrad v Žaklje. Ponočnim kričačem nabavi občina nagobčnike, zaljubljencem
so res to ubožice, ki morajo v lastnih knjigah napisati toliko tujih grehov.
Kolo časa se suče pri nas čisto normalno. Le najnovejša bolezen — stagnacija — razsaja z vsemi svojimi 40 konjskimi silami. Da nimamo denarja, poskrbijo že razni uradi in zavodi, ki s svojimi nalogi more človeštvo in ga tirajo tako daleč, da mora preobrniti vse žepe, ako hoče priti vsaj do tega, da prične s svojim »ratenweise abstreiten«.
*
Na kmetih so krstili denarje za »kno-fe«. Odkar pa je naša tovarna knofov propadla, je pri nas tudi pomanjkanje knofov.
*
Žage pridno režejo in uporabljajo svoje sile, kakor jim kaže valuta. Da je ta valuta čvrsta, je najlepši dokaz, da si je lastnik najprej nabavil konje s kočijo, pozneje motorno kolo, sedaj pa celo »Ta-tra«.
*
Odhajajo in prihajajo. Namreč uradniki. Odvzeli so nam cestnega nadzornika, poslali pa par državnih uradnikov, ki so nam dobrodošli, če bodo z ljudstvom, bo ljudstvo ž njimi. Odšel je drž. živino-zdravriik, mesto njega pride drugi, ki je podal nekje v Srbiji ostavko na državno službo, ker noče več rezati pujskov na državne stroške in bo vse to opravil pri
nas v privatni praksi.
*
Pridno se pripravljamo na prihodnjo sezono. Hoteli dobijo nove oprave in ceste se bodo zidale kar vprek. Markacije so naročene in bodo izvršene, kakor hi-
pa bo odvzeta licenca za potikanje po raznih kotičkih čez policijsko uro. Avtomobili, ki delajo prah in ropot, bodo morali voziti po podzemski poti, ki jo napravi naša občina, čim izgine sneg. Vse to seveda v blagor očetnjave in za pov-zdigo tujskega prometa.
*
Pridno se pripravljamo na volitve, k! bodo dne 11. decembra. Sedaj »flikamo« volilni imenik na podlagi sklepa okrožnega sodišča. Flikarija bo nekaterim v veselje, drugim pa v žalost. Kako bomo reševali občino, pokaže usodepolni II. december.
Gospod urednik! Naj zadostuje za danes. Obljubljam pa, da se gotovo oglasim do Sv. Spiridijona, t. j. 14. decembra, ko opišem dogodljaje, ki se bodo pripetili ob volitvah. Nekaj bo drame, nekaj pa veseloigre.
$azs*a a osnutkov za soo menik kral a Petra v Mariboru
V nedeljo, dne 27. t. tn. bo otvorjeili umetnostna razstava osnutkov, ki jih je prejel komite za postavitev spomenika kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja v Mariboru. Razstava osnutkov za spomenik bo združea z umetnostno grafično razstavo mariborskih umetnikov gospodov Cotiča, Mežana, Kosa in Pirnata ter bo dostopna od nedelje f7.tm. do vštevši nedelje 4. decembra. —»
 _ „__________________ ^arlbortkl	VECEHiR	.lafri	.	<•	-V	Maribotu,	aue	xt.	;<*/.,
Naše neodrešene pokrajine
iz oficirskih šol v Italiji ne izganjajo samo slovenskih in hrvatskih fantov, ampak tudi Italijane iz Primorja. V Puli so vrgli iz oficirske šole devet mladih tržaških Italijanov ter so jih poslali kot prostake k raznim regimentom. Kolegi iz južnih pokrajin so jih obdolžili avstrija-kantstva. Najbrže so tržaški fantje presojali položaj v Julijski krajini premalo fašistično!
V malem semenišču v Kopru je letos 134 gojencev. To so gimnazijci iz tržaške in poreške škofije. Fašistično glasilo v Trstu zahteva, da se ti gojenci ne smejo učiti ne hrvatski in ne slovenski. Zavod ima vzgajati čiste fašistične duhovnike.
Na sramotni oder je postavil tržaški »Popolo« tri občinske načelnike na Bovškem. Ti so: Cuder v Logu, Domevščik na Žagi in Logar v Srpenici. Fašistično glasilo besni nad njimi, ker se niso udeležili proslave fašističnega pohoda v Rim. Odstavljeni bodo in na njihova mesta pridejo Italijani.
Težak je položaj rudarjev v Raški dolini v Istri. Rudarsko podjetje postopa z delavci nečloveško. Sedaj jim je zopet znižalo mezde za 20%. Raz ven tega je bilo odpuščenih 400 rudarjev. Prišlo je radi tega do ostrega spora med podjetniki in delavci. Vso stvar je vzela v roke fašistična sindikalna organizacija in hoče rešiti to zadevo pravično, kakor zatrjujejo njeni voditelji. Ali doslej smo videli pri vseh takih intervencijah fašistov samo uspehe podjetnikov in povsodi po vseh tovarnah se nižajo plače delavcev. Ni dvoma, da tudi raškim rudarjem fašisti ne prinesejo zboljšanja.
Mati goriškega mestnega načelnika in senatorja Bombiča je bila pristna Slovenka, nekje od Sv. Lucije doma. Veliki Italijan Bombič se je pogovarjal s svojo materjo po slovensko. Ko je nekoč obolela, je bil poklican k nji župnik na Travniku v Gorici g. Kokošar. Nagovoril jo je italijansko ali stara žena je odgovorila, da zna italijansko le malo in pričela je moliti po slovensko.
Na obmejno Bistrico polagajo fašisti yedno večjo paznost. Na dan proslave Italijanske »zmage« pri Vittoriu Venetu je bila v Bistrici cela vrsta slovesnosti. O-tvorili so fašistovski dom, pričeli so s
Iz politične upravne službe.
V mariborski oblasti so v politično-npravni službi premeščeni: vladni svetnik dr. Leo Brunčko od okrajnega glavarstva v Celju za vodjo okrajnega glavarstva v Ljutomeru. Okrajni glavar Franc Hrašovec od okr. glavarstva v Šmarju pri Jelšah k velikemu županu v Mariboru. — Vladni tajnik Rafael M a h-nič od okrajnega glavarstva - v Slov. Konjicah k velikemu županstvu v Mariboru. Vladni tajnik Anton Svetina od okrajnega glavarstva v Celju v Šmarje pri Jelšah. Za vodjo okrajnega glavarstva v Šmarju pri Jelšah je imenovan .vladni svetnik dr. Heribert Kart in. —
Naš novi podkonzul na Reki
Za vicekonzula na Reki je imenovan dosedanji tajnik našega poslaništva v Parizu, dr. Vladimir Ryba?, sin pokojnega vodje primorskih Slovencev, dr. Otokarja Ryba?a, šefa oddelka za mednarodne pogodbe v našem zunanjem ministrstvu. —
Koncert orkestra kraljeve garde v Mariboru,
se vrši v petek 2. decembra.
Ljudska univerza v Mariboru.
Ker je g. prof. dr. Šerko zadržan, bo v petek 25. t. m. ob 8. zvečer veleintere-santno predavanje prof. dr. Kotnika o Londonu na podlagi prekrasnih barvanih skioptičnih slik. — V pondeljek 28. t. m. predava vseučil. prof. dr. G. Tasič iz Ljubljane o naši državi, ustavi in parlamentarizmu.
Nalezljive bolezni v Mariboru.
Od 15. do 21. novembra sta bila prijavljena mariborskemu mestnemu fizika-tu v mestnem okolišu samo dva slučaja nalezljivih bSlezni in sicer po en slučaj škrlatinke in šena, od katerih pa noben ni končal s smrtnim izidom.
predvojaškimi tečaji, blagoslovljen je bil prapor obmejne centurije in v Trnovem so otvorili lokale bolniške blagajne. Vsa Bistrica in okolica je bila na nogah, vse v zastavah, z Reke je prišel sam fašistovski konzul Host in kot slavnostni govornik je nastopil poslanec Sardi. Razlagal je, da Kobarid ne pomeni poraza za Italijane, saj mu je vendar pri Vittoriu Venetu sledila zmaga tako velikanska, da svetovna zgodovina ne pozna pomembnejše! Le škoda, da potem niso pustili italijanskih Čet, da bi bile korakale naprej do že določenih ciljev. Toda sedanja im-perijalistična Italija bo vse popravila. Danes se pod Italijo trese svet in povsodi jo visoko spoštujejo!... Tako prilično je pripovedal Sardi v Bistrici in gledal tja čez mejo, sanjajoč o velikem poletu rimskih orlov tja v daljavo, kdo zna kam. Govori fašističnih voditeljev ob meji so vedno polni vojne napovedi. Stroške za take prireditve nosijo drugorodci.
V Trstu je danes mnogo tvrdk, o katerih se je še ^o zadnjega časa mislilo, da stojijo trdno kakor skale v morju, pa so v resnici na šibkih nogah. V petek, na tržaški plačilni dan, včasih v celem mestu ni tvrdke, ki bi mogla brez težav izplačati 5000 lir! V trgovski zbornici se vršijo pogostoma posvetovanja, kako pre prečiti grozečo katastrofo v tržaški trgovini. Starejši, preudarnejši možje si med seboj na varnem razlagajo, kako prinaša fašistični režim Trstu vedno večjo škodo. In vsak dan nova zapovedana prispevanja v razne svrhe. Fašistični prvaki so bili zelo ozlovoljeni, ker se ni posrečilo do določenega dne zbrati 230.000 lir za aeroplan »Trieste«. Nazadnje so morali pomagati še oficirji in vojaki. Vse so o-brali za prispevke, pa še vedno ni dosežena potrebna svota! Trst preživlja kritične čase. »Frankfurter Zeitung« je pred nekaj dnevi opisovala razmere v Trstu. Pravi,, da je pristanišče v primeri s predvojnim časom skoro prazno, tržaško rnr-zerijo pa posvedočujejo oni beraški lju-. dje, ki se po končanih koncertih na trgu Unith vržejo z vso silo na bližnje tri kavarne, da poberejo čike in druge stvari, ki so jih pustili tam gostje. Fašistični »Popolo« je zarjul radi tega, končno pa priznal, da je vse res.
Odhod dveh odličnih oficirjev iz Maribora.
V pondeljek zvečer se je vršil v nabito polni restavraciji hotela »Meran« poslovilni večer, ki ga je priredii Oficirski dom mariborske garnizije premeščenemu komandantu 45. pp. polkovniku Dragoiniru Sariču in komandantu 32. art. polka, polkovniku Teodoziju Lukoviču. Poslovilnega večera so se udeležili poleg brigad-nega generala g. Spasiča in oficirskega zbora tudi zastopniki državnih in civilnih mariborskih oblasti ter mnogo prijateljev slavljencev. Polkovnik Sarič je namreč imenovan za kraljevega adjutanta, polkovnik Lukovič pa za pomočnika komandante artiljerijske štabne šole v Sarajevu. Brigadni general g. Spasič je slavil odhajajoča oficirja kot vzorna vojaka in jima želel vso vojaško srečo tudi na novih mestih, imenom mestne občine mariborske pa je nazdravil obema župan dr. Leskovar, poudarjajoč simpatije, ki sta jih vživala v mestu med prebivalstvom. Posebej je nazdravil g. brigadni general še nekemu poručniku, ki je isto-tako premeščen iz Maribora. Poslovilni večer je potekel v najlepšem razpoloženju in neprisiljeni zabavi, ki jo je prav posebno oživil še priznani Devov kvartet.
Delovni čas v trgovinah.
Trgovskemu gremiju v Mariboru prihajajo v zadnjem času o posameznih trgovcih pritožbe, da ne odpirajo in zapirajo ob določenem, času svojih obratova-lišč. Opozarja se, da mora gremij vse take trgovce, ki se ne drže sklepov občnega zbora, v smislu svojih pravil kaznovati in je priporočati, da se vsi točno drže odpiralnega in zapiralnega reda, ki se je moral prilagoditi določbam zakona o zaščiti delavcev
Zračni promet Beograd—Zagreb.
Kakor je sedaj končnoveljavno določeno, se otvori civilni zračni promet med Beogradom in Zagrebom dne 15. februarja 1928. Uprava društva za zračni promet je naročila v francoski tovarni Potez štiri avijone komercijalnega tipa, katerih vsak ima prostora za šestorico potnikov. V kabini Je prostora za pet oseb, a šesta bi bila poleg pilota. Kabine teh avijonov, ki jih. dobavi tovarna najkasneje do 1. februarja, bodo prostorne, zelo udobne in luksuzne. Brzina avijonov bo 165 km na uro, tako da bo trajala vožnja med Beogradom in Zagrebom dve in tri četrt ure. Ob meglenih dneh bodo leteli avijoni nad dolino Save in bo v takih slučajih vožnja nekaj minut daljša. Vsako letalo stane 260.000 frankov. Izdelujejo jih v Potezovi tovarni v Meoltu pri Albertu. Za šefa pilotov v civilnem našem prometu je angažiran naš znani pilot prvak avijatikov g. Striževski. Vozne cene še niso točno ugotovljene. Prav gotovo pa ne bodo višje kakor 15 odst. dražje od prvega razreda Simplon ekspresa na isti progi. Društvo za zračni promet razpolaga s kapitalom okoli devet milijonov dinarjev. V kratkem bo razpisano že tretje kolo akcij. Zanimivo je, da je Beograd vpisal preko polovice skupnega števila delnic. —
Čitalnica In tečaji kulturno-prosvetnega odseka Delavske zbornice,
ki so dosedaj životarila v temni sobici na Rotovškem trgu v Mariboru, se do najkasneje L decembra preseli v palačo Pokojninskega zavoda, dr. Verstovškova ul. Tam ji bo lep, velik prostor na razpolago, Istotam se bodo vršila ob večerili predavanja s skioptičnim aparatom in slikami in izobraževalni tečaji bi se vršili dvakrat tedensko, od 5.—6. zvečer in se bo za ure plačalo 1—2 Din, ako se javi vsaj 25—30 udeležencev. Tečaji bi imeli v prvi vrsti namen izobraziti vsakega delavca ozir. uslužbenca tako, da bi lahko z razumevanjem čitali vsako znanstveno ozir. strokovno knjigo. Zato se bo pouk dajal iz vseh panog znanstva, zlasti pa iz filozofije, sociologije, iz prirodo-slovja in iz zgodovine ter zemljepisja. Prijaviti se je pismeno (z navedbo adre-se) na tajništvo ekspoziture Delavske zborice v Mariboru, Rotovški trg, ali pa na prof. Ivana Favaja. Tudi ustmene prijave se sprejemajo. —
Trije streli — trije mrtvi.
V Gračanici se je odigrala v pondeljek krvava ljubavna tragedija, ki je izzvala splošno senzacijo v mestu. Pred kratkim je prišla v Gračanico v neko tamkajšnjo gostilno za natakarico Mila Stuček iz Slovenijo, lepo dekle, ki si je kmalu pridobilo simpatije vse mladine. Posebno strastno se je zaljubil v njo trgovec Avram Papo, ki je prišel nedavno iz Sarajeva. Kmalu je posta! nanjo silno ljubosumen. V pondeljek je odšla Mila na sprehod pridružil pa se ji je bančni uradnik Gradaščevič. Nepričakovano je stopil pred Milo ljubosumni Papo, jo zgrabil za prsa in zakričal: »Zakaj nisi prišla? Tako dolgo sem te čakal!« Kaj se je vršilo pozneje, ne ve nihče. Papo je potegnil samokres in dekleta ustrelil. Gradaščevič je dekletu priskočil na pomoč in hotel napadalcu iztrgati revolver, dobil pa je tudi on kroglo v glavo m obležal takoj mrtev. Še predno je mogel kdo preprečiti, je ustrelil nato Papo še samega sebe v sence in se zgrudil mrtev na tla. Mila Stuček je bila sicer takoj po krvavem dogodku prepeljana v bolnico, vendar pa je tamkaj že čez nekaj ur podlegla poškodbi. —
Trgovski koledar za I. 1928
je izšel. Je to zelo lično v platno vezana knjižica, ki jo je uredil Franc Zelenik, založilo pa je koledar Trgovsko društvo Merkur za Slovenijo v Ljubljani. Stane koledar s poštnino vred 15 Din za izvod. — Kakor druga leta, je tudi letos vsebina koledarja zelo pestra in poučna. Za detajlno trgovino je priobčeno praktično knjigovodstvo, za splošno uporabo pa: Lestvica za dohodnino: davek na službene prejemke privatnih nameščencev; maksimalne tarife izvoščkov v Ljubljani in Mariboru; poštne pristojbine, kolko-vine itd. Poleg tega obsega koledar obširno razpravo o »Pomenu in vlogi trgovca v narodnem gospodarstvu«. Koledar je splošne važnosti, posebno pa ga priporočamo trgovcem in trgovskim nameščencem. Naroča se pri: Trgovskem dm&tvu Merkur. Ljubljana. —
Trgovine na državni praznik.
Trgovine bodo 1. decembra na državni praznik ves dan zaprte. Dne 4. decembra, nedeljo pred Miklavžem, dne 8. decembra na praznik in 18. decembra, nedelja pred Božičem, smejo biti vse trgovine do 13. ure odprte. — Trgovski gremij v Mariboru. —
Pozor na predpise o nezgodnem zavarovanju nameščencev.
Iz mnogih dosedanjih pritožb tukajšnjih trgovcev se je mariborski gremij prepričal, da uvršča Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu pisarniško osobje za nezgodno zavarovanje v isti nevarnostni razred kot delavce in druge v težkih obratih zaposlene nameščence in je treba potem plačevati zelo visoke prispevke. Zato opozarja gremij svoje Člane in industrijalce, da posvečajo tozadevnim odlokom Osrednjega urada največjo pažnjo in se natančno prepričajo, ali so njih nameščenci uvrščeni v pravilne razrede. Važno je, da je na te odloke mogoč priziv samo 15 dni po vročitvi, na kar je treba paziti. Za pisarniško osobje je merodajen samo I. nevarnostni razred, nekatero je pa, kot smo se prepričali, uvrščeno v VI. in celo v IX. nevarnostni razred. —
Šahovski klub
je imel preteklo soboto lepo in dosti dobro obiskan šahovski večer. G. prof. Stu-pan je pokazal par zelo lepih partij iz matha med Capablanco in Aljehinom. P/ihodni šahovski večer se vrši ta četrtek 24. t. m. v kavarni »Jadran« ob 20. uri. — Vsi prijatelji šaha in člani so povabljeni. —
Siidmarka in Schulvereln ob naši meh.
Pretekli teden so ob naši severni meji veliki lepaki in nalašč pripravljeni zemljevidi naznanjali, da bo dne 20. nov. v gostilni Stelzer v Špiljah veselica Siidmarke s predavanjem o krivičnih mejah. Na plakatih se je blestel napis »Geraubtes Land«, zemljevid pa je opozarjal, da gre za ozemlje od Maribo^f do Celja in razne otoke v Jugoslaviji* Nemci torej še vedno ne morejo preboleti izgube krajev, kjer so umetno naseljevali svoje ljudi in skušali z gospodarskim pritiskom domačine ponemčiti. —* Imenovanje naše Štajerske kot »Geraubtes Land« je za našo državo in naše državljane žaljivo v največji meri in to tembolj, ker je naša narodna enotna država storila vse za ohranitev dobrih medsebojnih sosednih odnošajev. Dobro bi bilo, da bi se za podobne dogodke ob naši severni meji oblasti malo bolj zanimale, posebno pa skušale poizvedeti, koliko naših »lojalnih« državljanov se je u-deležilo imenovane veselice. —
Smrt na Golici.
Pred 10. dnevi sta se napotila 261etm Janez Erlah in 191etni Jakob Noč iz Koroške Bele preko Golice na Koroško. Tedaj je bilo na Golici že do pol metra snega in snežilo je naprej. Ker teden dni od obeh ni bilo glasu, se je Erlahov brat napotil na Golico sluteč nesrečo v sneženem metežu ali pa aretacijo od finančnih stražnikov. Na žalost se je uresničila prva slutnja. Pod suhim sedlom je našel svojega brata zmrznjenega v snegu. Stal je pokoncu, njegov tovariš Jakob Noč je pa sedel ob drevesu. V sneževju sta gotovo opešala, počivala ter zadremala v smrt. Včeraj so oba pokopali pri Sv. Križu nad Jesenicami. —
V kaznllniškl obleki čez tne]o.
Včeraj so financarji na meji prijeli Avgusta Ferjana, ki je brez dovoljenja prekoračil mejo. Bil je izročen okrajnemu glavarstvu, ki ga je kaznovalo s petdnevnim zaporom. Prešel je mejo in imel opravka z raznimi oblastmi, ne da bi se ugotovilo, da je skrivnostni potnik dolgo potovanje iz Gradca neopaženo končal v mariborskih zaporih v kaznil-niški obleki. Ferjan, doma z Bleda, je pobegnil iz prisilne delavnice v Messen-dorfu in je avstrijski državljan. Po raznih tatvinah je pobegnil v Avstrijo, kjer je optiral in dobil avstrijsko državljanstva Dopadenje do tuje lastnine, pa ga je spravilo v ječo. Sedaj se bo moral pokoriti tudi za prestopke, ki jih je zagrešil še v Jugoslaviji. —
Obtniki notranjega mesta!
Jutri četrtek dne 24. nov. ob 8. zvečer v Narodnem domu sestanek obrtnikov L okraja. K obilni udeležbi vabi volilni odbor obrtnikov. —	1730
SRaribarski in dnevni drobiš
V M a H bot«, rfite 23.JCL 192*.
Mariborski V E C ER1*f K Jtrtr*.
Sfran 3i
Zakladi starih Gotov
OSLEPARJEN »KRALJ SKOPUHOV«. — ZGODOVINE NI POZNAL.
Znanje zgodovine za življenje ni ne-obhodno potrebno, koristno je pa v veliki meri, kakor kaže naslednja zgodba, ki se mnogo opisuje po italijanskih listih:
Blizu Palerma živi stari Necoraino, ki je daleč naokrog znan pod imenom »kralj skopuhov«. Starec si je nagrabil premoženje, ki je po ljudski govorici naravnost fantastično. Tudi po trezni in stvarni ocenitvi je starec velik bogataš. Na njegov Podpis bi vsaka banka izplačala velike svote. Podpis — to je pa tudi vse, kar ima skopuh in bogatin od šolske modrosti. Citati ne zna in za podpis je najbrže Sam iznašel neke črkam približno podobne kljuke, ki so pa dobro znane v denarnem svetu. Starec računa v svoji Slavi, ima svoj poseben računski sistem, pisma mu pa čita nečak, ki mu je zvesto vdan. Nečak seveda v znanosti tudi ni bogzna kako podkovan, pa če bi tudi bil, — do nasvetov in razlaganja prečitanega nima nobene pravice. Starec čitanje posluša in. potem sam vse ukrene. Celo legijo vednih in nevednih je starec že hudo nabrisal, njega pa še nihče — do nedavno.
Nekega dne je dobil pismo sledeče vsebine: »Moj prapraded je bil najzaupnej-Ši sluga kralja Teodorico il Grande. Ko ie ta kralj leta 525. umrl v Ravenni, je moj prednik v splošni zmedi, ki je zavladala ob nagli smrti mogočnega vladarja. spravil na stran velike zaklade. Od potomca do potomca se v naši rodbini podeduje listina, ki opisuje, kje je zaklad zakopan in kaj vse vsebuje«. — Sledi seznam naj večjih dragocenosti. — Zaklad je vreden več milijonov, dedič ga pa ne more sam dvigniti, ker nima na razpolago velike svote za nakup zemljišča in za izkopavanje zaklada. Če mu
potrebno vsoto posodi, dobi 5 odstotkov od zaklada. Tako se je v kratkem pis mo končalo.
Stari skopuh posluša čitanje tega pisma, ne reče nič ter se s prvim vlakom odpelje v Ravenno. Stvar mora biti dobra in resnična — mu je šinilo v glavo — ker ponuja dedič zaklada samo 5 odstotkov. Če bi bila sleparija, bi ponudil gotovo 50.
To sklepanje ni bilo tako napačno. Sleparijo bi bil pa stari takoj spoznal, če bi se bil le malo razumel na zgodovino. V seznamu zaklada so bili namreč navede ni »indijski briljanti«, o katerih pa gotski vladar Teodorik ni mogel imeti niti pojma.
V Ravenni je bogataš hitro našel pisca zakladnega pisma in začel se je z njim na vso moč pogajati za zvišanje zakladnega deleža. Z največjo težavo je spravil od 5 na 7 in pol odstotka. Težko po gajanje ga je še bolj uverilo, da ni sleparije. Našla sta tudi v samoti, precej daleč od mesta kraj, kjer naj bi bil zaklad zakopan, — in skopuh ie s težkim srcem odštel pretirano kupno ceno. Večjo vsoto je odštel tudi kot posojilo za vse stroške pri dviganju zaklada ter se odpeljal domov prepričan, da je z veliko težavo napravil dobro kupčijo.
Dedič zaklada mu je večkrat pisal. Poročal mu je o napredku dela, prosil je tudi za ponovna posojila, — dokler ni utihnil. Starec zopet na vlak in ko na drago plačani peščeni zemlji ni našel niti sledu kakega kopanja, se je podal k sodniji, kjer so mu na podlagi pisma raztolmačili, da je nasedel slepariji — in sicer ne posebno zviti, ampak navadni in vsakdanji. Njemu, ki je toliko drugih ogoljufal, se je to zgodilo, ker ni znal zgodovine.
Slava in reklamna korist ene razooroke
Vest o ločitvi zakona slavnega Filmskega igralca Charlie-a Chaplina je prišla Čez Ocean mnogo hitreje kakor Lindbergh ali pa kabelska vest o kaki važni, ves civilizirani svet zanimajoči senzaciji. Od začetka pa ni bilo jasno, kaj je bil vzrok tej ločitvi.
Vsaka ločitev pa daje ženi mnogo predpravic. To okolnost je uporabila Chaplinova žena in kratkomalo zaplenila vse imetje svojega moža in z zaplembo poverjena sodna komisija ji ie izplačala od nje zahtevane vsote. Razun tega je zahtevala za svojih dvoje otrok in za sebe veliko vsoto in Chaplin je moral plačati. Revež, četudi svetovno slaven komik, je poskušal zaman,, (la se s svojo boljšo polovico pobota. Ves civilizirani svet se je zanimal za muke in težave svojega priljubljenega komika mnogo bolj kakor za smrt kakega kralja ali atentat na kako važnejšo glavo. — Kakor so večinoma žene slavnih mož zelo muhaste, tako tudi Chaplinova; kajti komaj se je poleglo »razburjenje« nad ločitvijo zakona, o katerem so malo poprej krožile vesti, da je najidealnejši in najsrečnejši na zemeljski obli — že si je zamislila novo atrakcijo in se zaročila s Chaplinovim — bratom. In kaj je storil slavni komik? Brzojavil je svojemu srečnemu bratu: »Torej ostane moja ženica vendar v familiji. Hvala Bogu!«
In radio-aparati so vsemu svetu povedali novo senzacijo in cela sme,ia Željna javnost je prišla na svoj račun.
Ker pa je Charlie Chaplin zares pravi ženij v pogledu komike in ker se je zavedel da je njegova slava popolna in da je prodrla v vse kontinente sveta, je sedaj sklenil, da reži-slra film o — svojem zakonu. Tako Izrabljajo praktični Amerikanci vse, prav vse za reklamo in celo ločitev zakona bo nov reklamni film. ki bo napravil veliko senzacijo. Charlie Chanlin bo še bolj popularen dohodki pa bodo pokrili vso materijelno izgubo slavnega komika . . .
Praktični so res Amerikanci in če nas ne varaio konkluzije — je verjetno, da je Chaplinova ločitev le navi-
dezna in je preludij za novo senzacijo »v familiji« — (če bi nastopila blagajniška kriza »v familiji«) in brat Charlijev bo resigniral na svojo svakinjo in ženo ter jo vrnil soprogu svoje žene in svakinje (svojemu bratu) ... To ne bi škodilo senzacije željnemu svetu, ki bi pridobil s tem na novem filmu, familiji Chaplin bi pa prinesel novih dolarjev, sodnikom zakonskih (bračnih) problemov celega civiliziranega in neciviliziranega sveta bi pa dal obilo gradiva za mastno honorirane članke in razprave. Kdor zna, pa zna ... In če kdo kaj zna, zna Charlie Chaplin največ, ker zna vnovčiti žalost in veselje v — dolarje. Zares posnemanja vredno!
UVrscfere ccskusne živali
V Parizu so iz fiziološkega laboratorija tatovi ukradli poskusne živali in sicer 9 kokoši, nevede, kako uso-depolna bi lahko bila ta tatvina. Kokoši so bile namreč nekaj dni poprej cepljene z nekim serumom, katerega so učenjaki iskali več let, a ga še niso nikdar preizkusili. Takoj po tatvini je vodstvo znanstvenega zavoda razglasilo svarilo pred nakupom ukradenih kokoši, ker so živali s serumom zastrupljene in bi ljudje uživajoč njih meso, lahko nevarno oboleli. Poseben razglas je bil naslovljen tudi na tatove. naj svoj plen, ki predstavlja za znanstveni zavod veliko vrednost, takoj vrnejo ali pa naj vsaj sporočijo, kakšna posebna znamenja so opazili na cepljenih kurah.
Senzacionalna operaci a srca
V neki bolnišnici Stockholma so izvršili te dni dvoje svetovno-znamenitih o-peracij. Dvema pacijentoma je kri vdrla v srce in bila sta na videz mrtva. Tudi zdravniki so ugotovili smrt in same vsled tega, da se medicincem nekaj demonstrira, je prišlo do operacije. Odkrili so srce, našli strnjeno kri in ko so jo odstranili, je srce začelo zopet biti kakor ura, če jo naviješ. Od zdravnikov deklarirana mrliča sta začela zopet dihati in kazati vse druge znake življenja. Zdravnike, ki že dolgo trdijo, da se dajo izvesti operacije tudi na srcu, je ta slučaj zelo auogunuL
v
Sokolstvo
Smučarji - Sokoli! V četrtek 24.'t. m. se vrši ob 19. uri v društveni sobi v Narodnem domu sestanek vseh Sokolov, ki se zanimajo za to panogo zimskega športa. Ustanovljeni smučarski odsek bo nudil svojim članom možnost izvežbanja v tej panogi, v kar bo vodnik odseka kot kvalificiran smuški učitelj vsem bratom in sestram, specijelno pa novincem vsak čas na razpolago. V odsek smejo pristopiti vsi člani in članice društva, ter naraščaj, brez kake vpisnine ali članarine. Priglasitev in vpisovanje se vrši na gori napovedanem sestanku. — Zdravo.
Zgodovina žepnega robca
Sledovi žepnega robca vodijo v Evropi nazaj v sredo 15. stoletja. Tedaj so v Benetkah, v središču čipkarstva, začeli kot okras uporabljati ovalne robčke, obšite s čipkami. Koncem 16. stoletja se je z dresdenskim ediktom dovolilo plemičem nositi take robčke za pasom. Na dvoru Henrika II. so se navdušili za žepne robce in vsi portreti iz te dobe predstavljajo plemiče in plemkinje s čipkastimi robci v rokah. Robci so postajali vedno večji. Sredi 17. stoletja so prvaki tekmovali, kdo bo nosil robec večje vrednosti. Veliki toskanski knez je plačal za robec s čipkami 200 dukatov. Nosa si tedaj z robci še niso brisali in je velikemu kavalirju ali dami zadostovalo popolnoma par dragocenih robcev. Od najbogatejše neveste na Dunaju je dobil tedaj ženin največ šest robcev.
v in
REPERTOAR:
Sreda, 23. novembra ob 20. uri »Revizor«, ab. D. Kuponi.
Četrtek, 24. novembra ob 20. uri »Eva«, ab. B.
Petek, 25. novembra ob 15. (3.) uri »Revizor«. Dijaška predstava, pri jako znižanih cenah. Zadnjikrat.
Mariborsko gledališče ponovi v četrtek prekrasno Leharjevo opereto »Evo«, v nedeljo popoldne pa po znižanih cenah priljubljeno opereto »Čardaško kneginjo«, da si jo more ogledati tudi okoliško občinstvo. Kdor pride iz okolice do nedelje opoldne po najman 10 vstopnic, ima prost vstop. V nedeljo zvečer bo premijera najpopularnejše slovenske ljudske igre »Rokovnjačev«.
Dijaška predstava »Revizorja« po najnižjih cenah se vrši v petek 25. nov. ob 15. (3.) popoldne.
Miklavžev večer v gledališču. Letos ! priredi gledališče lasten Miklavžev večer, spojen z otroško predstava
Šport
Nogometaši ČSR ne pridejo v Amsterdam?
Po poročilih dunajskih listov je sklei-
.. _____	nila nogometna zveza ČSR, da se ne
Francoski udeleži'olimpijskih tekem, infcicer radi kralj Henrik IV. je imel, kakor pravijo, finančnih težkoč. Kot neko nadomestilo samo štiri. Ludvik XVI. je okrog leta za to naj bi se vršile baje na jesen 1928 1785. ukazal, da morajo biti robci četve- 'velike nacijonalne tekme ob priliki de-rooglati. Tedaj so imeli dragocene robce setletnice obstoja ČSR. (Iz Prage nima-razgrnjene tudi po mizah in so tkalci mo potrdila o avtentičnosti te vesti.)
dopovedali kralju, da je četverooglata oblika prikladnejša. S časoma so pa začeli robce uporabljati tudi za nos in tedaj
Se-Ii Angleži udeležijo olimpijade?
Športnikom, ki se zanimajo za olim-
“e začela gospoda nositi po dva robca s pijado’ je .svoječasni sklep Med-seboj, enega v rokah ali pa drugače da- Tnarodnega ohmpuskega odbora s seje v leč vidno kot okras, drugega pa v žepu. usanne, glasom katerega se najstrozje Dame so si robce pripenjale k pasu ali PreP°veduje dajanje ali sprejemanje popa z zaponko na prsa. Pred kakimi 50. vJacila ”a zgubljenem zaslužku, ki ga
eti so si še elegantni gospodje zatikali Jtrpu° tek™va “ v času olimpijade S
tem se pač hoče varovati cisti značaj
amaterstva med tekjnovalci na olimpijadi. Ta sklep pa je prišel v navskrižje z Angleži, ki imajo pripravljene velike
čipkaste robce spredaj za telovnik. Dandanes ponavlja robček marsikaj iz svo-ega razvoja. Obšit je z raznimi čipkami, ki gledajo iz raznih žepov moške,	,	_
kakor tudi ženske obleke. In mnogi, ki vs.ote- * katenmi Jočejo podpirati sport-nosijo robček za okras, niso niti dobio n!ke’,k‘ bl zapustih več mesecev pred oskrbljeni z robci za nos. Mnogo jih pa
še dandanes hodi po svetu, ki so na isti stopnji, kot predniki iz 15. stoletja. Tekme s plugom, srpom in koso. Švicarji so pametni ljudje. Po ueka-
in več trenirali ter postali takorekoč že profesijonalci. V soboto zvečer so imele angleške organizacije amaterskih športnikov burno zborovanje v Londonu, kjer so sicer sprejele nekaj sklepov
terih svojih listih so začeli propagirati v smjsju j0zanske seje, a vendar niso rekordne tekme^ s plugom, koso in sr- kcmčnoveljavnO rešili, se-li udeležijo An-pom, ceš, da je ze dovolj rekordov z zo- gleži 0iimpijade aU ne.
go, rapirjem, veslom itd. Tekmovame s j jz sprejetih resolucij je razvidno, da plugom so ze priredili m za prihodnje prodjra mišljenje predsednika brltskega leto pripravljajo se vec rekordnih tek- ol!mpiiskega odbora generala Kentisha, movanj z drugim poljedelskim orodjem kj zagovarja angIeško udeležbo v Am-Tekme se bodo vršile na velikih njivah sterdamu. Oficijelno in za inozemstvo m po jih in bo poljsko delo ob tej prilik. tega vprašanja torej Angleži Se niso re-najbohše opravljeno Zmagovale, bodo ši|j Med njjmi samjmi pa Je razpoloženje ponosni m če se sploh razvije le en del naslednje: nogonietaši in igralci hockeya one tekmovalne vneme, ki je dandanes nočejo v Amsterdam; prav tako ne bo združena z brezkoristnimi napori, bo
mnogo pridobljeno.
Pariz, mesto zanimivih klubov.
Pariz se lahlto ponaša z obilico zanimivih klubov in najrazličnejših društev. 3arižani so si na primer ustanovili »klub nesrečno zaljubljenih«, v katerega se sprejemajo tudi žrtve nesrečnih zakonov. 3ariški mladeniči so ustanovili ženito-
na olimpijado menda ne boksarjev, ne veslačev niti kolesarjev, ki se branijo priznati lozanski sklep J.O.C. Za enkrat 'je zagotovljena le udeležba angleških lahkih atletov. Plavači in telovadci se še niso izjavili. Podoba je, da bodo sicer nastopili, a s protestom proti lozanske-mu sklepu. — Vsa« ta protestna akcija Angležev pa se nanaša seveda le na tek-
vanjski klub. Vsekakor je zanimiv tudi me v Amsterdamu, ne pa na zimski
klub dolgolasih«, ki vodi močno propa^ gando proti uvajanju »bubi kopfa«. Parižani so ustanovili »klub pešcev«, da se ubranijo 70.000 pariških šoferjev, ki povzročajo veliko nevarnost in nesigur-nost. Najzanimivejši pa je »klub skakačev s padalom«, v katerega se sprejemajo samo oni avijatiki, ki so s padalom skočili najmanj iz višine 1000 metrov. Ta klub šteje doslej najmanj članov.
APehin-Caoablanca
Enointrideseto kolo turnirja za svetovno šahovsko prvenstvo je končalo zopet remis in sicer po 40. potezi. Stanje ie torej neizpremenjeno: Aljehin 4, Capablanca 3 dobljene partije, 24 iger pa e končala remis.
šport, ki se ga Angleži polnoštevilno udeleže.
Franclja za svoje olimpijce.
Po večletnem obotavljanju je dovolil francoski senat na zadnji seji za pripravljanje francoskih športnikov na olimpijado subvencijo 1,860.000 frankov. Privatna zbirka Francozov za Amsterdam pa je tudi že dosegla milijon frankov, tako da ima olimpijski odbor Francije na razpolago že lep denar treh milijonov.
Nurml potuje v Ameriko.
V pondeljek se je vkrcal v HelsingV forsu za pot v Ameriko svetovnoznani tekač Nurmi. Finske novine pišejo o izključno športnem značaju Nurmijeve poti, on sam pa baje izjavlja, da potuje v i privatnih zadevah svojega poklica.
Sfran ?.
JfariBotskl VECERNTR Mri
\ MarlBoftl, cine 23.	1927.
Nova posebnost madžarske prooactande
Poskusi madžarskih šovinistov, da bi v Angliji z Rothermerovo agitacijo ustvarili atmosfero za velikomadžar-sko politiko ter tako mogli začeti boj proti trianonski mirovni pogodbi, niso imeli nobenih pravih uspehov. Rother merovi pozivi na finančne kroge so bili ignorirani, njegovi madžarofilski članki z neresničnimi podatki se pa niso razširili preko listov njegovega časopisnega podjetja. Med angleškimi lordi so si Madžari poiskali sedaj drugega prijatelja in sicer v osebi lorda Newtona, člana zgornje zbornice, ki pripravlja sedaj interpelacijo o agrarni reformi na Češkem in v Rumuniji, ki naj bi bila močno oškodovala Madžare. Ta lord ima rodbinske zveze z madžarskim plemstvom in ni nobenega dvoma glede nagibov in ciljev nje gove akcije. Budimpeštanski šovinistični klubi že odkrivajo slovesno njegovo sliko, v srednji Evropi in posebej še v češkoslovaški republiki, pa brez vsakega vznemirjenja čakajo na vse, kar bo poskušal novi zaščitnik madžarskih šovinistov.
Smrtno ranleni rešuje šoferja, ki ga je povoziL
Nedavno je bila izvršena v Parizu obdukcija trupla 801etnega upokojenega polkovnika Yrburya, ki ga je tik pred njegovo hišo povozil taksi. Sodni komisiji je bilo javljeno, da je polkovnik po nesreči izjavil, da je nesrečo zakrivil sam. Šofer, ki je povozil polkovnika, ni pobegnil, temveč se je sam javil policiji in bil radi tega pohvaljen. Ko je bil po obdukciji in zaključeni preiskavi sestavljen zapisnik, je preiskovalni uradnik dodal ta-le zaključni odstavek:	»Rajnki
polkovnik Yrbury je bil viteški človek, kljub smrtnim poškodbam je zbral vse moči, da z velikim naporom poslednjih zdihljajev, dokaže šoferjevo nedolžnost.
Dojenček — plavalec.
Ameriški časopisi poročajo, da so v Kaliforniji doživeli veliko senzacijo. Neko 14 mesecev staro dete je znalo plavati, predno je sprehodilo. Toda otrok ni plaval, kakor plavajo običajno ljudje, temveč se je v vodi pomikal sigurno kot riba, s kretnjami rok, ki spominjajo na gibaje ribjih plavut.
Sledeče srečke drž. razredne loterije
kupljene v Zadružni hranilnici r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 19, oziroma v upravi Veternika, Maribor, so bile izžrebane dne 19 novembra:
NOVO
KNJIGARNO
V MARIBORU
NA ALEKSANDROVI C. 13 JE OTVORILA
TISK. ZADRUGA V LJUBLJANI
NOVA KNJIGARNA JE DOBRO ZALOŽENA S SLOVENSKIMI IN NEMŠKIMI LEPOSLOVNIMI IN POUČNIMI KNJIGAMI SPREJEMA SE NAROČILA NA RAZNE ČASOPISE IN REVIJE
ZA MIKLAVŽA IN BOŽIČ PRIPOROČAMO VELIKO IZBIRO MLADINSKIH KNJIG S SLIKAMI
B e o g r a d, dne 19. t, m.
Din 10.000 je zadela srečka št. 20.295.
Po Din 2000 sta zadeli srečki št. 91.771 in 34.105.
Po Din 500 pa so zadele naslednje št.: 30.985,	40.546,	53.411,	66.625,	66.692,
91.718,	115.695,	11.512,	11.51*1,	20.804,
20.811,	23.457,	34.124,	34.117,	34.189,
34.131,	47.723,	47.734,	47.773,	48.575,
59,307,	59.321,	60.848,	70.233,	83.300,
86.366,	96.935,	96.917,	97.788,	97.727,
110.195, U0.138, 110.151, 111.147, 120.104, 120.152,	123.383,	9,378,	9.334,	9.351,
20.272,	24.239,	34.045,	34.032,	58.066,
61,246,	76.239,	61.250,	70.233,	73.685,
73.625,	73.697,	82.543,	82.562,	82.596,
87.134,	87.180,	99.596,	99.522,	99.599,
110.772, 110.752, 122.793, 122.779, 122.795, 76.744,	100.743, 100.730,	100.726,	5.798.
Beograd, 23. novembra.
Po 10.000 Din dobijo srečke: 45.512, 69.592 in 103.911.
Po 4000 Din dobijo srečke: 83.211 87.702 in 114.038.
Po 2000 Din dobijo srečke: 397, 1.432, 2.894, 3.965, 4.127, 4.212, 8.134, 10.903, 13.336,	13.770,	13.914,	14.924,	15.595,
16.754, 17.937,	19.913,	21.336,	24.772,
24.791, 25,153,	26.457,	27.216,	28.364,
29.512, 31.372, 32.640, 32.815, 33.490, 37.741,	34.964,	36.223,	38.229,	39.793,
41.062, 43.349,45.668 46.663 47.124 49.815 51.647 52.168	55.435	55.524	59.859	70.843
71.639 72.435	73.734	75.101	76.347	81.941
76.670 79.087	79.380	79.931	83.574	83.610
85.518 86.791	89.940	91.013	92.357	94.018
94.126,	94.641	94.982,	96.373,	96.784
102.486 102.930	103.094	105.573	106.075
106.698 106.812	108.288	108.373	109.975
1U.916 111.964	114.269	U4.456	115.400
H7.117 U9.373 119.683 122.395 122.823.
MaKogtMl. ki	posre-
dovalne In eodjalne namene obfiinstve: vsaka beaeda30 p, Mjmanjii znaaek Din fr—
Mali oqlasi l
tl	*
Ženitve, dopisovanj« in ogln. ' trgovskega ali reMaaenega značaja: vaaka beseda SO p, najmanjši znaaek Din tO'—
Velika zaloga kuhinjske posode.
Vsaki gospodinji znano prvovrstno posodo znamke »Herkules«, la. aluminijevo, litoželezno, postekleno, tehtnice, ribeze, sita, deske za testo, valarje, likalnike, razne oblike za pecivo, kutiie za špece* riio in dišave, kotličke in šibe za sneg, solnike, mlečne kangle, cedila, vedrice: umivalnike, vrče, stiskalnice za ocvirke in krompir, samovare »Phobus« in druge vrste, škafe, lonce za kuhanie perila in perilnice, iedilno orodje in žlice vseh vrst, jedilne servise iz porcelana, krožnike iz porcelana in kamenine, umivalne garniture in vse vrste steklene robe. — Albert Vicel. Maribor, Glavni trg šiev. 5. -	15n
Galoše in snežne čevlje popravlja Ameriška vulkanizacija. Maribor, Zrinjski trg.	1649
Smodnik in eksploziva se dobijo pri tvrdki Eksploziva Maribor, Aleksandrova cesta 6.	1727
Kupim staro zlato,
srebrn denar, umetno zobovje’ po najvišjih cenah. Ilger, Maribor, Gosposka ulica 15.	Ha
Kolesa in motorje shranjuje preko zime tvrdka Justin Gustinčič, Tat-tenbachova 14.	26a
Sprejmem prodajalko, tudi začetnico, za trgovino stekla in porcelana v Ljubljani. Gdč. z znanjem slovenskega in nemškega jezika naj pošljejo ponudbe na Poštni predal 174 Ljubljana. 1723 Nemščino
poučuje po dobri metodi profesor, Raz* lagova 15, pritličje.	1724
Specijalna delavnica za črkoslikarstvo in soboslikarstvo, Fr. Ambrožič, Grajska ul. 2. Maribor. 1725 Sobo in kuhinjo iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe na upr»v« lista pod »Suho stanovanje«. —
1728
vette, jopice, puloverje, volneno zim«ko perilo za gospode, najlepše češko in angleško blago v vseh modnih barvah za moške obleke in razno drugo manufakturne blago nudi v lepi izbiri in po znano aolldnih cenah manufakturna trgovina
M. FELDIN MARIBOR
GRAJSKI TRG 1	VETRINJSKA	ULICA
Državni in drugi naatavljenci imajo znaten popust!
•••7 \•
iščemo za Maribor in ožjo okolico za dobro uvedeno tvornico toaletnih potrebščin. Ponudbe z referencami na poštanski pret. 27, Karlovac.	1729
Danes v sredo v Veliki kavarni
kabaretni večer
17J6	i elitnim koncertom. Nastopi komik
Viljem Schleslnger
SVET OVNI PATENT
"ZEPH1R"
Lesna trajno goreča peč z zračno kurjavo
mata
IWB
IBBPBUBBgUUigl
KBKUBBI
VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO
PINTER & LENARD
m
m
m
z tO kg drv ogreva sobo skozi 24 ur JIEPHiR‘, tvarnlca
Zastopstvo za Maribor železnina
PINTER A LEMAMI
■■■■■■■■■
POZOR!	POZOR!
Kiojao, šivilje, ieirji,
ako Vam V$št stroji nagajajo obrnite a e na specijalno mehanično delavnico Justin Gustinčič, Tattenbachova ulica štev. 14, ker ima ista specijalni oddelek za popravila strojev vseh vrst	937
Din 199’-
čevlji s spono lakasti in v modnih barvah pri
Anici Traun
Grajski trg 1	870
Za Miklavža
priporoča svojo bogato zalogo bonbonov od navadnih do najfinejših vrst, bonbonijere, čokolado in raznovrstno dnevno sveže pecivo po izvanredno nizkih cenah slaščičarna
MARIBOR, ALEK/ANDROVA CE/TA 32 — 34
Traverze, cement, železo, ličnike, žico, strešno lepenko, poljedelsko orodje, peči in štedilnike, vseh vrst kovanja za stavbe, orodje za obrtnike, kuhinjsko posodo itd. v veliki izbiri in po najnižjih cenah.
S EMAN. ILICH, Maribor, Slovenska 5
^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ibbbubbuubbubbubbbbb a|	0*l«Jt«	sl	Izlolbo!	1701
■iDununuduDua jaMtDaL*D«LHBLWL*Lj«jBaaniaDBaioaOBnaDanBaanuiMnuaa □■n,rrn»n«n«n«lTn«niaiD« TOBriinurMnanarMrignai-Mp«
Pristno slivovko, drozenko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, n* D vinskega kisa, ezencnega kisa; caj v zavitkih in odprt dobite po ugodnih cenah v trgovini
JAKOB PERHAVEC - MARIBOR - GOSPOSKA 19
NA DROBNO IN DEBELO
Tovarna za izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov
-i^n^r^nBDatJaijaDiCHIDUDBDBCJiDBDBDBDBDBDBOuDpnmrun,-—'
POSTREŽBA TOČNA
______________________________________________________________________________  —----?—-——*-—•—»-"•nj
kdaja Konzorcij »Jutra« * Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik
StauJto Detela v Mariboru