navadno leio Spisal P. Hitziiigčr, 1'uitlipMki fiirnik. —Ceterti pomnoženi tečaj. Založil Jano/ Giontlnl Natisnil J. Rud. Milic. Pri Janezu Oiontlnl-tu v LJubljani so na prodaj: J® S us itn smmitfiu Katoljfhke molitne bukve s nauki in napeljevanjem k poboshnimu shivljenjn, poleg nemfhkiga od %haftU{jiviga gofpoda dohtarja fv. p J fina. Veljajo nezvezane 40 kr., zvezane v usnjatem herbtu 54 Jkr., v iftnji 1 gold. 10 kr., v usnji z zlatem obrezkom 1 gold. 40 kr. Da bi bile te prelepe bukve tudi takim bravcom v prid, ki imajo slabe oči in toraj drobnega pisanja ne morajo brati, sim jih dal natisniti z debelimi cerkami, (s kakoršnjimi ste te dve versti natisnjene tako da so sedaj tudi za nar slabeji oči pripravne. Torej te v četertie prav lepo n^snjene bukve, ki so tako dober kup, vsim tistim priporočujem, kteri zavoljo slabih oči navadnih z drobnimi cerkami natisnjenih moytevnih bukev ne morejo brati. Kdor 12 iztizov naenkrat kupi, dobi 13. po verhu. i OM AČ ■i a navadno leto 1859. S podobo Bleškega jezera. t/ OEIBOiLNHo ZALOŽIL JANEZ GIONTIN1. Natisnil J. Rudolf Milic. Osemnajst stoterno leto, p Verh devet in petdeseto, Naj bi, kot je to število, Toljko srečo vsem delilo. Godovni in zvezdoznanski koledarček. Časi, nebesne stvari, godovi. Koledar uči štetev in razdelitev časov, posebne prikasni na nebesu, in znamenite godove v letu. Stari koledar je v red djal rimski vladar Juli Cezar 1. 45 pred Kr.; novi koledar je vravnal rimski papež Gregor XIII. leta 1582. Stari koledar je, zdaj že 12 dni zastal za novim. v Stetev in razdelitev časov. Cas se sploh deli v leta in mesce, tedne in dneve, ure in minute. Mero za 1 leto daje tek zemlje krog solnca (365 dni, 5 ur, 48 inin.); tedaj se za navadno leto šteje 365, za vsako četerto ali prestopno leto pa 366 dni. Mero za 1 mesec odkazuje tek lune krog zemlje (29 dni, 12 ur, 44 min.) pa v primeri s tekom zemlje krog solnca; mero za en dan odločuje sukanje zemlje okoli svoje osi (24 ur). Časi so se začeli šteti o stvarjenju sveta. Od stvarjenja sveta do Kristusovega rojstva je po navadni ln naj bolj poterjenl štetvi minulo 4000 let. Po Kristusovem rojstvu je po navadni štetvi preteklo 1858 let, po bolj natančni štetvi pa 1802 let. Za koledar je sostavljena lastna stetev, julijanska doba, po kteri se vse koledarske števila začenjajo iz pervega; tista obsega 7980 let. Leto 18Stt je navadno leto, ima 52 tednov in 1 dan, ali 365 dni, se začne v saboto, in konča v saboto; ter je: leto 5859 po stvarjenju sveta, poleg navadne štetve; „ 5863 „ „ „ „ bolj natančne štetve; „ 7307 „ „ „ „ prejšne greške štetve; „ 0572 „ julijanski koledarski dobi; .„ 1859 „ Kristusovem rojstvu, poleg navadne štetve; „ 1803 r> n v n bolj natančne štetve. Stvari in prikazni na nebesu. IVa nebesu se kažejo sol n c e in In n a, planeti in kometi, in zvezde. Solnce O je svetla krogla, l,41o.225krat večja od zemlje. Okoli solnca se premika zemlja in drugi planeti, tudi kometi, v krajših in daljših potih. Tek zemlje krog solnca ni vselej enako hiter; zatorej je srednji poldanji čas eno dobo spredaj, eno dobo zadaj za pravim poldnem. Veliki planeti. ^ Merkur, prosto malokdaj viden, je lOkral manjši ko zemlja. Venera, (danica), naj lepše svetla, jemalo manjši „ j Zemlja, človeški začasni dom, ima 5400 milj v okrogli. d1 Mart, svetel s rudečo lučjo, j« 4krat manjši ko zemlja. 2J- Jupiter, svetel e belo lučjo, je 1414krat večji „ tj Saturn, bolj bledo svetel, 772krat večji ko zemlja. (?) Uran, prosto komaj viden, 82krat „ „ \f/ Neptun, prostim očem neviden, je lOOkrat večji ko zemlja. Mali planeti. Vseh do slej znanih malih planetov je čez 50;' prostim očem so nevidni. Stranskih planetov, ki so tovarši večjih, je 21 z luno vred. Kotne t i. Vseh do slej ugledanih kometov je čes 700; kažejo se v megleni luči, mnogokrat s svetlim repom. Kometi so znaninja Božje vsemogočnosti, ne pa žlebov in nesreč. Luna © je krogla, SOkral manjša od zemlje; se premika okoli zemlje, ko njena tovarsica. Luna kaže spremene v svoji svetlobi; razsvetljene strani is pervega ne da nič v id iti, potem jo kaže deloma, dalje čeloma, in zopet deloma, Ko luna stopi med solnce in zemljo, solnce mrakne; ko zemlja stopi med solnce in luno. luna mrakne. Pomrak se godi čeloma ali deloma; meri se na pavce, 12 na celino. Lunini spremeni. ©mlaj (mlada l.)|<2)pervi krajec|®šip (polna 1.) J zadnji krajec. Lunini spremeni se v 19 letih povraoujejo na ravno tiste dni v letu; ta doba je lun s ki krog- (/.lato število). Tudi se pomni starost lune v novega leta dan; to je ep akt a (lunsko kazalo). Zvezde. Se svetijo z lastno lučjo bolj ali manj blišeče; njih število je nezmerjeno, njih vsakodanje premikanje le videzno. Rimska cesta so neštevilne množice zvezd. Zivezdiša. So trume zvezd, ki si jih v misli soslavljamo v podobe; vseh zvezdiš se šteje J08. Med njimi so dvanajstere nebeške z n a m d j a, tudi veliki in mali voz (medved). Nebeške znamnja. jp^ oven. /flf* junec. ffl dvojčki. Hl£ rak. K& lev. devica. tehtnica, škorpjon. strelec. kozel. vodnar. ribe. V okrogu teh znamenj se vidi solnce premikali s planeti vred. v znamnju kozla stoji tisto naj nižje proti jugu, v znamnju raka naj višje proti severju; v znamnju ovna in tehtnice ostaja pri sredi, v ravniku. Po tem raznem solnčnem stanju se ločijo oveteri letni časi. Planeti vladavci. So Saturn, Jupiter, Mart, Solnce, Venera, Merkur, Luna. To so po starih koledarjih znamnja letine in vremena. Misli se namreč, da se letna lastnija povračujc na 7 let; ta misli pa skušnja ne poterduje zadosti. Vreme in letina se ravne po raznih uzrokih; za krajši čas se oboje utegne nekoliko napo* vedovati, za daljši čas se le teško zamore kaj ugibati. Letni časi l. 1859. Pomlad se začne 21. marca; i Jesen se začne 23. septembra; Poletje „ „ 22. junija; | Zima „ „ 22. decembra. Pomraki leta 1859. Solnce mrakne 4krat: 3. febr., 4. marc., 21). jul., 28. a\g. Luna mrakne 2krat: 17. februarja, 13. avgusta. Vsi ti pomraki so pri nas nevidni. Planet via daveč leta 1859. Je Luna; po takem bi letina imela biti bolj mokrotna, malo rodovitna. Resnica o tem se bo naj bolj vidila konec leta. Posebni dnevi in godovi v letn. Med dnevi se po cerkveni postavi ločijo nedelje, prazniki, postni dnevi, po deržavni postavi pa prepovedani dnevi. Nedelja. Je pervi dan vsacega tedna; celo leto jih ima 52, v časih 53. V koledarju se dnevi poredoma zaznamujejo s 7 čerkami: A, H, C, D, E, F, G; čerka, ki v posameznem letu zadeva v nedelje, je nedeljska čerka. Nedelje se v 28 letih povra-čujejo na ravno tiste dni v letu; ta doba je soinčni krog (nedeljska doba). Godovi in prazniki. So trojni: Gospodovi, Mat«re Božje, in Svetnikov. Eni so zapovedani prazniki, eni niso zapovedani; za posamezne kraje so godovi deželnih p r i p or oč n i k o v. Eni so premakljivi godovi, ne navezani na stanoviten dan, eni nepremakljivi. Za večjimi godovi se obhaja osmina, ali spomin skozi 8 dni. Poglavitni prasnikl so: Rožič, god rojstva Gospodovega; Velika noč, god vstajenja Gospodovega; Itinkošti, god prihoda sv. Duha. Božič je nepremakljiv god; Velikanoč je premakljiva, in se obhaja vselej v nedeljo po pervem pomladnem šipu; Rinkošti in drugi premakljivi godovi sledijo za Veliko nočjo. Prazniško število kaže dan, v kterega med 35 dnevi, od 21. marca do 25. aprila, ravno zadene Velika noč. Postni dnevi. So čveteri: a d ven t ni, pred božičem; 40danski, pred ▼elikonočjo; kvaterni, o 4 letnih časih; predgodovi večjih pramikov. Petek in sabota sta le nemesna dneva. Začetek leta. Navadno leto se začne 1. januarja. , Cerkveno leto „ „ 1. adventno nedeljo. Avstrijansko vladno leto se začne I. novembra. Rimsko vladno leto se je začenjalo 1. septembra. V dan 1, sept. se je pod rimskim cesarstvom na vsake 15 let iz novega napovedoval ves davek; po tej dobi se še pomni rimsko število. Koledarske št etre l. 1859. Lunski krog, zlato število . 1? I Rimsko davkno število . . 2 Epakta, lunsko kazalo , XXVI: Nedeljska čerka.....B Solnčni krog, nedeljska doba 20|Prazniško število .... 34 Premakljivi in drugi godovi leta 1859. Binkošti, dtthovo . . 12. jun. Sveto Telo .... 23. „ Nedelj po binkoštih . XX111. 1. adventna nedelja , 27. nov. Božič, v nedeljo . . 25. dec. 1. predpepelnična ned. 20. febr. Pepelnica.....9. marc. Cvetna ned., cvetnica 17. apr. Velikanoč, vnzem . . 24. „ Vnebohod Gospodov . 2. jun. Godovi deželnih priporoenikov. Sv. Ciril in Metod, a postelj n a slovenska. 9. marca. Sv. Jožef na Krajnsk., Stajersk.. Korošk. in Primorsk, 19. marca. Sv. Rupert, na Solnograškem, 27. marca. Sv. Mohor in Fortunat, na Krajnskein, Štajerskem, Goriškem, Furlanskem, 12. jul. Sv. Marka, na Beneškem, 25. aprila. Sv. Elija, na Horvaškem, 20. jtilija. Sv. Štelan, na Ogerskem, 20. avgusta. Sv, Tilen. na Koroškem, 1. septembra. Sv. Just, na Teržaskem, 2, novembra. Sv. Leopold, na Avstrijanskem, 15. novembra. Kvaterni in drugi posti l. 1859. I. kvatri, pomladni. 16. 18. 19. marca. II. „ poletni, 15. 17. 18. junija. III. „ jesenski, 21. 23. 24. septembra. IV. „ zimski, li. 16. 17. decembra. 40danski post, od pepelnice do vel. sabote, 9. marca do 23. apr, Adventni in drugi posti so zaznamnjani s križem f. Der&avni prepovedani dnevi. Gledišnt igre so prepovedane: v pepelnico, postni šmaren, veliki teden, velikonoč, binkošti, sv. Telo, mali šmaren, vse Svete, božič s 3 dnevi poprej. Plesi i ti bali so prepovedani: adventni in božični čas do sv. 3 kraljev, postni čas, velikonočni teden, v kvaterne in druge poste, v petke in sabote, in v godove deželnih priporoenikov. S sodnimi opravili se praznuje od božiča do svetil) 3 kraljev, od cvetnice do velikonočnega ponedeljka, vse nedelje in zapovedane praznike. Pobita! ®§Mt m Jannari. Solnce in luna. S o I nc c je v dan pred 1. zemlji naj bližje ob 2 u. 50 m. zveč. Solnce 20. stopi v zn. vodnarja ob 1 u. 38 m. zveč. Luna stopi v zn. kozlu, 10. v zn. ovna, 17. v zn. raka, 23. v zn. tehtnice , 30. v zn. kozla. Luna je 4. zemlji naj dalje, 18. naj bližje , 31. naj dalje. Planeti. Merkur je v zn. kozla; izhaja ob 7 u. zjutr.; zahaja ob 4 u. zveč. Venera je v zn. strelca, juternica, 12. solncu naj bližje; izhaja ob 5 u. zjutr., zahaja po 2 u. zvec. Mart je v zn. rib; izhaja ob 10 u. zjutr.; zahaja ob 9 u. zveč. Jupiter je v zn. dvojčkov; izhaja ob 2 u. zvečer, zahaja ob 5 u. zjutr. Saturn je v zn. leva, 19. tik lune, 29. solncu nasproti; izhaja ob 7 u. zveč., zahaja ob 9 u. zjutr. Uran je v zn. junca; izhaja ob 1 u. zv.; zahaja ob 3 u. zjutr. Neptun je v zn. rib vso leto. Februari. Solnce in luna. Solnce 19. stopi v zn. rib ob 4 u. 17 m. zjutraj. Solnce mrakne 3. deloma (0.8 pave.), med 2 u. 1 m. in 2 u. 39 m. zjutraj; vidoma le na južnem koncu zemlje. Luna stopi (i. v zn. ovna, 13. v zn. raka, 19. v zn. tehtnice, 20. v zn. kozla. Luna je 16. zemlji naj bližje, 28. naj dalje. Luna mrakne 17- čeloma, med 10 u. 8 m. zjutr. in 1 u. 40 m. zveč.; vidoma v Azii, Ameriki in Avstralii. Planeti. Merkur je v zn. vodnarja, 8. solncu naj dalje; izhaja po 7 u. zjutraj; zahaja po 4 u. zveč. Venera je v zn. kozla, 4. naj bolj svetla danica; izhaja po 5 u. zjutr.; zahaja po 3 u. zveč. Mart je v zn. ovna; izhaja po 10 u. zjutr.; zahaja po 9 u. zveč. Jupiter je v zn. dvojčkov; izhaja po 2 u. zvečer; zahaja po 5 u. zjutr. Saturn je v zn. leva, 15. tik lune; izhaja po u. 36 m. in 9 u. 9 m. zvečer; vidoma v severni Azii in Ameriki. Noč in dan sta 19. enaka , 12 ur. Luna stopi ti. v zn. ovna, 12. v zn. raka, 19. v zn. tehtnice, 25. v zn. kozla. Luna je 6. zemlji naj bližje, 27- naj dalje. Planeti, Merkur je v zn. rib, 8. pri solncu zgoraj, 24. solncu naj bližje; izhaja ob 6 u. zjutr.; zahaja po 5 u. zvečer. Venera je v zn. vodnarja, jutcrnica, 30. tik lune; izhaja ob 4 u. zjutr,; zahaja ob 2 u. zvečer. Mart je v zn. ovna; izhaja ob 8 u. zjutr.; zahaja ob 9 u, zveč. Jupiter je v zn. dvojčkov; izhaja po 10 u. zjutr.; zahaja po 1 u. zjutr. Saturn je v zn. leva, 15. tik lune; izhaja ob 3 u. zveč.; zahaja po 5 u. zjutr Uran je v zn. junca; izhaja pred 10 u. zjutr.; zahaja pred 1 u. zjutr. April. Solnce in luna. Solnce 20. stopi v zn. junca ob 4 u. 10 m. sveč. Luna stopi 2. v zn. ovna, 9. v znamnje raka, 15. v zn. tehtnice, 22. v zn. kozla, 29, v zn. ovna. Luna je 11. zemlji naj bližje, 24. naj dalje. Planeti. Merkur je v zn. ovna, 22. pri solncu spodaj; izhaja ob 6 u. zjutr. j zahaja ob 8 u. zvečer. Venera je v zn, rib, jutcrnica; izhaja ob 4 u. zjutr., zahaja po 2 u. zvečer. Mart je v zn. junca, 28. tik Urana; izhaja ob 5 u. zjutr.; zahaja ob 9 u. zveč. Jupiter je v zn. dvojčkov; izhaja po 8 u. zjutr.; zahaja ob 12 u. ponoči. Saturn je v zn. leva, 11, tik lune; izhaja ob 12 u. opoldne; zahaja po 3 u. zjutr. Uran jo v zn. junca; izhaja ob 7 u, zjutr,; zahaja ob 11 u. zv. Maj. Solnce in luna. Solnce 21. utopi v zn, dvojčkov olj 4 u. 17. m. zvečer. Luna stopi G. v zn. raka, 12. v zn. tehtnice, 19. v zn. kozla, 27. v zn. ovnu. Luna je 7. zemlji naj bližje, 22. naj dalje. Planeti. Merkur je v zn. junca, 7. solncu naj dalje j izhaja po 4 u. zjut. j zahaja ob G u. zvečer. Venera je v zn. ovna, jutcrnica, 4. solncu naj dalje; izhaja po 4 u. zjutr.; zahaja ob 4 u. zvečer. Mart je v zn. dvojčkov; izhaja ob G u. zjutr,; zahaja ob 9 u. zvečer. Jupiter je v zn. dvojčkov; izhaja ob 7 u. zjutr.; zahaja ob 10 u. zvečer. Saturn je v zn. leva, 8. pri luni, med 9. in 10. u. zv. pokrit; izhaja ob 11 u. zjutr.; zahaja po 1 u. zjutr. Uran je v zn. dvojčkov, 25. pri solncu; izhaja ob 6 u. zjutr.} zahaja ob 9 u. zvečer. Jiini. Solnce in luna. Solnce 22. stopi v zn. raka ob 0 u. 4G m. zjutr. Poletje 8 e začne. Dan je 22. naj daljši, 15 u. 42 in. Luna stopi 2. v zn. raka, 8. v zn. tehtnice, 15. v zn. kozla, 23. v zn. ovna, 30. v zn. raka. Luna je 3. zemlji naj bližje, 19. naj dalje. Planeti. Merkur je v zn. dvojčkov, 23. pri solncu zgoraj, 28. tik Marta; izhaja po 3 u. zjutr.; zahaja po 5 u. zvečer. Vonera je v zn. junca, juternica ; izhaja ob 3 u. zjutr.; zahaja ob 4 u. zvečer. Mart je v.zn. raka, 7. pri Jupitru; izhaja ob 5 u. zjutr.; zahaja ob 9 u. zvečer. Jupiter je v zn. raka, 25. pri solncu; izhaja po 5 u. zjutr. j zahaja ob 9 u. zvečer. Saturn je v zn. leva, 5. tik lune; izhaja ob 9 u. zjutr.j zahaja ob 11 u. zv. Uran je v zn. dvojčkov, 22. pri Veneri; izhaja ob 4 u. zjutr.; zahaja ob 7 u. zvečer. Juli. Solnce in luna. Solnce je 2, zemlji naj dalje ob 2 u, 28 m, zvečer. Solnco 23. stopi v zn. leva, ob U u. 46 m. zjutr. Solnce mrakne 29. deloma (6.3 pave.) med 9 u. 24 m. in 12 u. 22 in, zvečer; vidoma v severni Ameriki, Azii in Evropi. Luna stopi 6. v zn. tehtnice; 13. v zn. kozla, 20. v zn. ovna, 27. v zn, raka. Luna je 1. zemlji naj bližje, lb'. naj dalje, 30. naj bližje. Planeti. Merkur je v zn. raka, 7. v zn. leva, 1. tik lune, 14. tik Saturna; izhaja ob 4 u. zjutr,; zahaja ob 9 u. zvečer. "Venera je v zn, dvojčkov, 15, v zn, raka; 21. tik Jupitra po 4 u. zjutr,; izhaja po 2 u. zjutr.; zahaja ob 6 u. zvečer. Mart je v zn. raka, 21. pri solncu, 29. tik lune; izhaja po 4 u. zjutr,; zahaja po 8 u, zvečer, Jupiter je v zn. raka; izhaja ob 4 u. zjutr.; zahaja ob 8 u. zv. Saturn je zn. raka. 2. in 30. tik lune; izhaja ob 6 u. zjutr.; zahaja ob 10 u. zveč. Uran jc v zn. dvojčkov; izhaja ob 4 u. zjutr.; zahaja ob 2 u. zv. Avgust. Solnce in luna. Solnce 23. stopi v zn. device ob 6 u. 14 m. zvečer. Solnce mrakne 28. deloma (6,3 pave.) med 4 u. 27. m. in 7 u, 28 m. zjutrnj; vidoma v južni Afriki in Avstralii. Luna stopi 2, v zn. tehtnice, 9. v. zn. kozla, 17. v zn. ovna, 23. v zn. raka, 29. v zn. tehtnice. Luna je 12. zemlji naj dalje, 27. naj bližje. Luna mrakne 13. čeloma, med 3 u. 34 m. in 7 u. 30 m. zvečer; vidoma v Avstralii, Azii, Afriki in južni Evropi, Planeti. Merkur jc v zn. device, 3, solncu naj dalje, 28, pri solncu spodaj ; izhaja ob 6 u, zjutr,; zahaja po 9 u. zvečer. Vene ra je v zn. leva, 21. pri Saturnu, 22. pri Marti*, 25. solncu naj bližje; izhaja ob 3 u. zjutr.; zahaja ob 7 u. zveč. Mart je v zn. leva, 20. pri Saturnu; izhaja po 4 u. zjutr.; zahaja po 7 u. zvečer. Jupiter je v zn. raka; izhaja ob 2 u. zjutr.; zahaja ob 6 u. zv. Saturn je v zn. leva, 9. pri solncu, 27. tik lune; izhaja ob 5 u. zjutr.; zahaja ob 8 u. zvečer. Uran jc v zn. dvojčkov; izhaja po 11 u. zv.; zahaja po 3 u. zv. September. Solnce in luna. Solnce 23. stopi v znamnje tehtnice ob 2 u. 58 m. zvečer. Jesen se začne. Noč in dan sta 24, enaka, 12 ur. Luna stopi 5. v zn. kozla, 13. v zn. ovna, 20. v zn. raka; 26. v zn. tehtnice. Luna je 8. zemlji naj dalje, 24. naj bližje. Planeti. 'Merkur je v zn. device, 15. tik Marta, 16. solncu naj bližje; izhaja ob 5 u. zjutr.; zahaja ob 6 u. zvečer. Venera je v zn. device, 28. pri solncu zgoraj; izhaja po 4 u. zjutr.; zahaja po 6 u. zvečer. M a r t je v zn. devico; izhaja ob 4 u. zjutr.; zahaja ob 6 u. zveč. Jupiter je v zn. raka; izhaja ob 1 u. zjutr.; zahaja ob 4 u. zv. Saturn je v zn. leva, 23. tik lune; izhaja po 3 u. zjutr.; zahaja po 6 u. zveč. Uran je v zn. dvojčkov; izhaja ob 10 u. zvečer; zahaja po 1 u. zvečer. Oktober. Solnce in luna. Solnce 23. stopi v zn. skorpjona ob 11 u. 36 m. zvečer. Luna stopi 2. v zn. kozla, 10. v zn. ovna, 17. v zn. raka, 23 v zn. tehtnice, 30. v zn, kozla. Luna je 6. zemlji naj dalje, 22. naj bližje. Planeti. Merkur je v zn. tehtnice, II. pri solncu zgoraj, 20. tik Venere, 30. solncu nnj dalje ; izhaja ob 5 u. zjutr.; zahaja ob 5 u. zv. Venera je v zn. tehtnicc; izhaja ob 6 u. zjutraj; zahaja ob 6 u. zvečer. Mart je v zn. device, 9. solncu naj dalje; izhaja ob 4 u. zjutr.; zahaja ob 5 u. zveč. Jupiter je v zn. raka; izhaja ob 11 u. zveč.; zahaja ob 3 u. zv. S a t u r n je v zn. leva; izhaja ob 2 u. zjutr.; zahaja ob 4 u. zv. Uran je v zn. dvojčkov; izhaja ob 8 u. zveč.; zahaja ob 11 u. zvečer. November. Solnce in luna. Solnce 22. stopi v zn. strelca ob 8 u. 24 m. zvečer.. Luna stopi 6. v zn. ovna, 13. v zn. raka, 19. v zn. tehtnicc, 26. v zn. kozla. Luna je 3. zemlji naj dalje, 16. naj bližje. Planeti. Merkur je v zn. skorpjona.; izhaja ob 8 u. zjutr.; zahaja ob 5 u. zvečer. Venera je v zn. skorpjona; izhaja po 7 u. zjutr. j zahaja ob 5 u. zvečer. Mart je v zn. tehtnice; izhaja ob 3 u. zjutr.; zahaja ob 3 u. zv. Jupiter je v zn. raka; izhaja ob 9 u. zveč; zahaja ob 1 u. zveč. Saturn jc v zn. leva; izhaja o polnoči; zahaja ob 2 u. zveč. Uran je v zn. dvojčkov, 28. solncu nasproti; izhaja ob 6 u. zveč. j zahaja ob 9 u. zjutraj. December. Solnce in luna. Solnce 22. stopi v zn. kosla ob 10 u. 51 ni. zjutraj. Zima se začne. Dan je 22. naj krajši, 8 ur 34 ni. Luna stopi 4. v zn. ovna, 11, v zn. raka, 17, v zn. tehtnice, 24. v zn. kozla. Luna je 13. zemlji naj bližje, 29. naj dalje. Planeti. Merkurje v zn. strelca, 5. tik Venere, 14. pri solncu spodaj; izhaja ob 9 u. zjutr.; zahaja ob 5 u. zvečer. Venera je v zn. strelca, 6. v zn. kozla, 15. solncn naj dalje; izhaja ob 9 u. zjutr.; zahaja ob 5 u. zveč. Mart jc v zn. tehtnice; izhaja ob 3 u. zjutr.; zahaja ob 2 u. zj. Jupiter je v zn. raka; izhaja ob 7 u. zveč.; zahaja ob 11 u. zj. Saturn je v zn. leva; izhaja ob tO u. zveč.; zahaja ob 1 u. zveč. Uran je v zn. dvojčkov; izhaja ob 3 u, zv.; zahaja ob 7 u. zjut. Opomba. Vse zvezdoznanske napovedi v tem koledarju se ozirajo na Ljubijanski zemljopisni stan in srednji čas. Prosinec, Jami ari, ima 31 dni. hnevi Godovi in nedeljski evangelii I i Sab. A| Novo leto. Obrezovanje Gosp Jezu.* se verne iz Kgtpta. Mat. 2. 2 Ned. H 3 Poned. 4 Torek 5 Sreda 6 Četert. 7 Petek 8 Sabota V. pred Razgl. Osm. Štefana ni. Osni. Janeza ap. Anter p. m. Osni. ned. otrok. Tit, škof Pred^od Kazni. Telesfor p. ni. Razjnašenje Gosp. III Kralji. Med osm. Razgl. Lucijan m. J\led osm. H. Severin. Erhard. Jezus 12 let star gre v tempelj. Luk. 2. 9 Ned. It 10 Poned. It Torek 12 Sreda 13 Četert. 14 Petek 15 Sabota 1. V. po Razgl. Med osm. H. Med osm. llazgl. Peter Urs. sp. Med osm. 11. Higin. Pavlin šk. Med osm. Razgl. Ernest op. Osmina Razgl. Leonci šk. Hilari šk. uč. Feliks m. Pavel puš. Maver opat Jezus na ienitnini v Kani. Jan. 2. Hi Ved. U 17 Poned. 18 Torek 19 Sreda 20 Četert. 21 Petek 22 Sabota 2 Ved. po llazgl. S. Ime Jezus Anton puš. Sulpici šk. Stol Petra ap. v H. Priska d. m. Kanut kr. m. Muri muc. Fabijan in Sebastijan muc. Neža d. m. Majnard op. Vincenci in Anastazi muc. Jezus ozdravi hlapca stotnikovega. Mat. 8. 23 Ved. H 24 Poned. 25 Torek 26 Sreda 27 Četert. 28 Petek 29 Sabota 3. V. po Razgl.Poroka Marijel). Timotej šk. m. Rabila šk. m. S.preob. Pavla ap. Ananija m. Polikarp šk. m. Pavla v. Janez Kriz. šk. uč. Vitalijan p. Julijan šk. Marjeta kr. dev. Frančišek Sal. šk. Julijan sp. Jezus pomiri vihar na morju. Mat. 8. ?0 Ned. B 31 Poned. 4. N. po Razgl. Martina d. m. Peter Nol. sp. Pren. Marka ev. Šahu'ni stati. Solnce izliaj.i : 1. ob 7 uri 44 m. 11„ 7 „ 42 „ 21. „ 7 „ 35 „ Solnce zahaja: I. ob 4 url 22 m. 11. n * » :U » 21- „ * ft ^ ft Dan je dolg: 1. 8 ur 38 m. II. 8 „ 52 „ 21. 9 „ 12 „ Pravo poldne: 1. ob 12 uri 3 m. H- « 12 ft »ft 21. „ 12 „ 11 „ Jjitnini stan* Luna izhaja: 4. ob 8 n. 23 m. zj. 12. „ 11 „ 0 „ zj. 18. „ 5 „ 48 „ zv. 26. „ 11 „ 25 „ zv. Luna zahaja : 4. ob 4 u. 21 m. zv. 12. „ 1 ft fe zj-18. „ 8 „ 44 „ zj. 26. „ 3 „ 7 „ zv. © Mlaj je 4. ob 6 u. 23 m. zjutr. 3 P. krajec 12. ob 8 u. 20 m. zj. ® Šip je 19. ob Ou. 46 m. zv. C Z. krajec 25. ob 9 u. 42 m. z v. M*ozd, vreme. O mlaju se obeta sneg z vetrom ; o pervem krajcu sneg in dež; o sipu merzlo o jasnem nebfsn; o zadnjem kr. sneg in dež. O Svečan, Fcbruari, ima 28 dni. Dnevi 1 Torek 2 Sreda 3 Četert. 4 Petek 5 Sabota Godovi in nedeljski evangelii Premeinbe na nebesa Ignacu šk. m. Kfrem uč. Svečnica. Darovanje Gosp. Blaž šk. m. Ansgar šk. Andrej Kors. šk. Gvtihi m. Agata <1. m. Japonski muč. Ingenuin in Albuin šk. Prilika od pšenice in lulike. Mat. 13. 5.Xed. poli.ltotija. Amand šk. 6 Xed.ff 7 Poned. 8 Torek 9 Sreda 10 Četert. It Petek 12 Sabota llomuald op. Ki hard kr. sp. Janez Mat. sp. Juvenci šk. A poloni ja d. m. Pavlin šk. Hkolastika d. Silvan šk. Vil Služabnikov Marije D. Evlalija d. m. Valentin sk m, Prilika od šenof. cerna in kvasa. Mat. 13. 6. X. po Haz. Serce Marije D 13 Xed. B V D 14 Poned. 15 Torek Iti Sreda 17 Četert. 18 Petek 19 Sabota Prilika od 20 Ned. B 21 Poned. 22 Torek 23 Sreda ii v v> 24 ( etert. 25 Petek 26 Sabota Katarina llie. d. Evstohija d. Valentin m. Zoil spozn. Favstin in Jo v i ta muč. Julijana d. m. Onezim šk. 111. Krizaneijan in tovarši n». Simeon šk. ni. Flavijan šk. Viktor ni. Konrad sp. delavcov v vinogradu. Mul. 20. i. Fredpep. X. Elevteri šk. m, Maksimijan šk. Eleonora kr. Stol Petra ap. v A. Molit. Gosp, Peter Dam. šk. Marjeta Ivor I, Predgod Matija apost, Matija ap. Sigpfrid šk. m. Viktorin m. Valburga d. Nestor šk. m. Aleksander šk. Prilika od sejavca in semena. Luk. S. 27NedT Bp. Predp.^fTTea nde r š k. 28 Poned. jMakari muč. Iloman op. Sol ne iti stmt. Solnce izhaja : 1. ob 7 uri 24 m. 11. » 7 „ H w 21. „ 6 „ 55 „ Solnce zahaja: I. ob 5 uri 2 m. 11. „ & „ 17 » 21. „ 5 „ 29 n Dan je dolsf: 1. 9 ur 38 m. II. 10 „ 6 „ 21. 10 „ 36 „ Pravo poldne: 1. ob 12 u. 13 m. 11. „ 12 „ 14 „ 21. „ 12 „ 13 „ Jjunini stan* Luna izhaja: 3. ob 7 u. 42 m. /j. 10. „ 7 „ 57 „ zj. 17. „ 5 „ 57 „ zv. 24. 1 „ 46 „ zj. Luna zahaja: 3. ob 5 u. 34 m.zv. 10. „ 1 „ 37 „ zj. 17. „ 7 „ 33 „ zj. 24. „ 9 „ 30 „ zj. © Mlaj jo 3. ob 2 u. I m. 7.julr. 3 P. krajec 10. ob 8 u. 37 m, k več. <§) Si|» je 17. ob 11 u. 39 m. zjutr. C Z. krajec 24. ob 3 u. IS m. zveč. Sitt s ti. vreme. O mlaju se kaže sneg z vetrom; o per ve m kr»jcu dež i o sneg-; o šipu mer/Jo, veter-iio; o zadnjem krajcu lepo, voljno vreme. Marci, ima 31 dni. Dnevi Mforek 2 Sreda 3 Četert. 4 Petek 5 Sabota Godovi in nedeljski evangelii 1'reincmbc na nebesu Albin šk. Joana Marija d. Jovin m. Simplici pap. Agapa d. m. Kunigunda ces. Kazimir sp. Luci pap. m. Janez Jožef sp. Fridolin sp. Jezus ozdravi slepca poleg pota. Luk. 18. ti Ned. B 7 Poned. 8 Torek 9 Sred.-j- " v » 10 fetert. 11 Petek 12 Sabota 3. Predpep. Koleta dev. Tomaž Akv. uč. Perpetva m. Janez od Boga sp. (PusQ Pepelniea. Frančiška v. (Jiril in Metodi, škofa. Stirdeset mučeneov. Kaj m. Ternj. krona Gosp. Zosim m. Gregor p. uč. Mamilijan m. Jezus se posti 40 dni s je skušan. Mat. 4. 1. Ned. v Postu. Nicefor šk Ned. B 14 Poned. 15 Torek 16 Sred. 4- 17 Četert. 18 Pet. 19 Sab ■A Matilda kr. Afrodizi m. liongin, m. Zaltarija p. Kvatri. Hilari in tov. m. Patrici šk. Jedert dev. Sulica in žeblji G. Eduard kr Jožef) ženin Marije D Jezus se spremeni na gori. Mat. 17. Ned. B 21 Poned. 22 Torek 23 Sreda 24 četert. II Petek 26 Sabota 2. kvat. N. v Postu, ^eliks m. Benedikt op. Serapion šk. Epafrodit šk. Oktavijan m. T uri bi šk. Katarina Vast. d. Gabriel arh. Pigmeni m. Oznani. Marije U. Tančica G. Kastni m. Teodor šk. m. Jezus iziene hudiča iz mulca. Luk. 11. 27 OD Ned. B|3, >t. v Postu. Hupert šk. W Poned. iKsist lil. p. Guntram kr. 29 Torek jJona muč. Evstazi op. 30 Sreda Janez Klim. op. (Sredpost). 31 Četert. [Amos prer. Balbina d. » Sofneni stan. Solnce ixhaja: 1. ob G uri 41 tn. 11. „ 6 „ 23 21. „ 6 „ 4 Solnce zahaja: I. oh 5 uri 43 ni. 11. „5 „ 57 „ 21. „ 6 „ 10 „ Dan je dolg: 1. 11 ur 2 u). II. 11 „ 34 „ 21. 12 „ 6 „ Pravo poldne: 1. ob 12 u. 12 in. 11. „ 12 « I« « 21. « 12 « ? ft 1 j u ii iti i stan. Luna izhaja: 4. ob 6 u. 24 ni. zj. 12. „ 10 „ 8 „ zj. 18. „ 6„13„zv. 26. „ 2 „ 17 „ zj. Luna zahaja: 4. ob 5 u. 36 ni. zv. 12. „ 3 „ 10 „ zj. 18. „ 6 „ 9 „ zj. 26. „ 9 „ 53 „ zj. © Mlaj je 4. ob 8 u. 8 m. zveč. 3 P. krajec 12. ob 5 u. 36 ni. zjutr. Šip je 18. ob 10 u. 42 in. zveč. f Z. krajec 26. ob 10. u. 24 ni. zjutr. Itozd. vreme* O mlaju se kaže lepo o neve rj u ; o per vem krajcu, deževno ; o šipu lepo, 7.j. hladno; o zadnj. krajcu dež, merzlo. Mali traven, April, ima 30 dni. Dnevi Godovi in nedeljski evangelii Premembc na nebesu 1 Petek j V lian Gosp. Hugon šk. 2 Sabota j Frančišek Pavi. Mari ja Eg. Jezus nasiti .5000 miti. Jan. 6. 3 Ned. B 4 Poned. 5 Torek 6 Sreda 7 Četert. 8 Petek 9 Sabota 4. IV. v Postu. Abundi šk. Izidor šk. uč. Soziai sp, Vincenei Fer. Irena d. m. Ksist p. m. Celestin p. Epifani šk. Hegesip sp. 5. Kri Gosp. Dionizi šk. Prokor ni. Marija Kleofova Judje hočejo Jezusa kamnjati. Jan. S. Tiha ned. Eceliiel prer. Leon p. uč, Domnion šk. m. Zenon šk. m. Lazar m. Hermenegild kr. m. Urs šk. Tiburci m. Lambert, šk. VIi Žalost Marije I). Helena c, Turibi šk. Drogon sp. 10 Ned. B 11 Poned. 12 Torek 13 Sreda 14 Četert. 15 Petek 16 Sabota Jeviik častilo jezdi r Jeruza/em. Mat. 21. 17 Ned. B Cvetna ned. Anicet p. m. 18 Poned. Vel. pon. Liberat sp. 19 Torek Veliki tor. Leon IX. p. 20 Sreda Velika sr. Sulpici m. 21 Cetert. Veliki čet. Anselm šk, uč. 22 Petek Veliki pet. Soter in Kaj p. m. 23 Sabota Vel. sab. Juri m. Adalbert. Jevus častilo vstane iz groba. Mark. KI. Xed. B| Velikanoč. Vstajenje Gosp. „ „ Juri m. (Kr. Og.J Fidel S. m. 25 Poned. Velikonočni ponedeljek „ „ Marka ev. Veliko Križevo 26 Torek Vrelikon. tor. Marija d. sveta 27 Sreda Velikon. sr. Peregrin Lac. sp. 28 Četert. Velikon. čet. Vital m. 29 Petek Velikon. pet. Peter m. 30 Sabota Bela sab. Katarina Sen. d. Sofneni .rtan, .Solnce izhaja: 1. ob :> uri 45 m. II. „5 „ 26 „ 21 • n 5 n . " Solnce zahaja : 1. ob 6 uri 25 m. 11. „ « „ 38 „ 21. „ O „ 51 ,, D.in je dolg: 1. 12 ur 42 m. U. 13 „ 12 „ 21. 13 „ 44 „ Pravo poldne: 1. ob 12 u. 4 m. 11. „ 12 „ 2 „ 21. „ 11 „ 5!) „ Mjunini stan, Luna izhaja: 3. oh 5 u. 19 m. zj. 11. „ 11 „ 53 „ zj. 17.,, 7 „ 37 „ zv. 25. „ 1 „ 53 „ zj. Luna zahaja : 3. ob ti n. 47 m. z v. 1». P 3 » 9 » zJ- 17. „ 5 „ 13 „ zj. 25. „ 10 „ 53 „ zj. © Mlaj je 3. ob 11 u. 15 m. zjutr. 3 P. krajec 11». ob (I u. 18 in. opold. ® Šip je 17. ob 10 u. 3 m. zjutr. Velikonočni sip. C krajec 25. ob 5 u. 42 m. zjutr. Btif&d. vreme, O mlaju se napoved, megleno, deževno; o pervem krajcu prav deževno; o šipu hladno. deževno; o zad. krajcu deževno. Veliki traven, utaj, ima 31 dni. Dnevi Godovi in nedeljski evangelii Premembe na nebesa Jezus se prikaže zbranim učeurom. Jan. SO. 1 Ned. B 2 Poned. 3 Torek 4 Sreda 5 Četert. ti Petek 7 Sabota Bela ned. Filip in Jakob ap. Atanazi šk. uč. Sigismund kr. Znajd. s. križa. Aleksander p. Florijan m. Monika v. Pij V. p. Gothard šk. Janez ap. pred lat. vratmi Stanislav šk. m. Flavija d. m. Jezus se imenuje dobrega pastirja. Jan. 10. 8 Ned. B 9 Poned. 10 Torek 11 Sreda 12 Četert. 13 Petek 14 Sabota 2. N. po Vel. Prik. Mihela arh. Gregor Naz. šk. uč. Beat sp. Antonin šk. Izidor sp. Job Mamert šk. Antim m. Nerej, Ahilej, Pankraci m. Muci m. Servaci šk. Bonifaci m. Viktor m. Jezus napoveduje svoj odliod. Jan. 16. 15 Ned. B 16 Poned. 17 Torek 18 Sreda 19 Četert. 20 Petek 21 Sabota 3. N. po V. Pripor. Jožefa r. G. Janez Nep. m. Ubald šk. Paškal sp. Maksima d. Venanci m. Feliks šk. ni. Peter Cel. p. Pudencijana (1. Bernardin sp. Basila d. m. Feliks Kant. sp. Timotej m. Jezus učencom obljubi sv. Duha. Jan. Ji!. 22 Ned. B 23 Poned. 24 Torek 25 Sreda Četert. 27 Petek 28 Sabota 4. N. po Vel. Julija. Helena d. Dezideri šk. m. Evsebi šk. Marija D. pomočn. Servul m. Gregor VII. p. Urban p. m. Filip Neri sp. Elevteri p. m. Magdalena Pac. Janez p. m. Emili m. German šk. m. Jezus razlaga moč molitve. Jan. 16. ?9 Ned. tiTxTpo Vel. Maksim sk. m. Poned. Križev. Feliks p. m. Ferdinant 31 Torek Kanci, Kancijan in tov. m. S 4» t m'ti i stan. Solnce izhaja: 1. ob 4 uri 51 m. 11. 21. 37 26 Solnce zahaja: I. ob 7 uri 5 m. H. „ 7 „ 17 „ 21. „ 7 „ 27 „ Dan je dolg-: 1. 14 ur 14 m. II. 14 „ 40 „ 21. 15 „ 2 „ Pravo poldne: 1. ob 11 u. 58 m. 11. „ H « 57 „ 21. „ 11 „57, fiunini stan. Luna izhaja: 2. ob 4u. 13m.ij. ».„11,, ^ ft si. 16. „ 7 „ 47 „ zv, 24. „ 0 „ 37 „ *j. Luna zahaja: 2. ob 7 u. 7 m. zv. 9. „ 1 „ 38 „ 16. „ 4 „ 9 „ ^j. 24. „ 10 „ 53 „ zj. @ Mlaj jc 2. ob 11 u. 1 ni. zvec. 3 P. krajec 9. ob 5 u. 56 ni. zv. 0 Šip je 16. ob 10 u. 4 in. zveč. £ Z. krajec 24. ob 11 u. 46 m. zv. jaoxd. vreme* O mlaju se obeta I«* po, toplo; o pervem krajcu enako; o šipu lepo, hladno; o zadnjem krajcu enako. Rožnik, J ti ill. ima 30 dni. Dnevi Godovi in nedeljski evangelii 1 1 Sreda 2 četert. » n 3 Petek 4 Sabota Predgod Vneboh. Nikomed m. Vnebohod Gospodov Erazem šk. m. Marcel in m. liavrentin m. Klotilda kr. Kvirin šk. m. Frane Kar. sp. Jctous zopel obljubi sv. Duha. Jan. 15. 5 Xed. U 6 Poned. 7 Torek 8 Sreda 9 Četert. 10 Petek 11 Sab. -!- 6. X. po Vel. Bonifaei šk. m. Xorbert šk. Bert ran rl šk, Pavel šk. m. Itobert op. Medard šk. Vilhelm šk. Osmina Vneboh. Primaž m. Marjeta kr. Geiuli m. Binkoštna sab. Barnaba ap. Jezus uri o /jubesni Boiji. Jan. 14. M Xed, D Poned. 14 Torek 15 Sred. 4-l(i Četert. 17 Pet. 18 Sab. j Binkošti. Prihod s. Duha Janez Kak. sp. Baztlid m. Binkoštni pon. Anion P. Binkoštni tor. Bazili šk. uč. Kvatri. Bink. sr. Vid in 1. m. Binkoštni čet. Franc Beg. sp. Binkoštni pet. Ciriaka d. ni. Sab. po Bink. Marka m. Jevus uri dobrolljivost in usmiljenje. Luk. 11. 19 Xed. H 20 Poned. 21 Torek 22 Sreda 23 četert. 24 Petek 25 Sabola 1. kvat,. X. po Bink. S. Trojica Sil veri p, m. FJorentina d. Alojzi sp. A Ihan m. Nicela šk. Ahaei in tov. m. S.,rešnje Telo Gospod. Jtojslvo Janeza K. Med osm. Med osm. s. Tel. Galikan šk. Prilika od velike večerje. Luk. 14. 26 Xed. H 27 Poned. 28 Tor. J- 29 $reda 30 Četert. 2. X. po Bink. Janez Pavel m. Vladislav. He m a v. Med osm. Leon II. p. Predgod ap. Med os. Peier in Pavel aposL Osm. s. Tel. Spomin Pavla ap. Sni ti i ni stan, Solnce izhaja: I. ob 4 url 16 m. 11. „ 4 „ 13 „ «1. „ 1 „ to „ Solnce zahaja. 1. oh 7 mi 41) in. 11. „ 7 „ 48 „ 21. „ 7 „51 „ Dan je tlolg : 1. 16 ur 24 m. U. 15 „ 36 „ 21. 15 „ 41 „ Pravo poldne : 1. ob 11 u. 58 nt. II. „ 12 „ 0 „ 21. „ 12 „ 1 „ temini stan, Luna izh. in '/.ah.: 1. ob 3 u. 44 m. ?.'). 7. „ 11 „ 2!» „ zj. 15. „ 8 „ 47 „ zv. 23. „ 11 „30 „ z v. 30. „ 3 „34 „ zj. 1. ob 8 u. 32 n». z v. 7. „ 0 „ 25 „ zj. 15. „ 4 „ 27 „ zj. 23. „11 „ 5« „ zj. 30. „ 8 „ 22 „ zv. © »llaj je 1. ob 10 u. 7 m. zjutr. 3 P. krajec 7. ob 11 u. 45 m. zveč. 15. oh 11 jutr. Z. krajec 23. ob 3 u. 20 ni. z v. © Mlaj je 30. ob 3 u. 38 m. zveč. tiozd. vreme, O mlaju se kaže prav dež.; o perv. kraje, lepo, toplo; o šipu dež.; o zadri j. krajcu prem.; o mlaju dež. :DŠip je 15. u. 13 m. zji Mali serpan, Juli, ima 31 dni. Dnevi Godovi in nedeljski evangelii 1 Pel e k 2 Sabota S. Seree Jezus. Osm. Janeza K. Obiskanje Marije 1). Proces m. Prilika od zgubljene ovce. Luk. 15. 3 Ned. D 4 Poned. 5 Torek ti Sreda 7 Četert. 8 Petek 9 Sabota 3.N.poB. S. Kri G. 31 arij a s. G, Ulrik šk. Prokopi op. Zoa muc. Filomena d. Osmina apost. Izaija pr. Benedikt IX. p. Vilibald šk. Elizabeta kr. Kilijan šk. Zenon m. Veronika Jul. d. 10 11 12 13 14 15 Iti Jezus da velik ribji vlak. Luk. L5. Ned. BI Poned. Torek Sreda Četert. Petek Sabota 4. N. po Bink. VII bratov m. Pij p. m. Predg. Mohorja šk Mohor inFortunat m. Janez G, Anaklet. Zenon in Justina m. lionaventura šk. uc. Just m. Razdelitev apost. Henrik c. Marija D. Karrnel. Favst m. Jezus svari pred far iz. pravičnostjo. Mul. .5. ^Ned. B 18 Poned. 19 Torek 20 Sreda 21 Četert. 22 Petek 23 Sabota 5. N. po B. S. Odrešenik. Aleš Kamil Lel. sp. Eli sp. Osm. Mohorja šk. Vincenci P. Hieronim. Marjeta. Elija pr. Prakseda <1. Daniel pr. M. Magdalena. Sintiha v. Apolinar šk. m. Libori šk. Jezus nasiti 1000 moz If-Ved. B ^ Poned. Mark. 8. 2ti Torek 27 Sreda 28 četert. 29 Petek 30 Sabota fi. N. po Bink. Kristina d. m. Jakob ap. Krištof m. Ana mati Marije D. Pantaleon m. VII spijočih m Viktor p. m. Inocenci p. Marta d. Olav kr. sp. Abdon in Senen muc. Jezus svari pred lažnivimi preroki. Mat. 7. 31 Ned. Bi 7. N. po Bink. Ignaci Loj. sp. l'remembe na nebesu Sofm'ni stan. Solnce izhaja: 1. ob 4 uri 14 m. 11. « 1 „ „ 21. „4 „32 „ Solnce zahaja: I. ob 7 uri 51 m. 11. „ 7 „ 48 „ 21. „7 „10 „ Dan je dolg: 1. 15 ur 37 m. II. 15 „ 26 „ 21. 15 „ 8 „ Pravo poldne: 1, ob 12 u. 3 m. 11. „ 12 „ 5 „ 21. „ 12 „ 6 „ Mjunini stan. Luna izhaja: 7. ob 1 u. 0 in. zv. 15. „ 7 „ 58 „ zv. 22. „ 10 „ 30 „ zv. 29. „ 3 „ 51 „ zj. Luna zahaja: 1. ob 11 u. 17 m. zv. 15. „ 4 „ 18 „ zj. 22. „ O „ 57 „ zv. 29. „ 7 „ 40 „ zv. 3 P. krajec 7. ob 6 u. 50 in. zjutr. ,) Šip je 15. ob 1 u. 50 m. zjutr. Z. krajec 23. ob 1. u. 23 ni. zjutr. © Mlaj je 29. ob 10 u. 41 in. zveč. Itosd, vreme, O pervem krajcu se obeta dež z vetrom; o žl|»u lepo, vroče ; o zadnjem krajcu deževno; o mlaju lepo, toplo. Veliki serpan, Avgust, ima 31 dni. Dnevi Poned. Torek Sreda Četert. Petek Sabota Godovi in nedeljski evangelii [Prcmembe na nebesu Vezi Petra ap. Mak. bratje m. A H ons Lig. šk. (Poreiunkula) Najdba Štefana m. Lidija v. Dominik s p. Aristarh šk. Marija D. Snežn. Ozvald kr. Spremenite v Gosp. Ksist p. m. Prilika od krivičnega hišnika. Luk. IG. 7 Ned. B 8 Poned. 9 Torek 10 Sreda 11 Četert. 12 Petek 13 Sab. 4- 8. N, po Bink. Kajetan s p. Cirijak, Larg in Smaragd m. Predg. Lavrenca m. lioinan m. Lavrenei m. Asterija d. m. Tiburci in Suzana muč. Klara d. Hilarija m. Predgod v. Šmarna. Hipolit m. Jezus joka nad Jeruzalemom. Luk. 19. 14 Ned. B 15 Poned. t (j Torek 17 Sreda 18 Četert. 19 Petek 20 Sabota 9. N. po Bink. Evzebi sp. V. Šmaren. Vnebovz. Marije D Hiaeint sp. Hok sp. Osm. Lavrenca m. Liberat m. Agapit m. Helena ces. Ludovik Tol. šk.¥ Jult m. Bernard op. uč. Štefan kr. Og, Prilika od farizeja in čolnarja. Luk. 18. 21 Ned. n v n v . 22 Poned. 23 Torek 24 Sreda 25 Četert. 26 Petek 27 Sabota 10. N. do B. Joahim oče M. D. Joana Franc. v. Donat m. Osm. v. šmarna. Timotej m. Filip Ben. sp, Predg. Jern. ap. Jernej ap. Ptolemej šk. m. Ludovik kr. fivzebi m. Zefirin p. m. Peter Ak. sp Jožef Kal. Prenes. Mohorja šk. Jesus ozdravi gluhomulca. Mark. 7. 28 Ned. 0 29 Poned 30 Torek 31 Sreda 11. N. po B. Avguštin šk. Pelagi Obglav. Janeza K. Sabina. Roza Um. d. Feliks m. Rajmund Non. sp. Amat šk. Solne ni 'fan. Solnce izhaja : 1. ob 4 uri 45 ui. 11. „ 4 „ 56 „ 21- „ & » » » Solnce zahaja: I. oh 7 uri 27 m. 11. „ 7 „ 14 „ 21. „6 „ 57 „ Dan je dol ima 30 dni. Dnevi 1 O eter t. 2 Petek jJSabota Prilika od usmiljenega Samarijana. Luk. 10. 7~Ned. B Godovi in nedeljski evangelii Tilen op. XII bratov muc. Štefan kr. Antonin m. Evfemija in tov. dev. m. 5 Poned. 6 Torek < Sreda 8 Četert. 9 Petek 10 Sabota 12. X. po B. Angeli variti Rozalija d. Mojzes pr. LavrenciJust.sk. Viktorin šk. Ilermogen in Fortunat m. Anastazi m. llegina d. m. M. Šmaren. Rojstvo Marije D Gorgoni m. Korbinijan šk. Xikolaj Tol. Pulherija ces. Jezus ozdravi deset gobovih. Luk. 17. 11 Ned. 11 » 12 13 14 15 16 Sabota » Poned. Torek Sreda Četert. '»etek 13. N. po B. Ime Marije D. Osmina Ang. Prot. Iliacint m, Macedoni ni. Erentruda d. Filip m. Makrobi m. Povikš. s. Križa. Notburga d. Osm. m. Šmarna. Xikomed m. Korneli p. m. Ciprian šk. m. Vtis ran s. Franc. Lambert šk Preineinbe na nebesu Šolnini stan, Solnce izhaja: 1. ob 5 uri 23 m. 11. „ 5 „ 35 „ 21. „ 5 „ 47 „ Solnce zahaja: I. ob 6 uri 37 m. 11. „ 6 „ 19 „ 21. „ 6 „ O „ Dan je dolg: 1. 13 ur 14 m. II. 12 „ 44 „ 21. 12 „ 13 „ I'ravo poldne: 1. ob 12 u. O in. II. „ 11 „ 57 „ Jezus razlaga liožjo previdnost. Mat. 6. 18 Ned. h 19 Poned 20 Torek 21 Sred. 4 22 Četert. 23 Pet. 24 Sab. t 14. N. po B. VII žal. Marije l). Januari šk. m. Marija Cerv. d, Evstahi m. Predgod Mat. ap. Kvatri. Matevž ap. ev. Tomaž Vil. šk. Mavrici m. Lin pap. m. Tekla d. m. Marija I). reš. jetn. Gerard Jezus obudi mladenca t? Najmu. BI Luk. 7. 2G Poned. 27 Torek 28 Sreda 29 Četert. 30 Petek 15. kvat. N. po B. Kleola sp. Ciprian m. Justina d. m. Kozma in Damijan m. Venceslav v. m. Evstahija d, Mihael arh. Tiemon šk. Ilieronim uč. Sofija v. 21. li 54 Ijunini stan, Luna izhaja : 4. ob 2 u. 26' in. zv. 12. „ 6 „ 6 „ zv. 11). „ 8 „ 43 „ zv. 26. „ 6 „ 29 „ zv. Luna zahaja: 4. ob 10 u. 6 m. zv. 12. „ 6 „ 34 „ zj. 19. „ 1 25 „ zj. 26. „ 5 „ 47 „ zj. 3 P. krajec 4. ob 5 u. 2 m. zjutr. @ Šip je 12. ob 9 u. 28 in. zjutr. C 7j. krajec 19. ob 11 u. 11 m. zv. ® Mlaj je 26. oh 2 ti. 53 m. zveč. ttosd. vreme, O perveni krajcu ne kaže deževno; ošipu premenljtvo; o zadnjem krajcu lepo; o mlaju premenljivo. Vinotok, Oktober. ima 31 dni. Dnevi Godovi in nedeljski evangelij jpremembe na nebee" 1 Sabota Hemigi šk. Areta m. &i>ltu'ni stan. Solnce izhaja: 1. ob 6 uri 0 m 11. „ 6 „ 13 „ 21. „ 6 „ 27 „ Solnce zahaja : I. ob 5 uri 40 lil 11. „ & „ 21 „ 21. „ 5 „ 3 „ Dan je dolg: 1. 11 ur 40 m. II. 11 „ 8 „ 21. 10 „ 36 „ Pravo poldne: i. ob 11 u. 50 m 11. „'11 „47 „ 21. „ H „ 45 „ I/ u n iti i stan. Luna i/ha j a : 3. oh lu. 58 m. zv. i I. „ 4 „ 51 „ zV 18. „ 10 „ 5 „ zv. 26. „ 7 „ 20 „ zj. Luna zahaja: 3. oh 9 u. 48 m, sv. 11. „ 6 „32,, zj 18. „ 4 „ 2 „ zv. 26. „ 4 „ 46 „ ZV. 3 P. krajec 3. ob 9 u. 29 m. /.več. ^ Sip jc 12. oh 0 u- 48 m. '/.več. £ 7j. krajec 19. ol> 6 u. 40 m. zveč. © Mlaj je 26. ob 1 ti-29. tn. zjutr. Bioztl. vreme* 0 pervem krajcu se obeta lepo; o šipu lepo; o ziidnj. krajo' dež z vetrom; " mlaju lepo. Jezus 0xdravi vodeničnega. Luk. 14. 2 Ned. B 3 Poned. 4 Torek 5 Sreda ti Četert. 7 Petek 8 Sabota 16. N. po B. Marija D. s. Rož. Kandid in. Evald m. Frančišek Ser. sp. Krisp m. Placid in tov, m. Gala v. Brunon sp. Fida d. m. Marka p. Sergi in Bali m. Birgita v. Simeon sp. Jezus uči iiui večje zapovedi. Mat. 22. 9 Ned. B 10 Poned. 11 Torek 12 Sreda 13 Četert. 14 Petek 15 Sabota 17. Ned. po B. Dionizi. Abrah. Franc liorg. sp. Gereon m. Xikazi šk. Justina d. m. Maksimilijan šk. m. Douinina Edvard kr. Koloman m. Krilist p. m. Fortunata d. m. Terezija d. Brunon šk. m. Jezus ozdravi merlvoudne Sabota Mat. 24. 23. po H. Feliks Val. sp. Darovanje Marije I). Cecilija d. m. Maver m. Klemen p. m. Felicita m. Janez od Kr. Krizogon m. Katarina d. m. Jukunda d. Peter šk. m. Konrad šk. Prerokovanje od poslednje sodbe. Luk. 21. "TCm II It ~ i-1 mr . 71 \ir~. ^rmtii 28 Poned. 29 Torek Sred.f 1, N. v Adv. Valerij an. Virgil Sosten m. Eberhard šk. Predgod Andr. ap. Saturnin m Andrej apost. Kastul m. ■ So fit in i stan* Solnce izhaja : 1. ob ti uri 42 ni. ti. ti „ 57 „ 21. „ 7 „ 10 „ Solnce zahaja: I. ob 4 uri 46 m. 11. „ 4 „ 33 „ 21. „ 4 „ 22 „ Dan je dolg: 1. 10 ur 4 m. II. 9 „ 36 „ 21. 9 „ 12 „ Pravo poldne: 1. oh II u. 44 m. U. „ lt- „ & „ 21. „ 11 „ 46 „ B j n ni ni stan. Luna izhaja : 2. oh 1 u. 25 tn. zv. 10. „ 4 „ 1 „ zv. 17. „ 10 „39 „ zv. 24. „ 7 „ 32 „ zj. Luna zahaja : 2. ob 10 u. 54 m. zv. 10. „ 8 „ O „ zj. 17. „ 1 ., O „ zv. 24. „ 3 „ 47 ,, zv. 3 P. krajoc 2. ob 5 u. 16 m. zveč. !$) Šip-je 10. ob 3 u. 2 ni. zveč. C Z. krajec 17. ob 2 u. 3 ni. zveč. © Mlaj 24. ob 2 u. 40 ni. zveč. JMazd. vreuie. O pervem krajcu se kaže lepo; o sipu lepo, voljno vreme; o zadnj. krajcu dež in sneg; o mlaju lepo , mcrzlo. Gruden, December, ima 31 dni. Dnevi Godovi in nedeljski evangelii Preiucmbe na nebes'1 1 Četert. 2 lJet. Jl\ 3 Sabota Eligi šk, Xahurn prer. Kromaci šk. Bibijana d. m. Frančišek Ks. sp. Luči kr. Janez kerstnik je r ječi. Mat. 11. 4 Ned. U 5 Poned. 6 Torek 7 Sred. -jj B četert. 10 Sabota 2. N. v Adv. Barbara. PeterKr. Saba op. Ivrispina m. Nikolaj šk. Apolinar ni. Ambrož šk. uč. Agaton m. Preč. Spočetje Marije D. 9 Pet. 4-Sir šk. Leokadija d. m. Melhiad p. m. Pren. Lavr. hiše Janez K. pričuje od Kristusa. Jail. 1. 11 Ned. B 12 Poned. 13 Torek 14 Sred. -j- 15 Četert 16 Pet. 17 Sab I 3. Xe 2859, kur jc Salomon sozidal Jeruz. tempelj » 3000 « r> n 2612, kur jc bilo sozidano Kimsko mesto n 753 pr. Kr. tt 3165, kar so Ali juiljc v babilonsko sužnost ri 606 n ft » 2040, kar jc postala Akvileja rimsko selišče » 181 r> » ft 1904, kar jc Juli Cesar poravnal Koledar . n 45 » T» ft 1889, kar jc Avgust postal rimski cesar w 30 ft V 8 1876, kar jc vsa slovenska zemlja prišla v rimsko oblast........ 7) 13 T> V ft 1859, kar je bil rojen Jezus Kristus . . . ft 1 po Kr. ft 1826, kar jc Jezus Kristus umeri . n 33 >» n n 1850, kur jc e. Marka vero osnanil v Akvilcji ti 50 n ft ft 1546, kar jc cerkev mir dobila po c. Konst. ft 313 » * i» 1383, kar je razpadlo zahodno rimsko ccsarstvo n 476 n n 1267, kar so novi rodovi prišli v sloven, zemljo T) 592 n n » 1071, kar jc slovenska zemlja prišla v oblast Frankov .......... n 788 r> ft * 1061, kar sta sv. Pavlin patr. in Arn nailšk. učila Slovenec........ 798 n ft » 1059, kar jc Karol veliki postal rimski cesar » 800 » » n 996, kar sta ss. Ciril in Metodi prišla k 'ft 863 » ft i> 805, kar sc jc greška cerkev odcepila od rimske........... n 1054 r> n n • 763, kar so sc začele križarske vojske . » 1096 » B » 619, kar jc bil znajden papir iz cunj . » 1240 n ft T) 577, kar so habsburški knezi prejeli Av- strijo s Slovenskim vred .... n 1282 » ft ft 517 , kar jc bil snajden smodnik (strelni prah) ft 1342 n » J> 494, kar je na Ihinaju vseučilišč vstavljeno n 1365 » ft ft 419. , kar jc bilo znajdeno tiskanje bukev . » 1440 » ft ft 412. , kar je bil pervi koledar natisnjen » 1447 ft ft ft 406, kar so si Turki prisvojili Carigrad . ft 1453 n ft ft 367 . , kar jc Krištof Kolumb znašel Ameriko yy 1492 » ft ft 342. kar je Mart. Luter začel vero prenarejati » 1517 » J) ft 300, kar jc bil tabak prinesen v Evropo n 1559 n n ft 277, kar jc papež Gregor XIII. koledar popravil.......... ft 1582 ft n ft 275, kar je bil korun prinesen v Evropo ft 1584 ft V ft 244, kar je bila kava prinesena v Evropo » 1615 ft n ft 119, kar vlada liabsb.-lotar. hiša v Avstriji » 1740 » » leto77, kar je cesar Jožef I. stan kmetijstva zboljšul leto 1783 po Kr. „ 70, kar se je začela francoska prekucija . . „ 178!) „ „ „ 55, kar je Frane I. avstrijanske dežele povsdig- iii 1 v cesarstvo ...........„ 1804 „ n „ 44, kar jc bil konec francoske vojske . . . „ 1815 „ „ „ 13, kar je prišel Pij IX. na stol sv. Petra. . . „ 1846 „ „ „ 11, kar je Franc Jožef I. prevzel avstrijansko cesarstvo............» 1848 „ „ Pregled vse zemlje Poversje vse zemljo meri 9,280.000, suhi svet le 2,434.000 zemljepisnih [J milj; vneli ljudi na zemlji je do 1200 milijonov. Pet delov sveta. Evropa, z Uralskitn in Kavkaskim, 183.500 [j m. 270 mil. ljudi. Azija, z indskiini otoki, 793.900 „ 710 „ „ Afrika, z otoki vred, 543.500 „ 160 „ „ Amerika, severna in južna, 751.100 „ 60 „ „ Avstralija, z oceanskimi otoki, 162.600 „ 3 „ „ Ev rop ejsk e d e rž ave. Avstrija, 12.124 □ m. 36,488.000 lj. Cesar Franc Jožefi. (Dunaj). Prusija, 5.103 „ 16,940.000 ,, Kralj Frid. Vilhelm IV. (Berlin). Nemška deržav«, skupaj, 11.486 | J m. 43,280.000 lj. (Frankobrod). bres avstrijanskega in pruskega, 5502 [| m. 17,416.000 ljudi; a) Bavarsko, 1387 [J m. 4,560 000 lj. Kralj Maks. Jožef II. (Moimk,). b) Virtemb., 354 „ 1,730.000 „ „ Vilhelm I. (Štutgard). c) Saksonsko, 271 „ 1,990.000 „ „ Janez Nep, (Drazdani). d) Ilanoversko,H)Q „ 1.820.000 „ „ Juri Frid. V. (Hanover.) e) Radensko, 278 „ 1,360 000 „ V. voj. Ludovik (Karlsruhe), f. Heten - Kaselsko, /lesen - Darmštatsko, Oldenburtflio, Meklen- bursko, Vajmarsko, in druge vojvodstva, knežije in proste mesta. Svajcarsko, 730 [J m. 2,390.000 lj. Zvezna deržava. (Bern). Italija, vsa skupaj, 5590 [] m. 27,000.000 lj.; brez avstrijanskega in francoskega, 4641 [| m. 21,260.000 lj. a) Sardinsko, 1372 |j m. 4,920.000 lj. kralj Vikt. Em. II. (Turin.) b) Toslmnsko, 397 „ 1,820.000 „ V. voj. Leop. II. (Florenca). c) Rimsko, 748 „ 3,020 000 „ Papež Pij IX. (Rim.) d) Neapeljsko, 2033 „ 9,050 000 „ kralj Ferd. II. (Neapolj). e) Modemeško, Parmezansko, vojvodstvi. Francosko, 9619 [] m. 35,780 000 lj. Cesar Napoleon I. (Pariz.) Špansko, 9064 „ 13,960.000 „ Kraljica Izabela H. (Madrid), Portugalsko, HM „ 3,470.000 „ Kralj Pedro V. (Lisabon). Angleško, 5740 „ 27,620 000 „ Kraljica Viktorija (London). Niska zemlja, 671 „ 3,240.000 „ Kralj Villi. III. (Amsterd.). Belgija, 536 „ 4.550.000 „ „ Leopold I. (Hnisel). Dansko, 2956 „ 2,360 000 „ „ Frider VIII. (Kodanj). Švedsko, 14.154 [] m- 4,810.000 lj. Kralj Oskar I. (Stokholm). Rusija, 100.200 „ 50,910.000 „ Car Aleks. 11. (Petrovgrad). Turčija, 8980 16.100 000 „ Sultan Abdul M. ('Cari»Tadj. 0'reško, 895 „ 1,420.000 „ Kralj Oton I. (Atene), Drugotne večje deržave. Azijanska Rusija, 275.500 [] m. 5,390.000 lj. (Tobolsko). Azijanska Turčija, 31.600 „ 16,000.000 „ (ondi je Jeruzalem). 1'crsija, 26.500 [J m. 11,500.000 lj. Šali Nasereddin (Teheranj. Afgausko, šahstvo ; Birmansko in Anatnsko, cesarstvi. Angleška Indija, 67.200 [] m. 163,400.000 lj. (Kalkuta). Niskozemeljska Indija, 28.920 [] m. 16.500.000 lj. (Batavija). Kina (Kitaj), 210.600 [] m. 375,000.000 lj. Cesar Sin-Ču (Pekin). Japansko, 7500 „ 37;000.000 „ „ Sa-Pu (Jedo). Afrikanska Turčija, z Egiptom, 44.900 [| m. 4,800.000 lj. Murokansko, 10.500 [ ] ni. 6.500.000 lj. Ccs. M. Abderram. (Maroko). Angleška Amerika, 158.370 [| m. 3,760.000 lj. (Kvebck). Severnoamerikanske soedinjene deriave, 156 000 [ j m.27,100.000 lj. Predsednik Huehanan (Vašington). Mejikanskc deriave, 40.300 || m. 7,500.000 lj. (Mcjiko). Brazilija, 147.600 [] m. 6.100.000 lj. Cesar Pedro II. (Bio Janeiro). Kolumbske, Peruanske in Argentinske deržavo, Ijudovladc. Pregled katoliške cerkve. Njihova svetost, rimski papež. I*ij IX. (Janez Marija grof Mastai-Feretti), rojen 13. maja 1792 v Sinigalii na Rimskem, papež izvoljen 16. junija 1846 (po ver-sti od sv. Petra 258. papež). Kardinali in višji opravniki papeževi. Sveti kardinalski zbor, 70 kardinalov; vmes: škofov 6, niašni- kov 50, diakonov 14. Kardinal vikar (namestnik papežev): kard. Konstantin Patrizi. I*ervi deri. apr. 1703, poročen 12. febr. 1831 z Marijo Ano (Karolino Pijo), kraljičino sardinsko, rojeno 19. sept. 1803; je cesarstvo prevzel 2. marca 1835, sc mu odpovedal 2. dcc. 1848, 2. Marija Klementina, rojena 1. marca 1798, poročena 28. jul. 1816 z Leopoldom, kraljičem sicilijanskim ali neapoljskim, rojenim 2. jul. 1790, vdova od 10. marca 1IS51. 3. Marija Ana, rojena 8. junija 1804, gospa zvezdokriž-nega reda. Predstaviti Njih cesarskega Veličanstva. Franc Pervi (Jožef Karol), sin cesarja Leopolda II., rojen 12. febr. 1768, poročen v drugo 15. avg. 1790 z Marijo Terezijo (Karolino Jozefo), kraljičino sioilijansko, rojeno 6. jun. 1772, Umerlo 13. apr. 1807; jc cesarstvo prevzel 1. marca 1792, umeri 2. marca 1835. Cesarica vdova: Karolina Avgusta, kraljičina bavarska, rojena 8. febr. 1792,poroč. 29. okt. 1816, vdova od 2. marc. 1835. Predočetovi bratje in sestre. I. Ferdinand (Jožef Janez K.), veliki vojvoda toskanski, rojen 9. maja 1769, umeri 18. jun. 1821; poročen 19. Kept. 1790 t Ludoviko, kraljičino sioilijansko, rojeno 27. jul. 1773, umerlo 19. sept. 1802; v drugo 6. maja 1821 z Marijo Ano, kraljičino saksonsko, rojeno 27. apr. 1796. — Sin: Leopold II. (Janez Jožef), veliki vojvoda toskanski, rojen 3, okt. 1797, poročen 28. okt. 1817 z Marijo Ano, kraljičino saksonsko, rojeno 15. nov. 1799, Umerlo 24. marca 1832; v drugo 7. jun. 1833 z Marijo Antonijo, kraljičino sicilijansko, rojeno 19. dec. 1814. — Otroci: a) Avgustu, rojena 1. apr. 1825, poročena 15. apr. 1844 z Leopoldom, kraljičem bavarskim, rojenim 12. marca 1821. b) Marija Izabela, rojena 21. maja 1834, poročena 10, april. 1850 s Frančiškom di Paolo, kraljičem sicilijanskim, rojenim 13. avg. 1827. c) Ferdinand, rojen 10. jun. 1835, poročen 24. nov. 1856 z Marijo Ano, kraljičino saksonsko, rojeno 4. jan. 1836. d) Karol, rojen 30. apr. 1839. c) Marija Luiza, rojena 31. okt. 1845. f) Ludovik, rojen 4. avg. 1847. g) Janez !\'epomučan, rojen 25. nov. 1852. II. Karol (Ludovik Janez), višji vojaški poveljnik, rojen 3. sept. 1771, umeri 30. apr. 1847; poročen 17. sept. 1815 s Henrieto, knežinjo nasavsko, rojeno 30. okt. 1797, umerlo 29. dec. 1829. — Otroci: 1. Marija Terezija, rojena 31. jul. 1816, poročena 9. jan. 1837 s Ferdinandom II., kraljem ncapoljskim , rojenim .12. jan. 1810. — 2. Albert, višji poglavar ogerski, rojen 3. avg. 1817, poročen 1, maja 1844 s llildegardo, kraljičino bavarsko, rojeno 10. jun. 1825. — Otroci: a) Marija Terezija, rojena 15. jul. 1845. b) Matilda, rojena 25. jan. 1849. — 3. Karol Ferdinand, rojen 20. jul. 1818, poročen 18. npr. 1854 * Elizabeto nudvojvodinjo, rojeno 17. jan. 1831. — Otrok: Friderik, rojen 4. jun. 1856. — 4. Marija Karolina, rojena 10. sept, 1825, poročena z Hajnerjem nadvojvodom, rojenim 11. jan. 1827. — 5. Vilhelm, višji armadni poveljnik, rojen 21. apr. 1827. III. Jožef (Anton Janez), poglavar ogerski, rojen 9. marca 1776, umeri 13. jan. 1847; poročen v drugo 30. avg. 1815 s Hermino, vojvodioino anhaltsko, rojeno 2. dec. 1797, umerlo 14. sept. 1817; v tretje 24. avg. 1819 z Marijo Dorotejo, vojvo-•ličino virtembersko, rojeno 1. nov. 1797, umerlo 30. marca 1855.— Otroci: 1. Štefan, rojen 14. sept. 1817. — 2. Elizabeta, rojena jan. 1831, v drugo poročena 18. apr. 1854 s Karolom Ferdinandom, nadvojvodom, rojenim 20. jul. 1818. — 3. Jožef, rojen — G — 2. marca 1833. — 4. Marija, rojena 23. avff. 1836. poročena 22. avjt, 1853 js Leopoldom, kraljioem belgskim, rojenim 9. apr. 1835. Janez Kerstnik (Jožef Fabijan) rojen 20. jan. 1782; poročen 3. sept. 1823 z Ano, grofinjo Meransko, rojeno 26. jul. 1803. Sin: Franc Junez, rojen 11. marca 1839. V. Rajner (Jožef Janez), poglavar lombardsko-beneški, rojen 30. sept. 1783, umeri 16. jan. 1853; poročen 28. maja 1820 z Marijo Elizabeto, kraljičino sardinsko, rojeno 13. apr. 1800, nmerlo 25. dec. 1856. — Otroci: 1. Leopold, rojen 6. jul. 1823.— 2. Ernest, rojen 8. nvg. 1824. — 3. Signmnd, roj. 7. jan. 1826.— 4. Rajner, rojen 11. jan. 1827. poročen 21. febr. 1852 z Marijo Kar o lin o, nadvojvodinjo, rojeno 10. sept. 1825. — 5, Henrik, rojen 9. maja 1828. VI, Ltidovik (Jožef Anton), rojen 13. dec. 1784, vojaški višji poveljnik. Višje vladne opravništva na Dunaji. Deriavno svetovavstvo; predsednik: nadv. Rajner. Ministerski posvet, predsednik: K. F. grof Buol. Minister vnanjih oprav in cesarske hiše: h. F. grof Buol. Minister notranjih oprav: A. bar. Bacil. Minister pravosodja: F. gr. Nadasdi. Minister denarstva: K, L. bar. Bruck. Minister kiipčijstva, oberlnije in stavb: J. vit. Toggcnburg. Minister bogocastja in šolskih zadev: I/, gr. Thun, Višje armadno poveljstvo; poglavar: nadv. Vilhelm. Višja cesarska sodnija; predsednik: K. bar. Kratiss. Višje policijsko vodstvo; vodja: J. bar. Kcmpcn. Deželna razdelitev vsega cesarstva. Kranovine in oprarne okolije: Dolj, Avstrija, 344 [ j m, 1,549.830 lj. Pogl, J. V. bar.Eminger (Dunaj). Gortij. \vstr., 208 „ 722.220 „ „ Edin. bar. Bach. (Linec). Solnogruško, 124 „ 143.310 „ „ 0. gr.Funfkirehen (Šolnig.) Štajersko, 390 „ 1,007 551 „ „ M. gr.Strassoldo (Gradec). Krajnsko, 173 „ 478.300 „ „ G. gr. Cliorinsky (Ljullj.). Koroško, 180 „ 301.860,, „ J. bar, Šloissnig (Celovec), Primorje, 138 „ 526.970 „ „ K. bar. Mertens (Tersl). Tirolsko, 500 „ 868.480 „ „ nadv. Karol Lud. (Insbruk). Češko, 902 „ 4,469 840 „ „ K. bar. Meczeri (Praga). Moravsko, 386 „ 1,875.040 „ „ L. gr. Lažanski (Borno). Šlesko 89 „ 469.720 „ „ A. bar. Halbhuber (Opava). Galicija, Vlodiinirsko, in Krakov, z 2, okolijama: a) Levovsko, 960 | j m 2,950.620lj.l'ogl. A. gr. Goluchovsky (Levov). b) Krakovsko,MU „ 1,686.100 n „ H. gr. Clam*Martiniz(Krak,). Bukovina, 181 „ 398.710 „ „ K. gr. Rothkirch (Černovec). Ogersko, s 5 okoli jami; višji pogl. nadv. Albert (Buda). a) Pešto-Rudsko 606 [J m. i.634.720 lj. Pogl. A. bar. Magncr (Pešt). b) Possunsko*, 602 „ 1,628.350,, „ H gr. Attems (Požun). <0 Šopronsko , 016 [1 m. 1,292.720 lj. Pogl L. br. Ambroži (Sopron). d) Košiško, 685 „ 1,388.060 „ „ A. vit. Poclie (Košicc), ■0 v. Varadinsko. 611 [1 "». 1,478.630lj. Pogl. gr. Zichy (V. Varadin). tirdeljsko, 1154 [] m. 2,120.0:10 lj. Pg. Kr. kn. Lichtenstein (Sibinj). Serbsko in Uunat, 521 |] m 1,400.760lj. Pogl. J. gr. Coronini(Tem.), Horvaško in Slavonsko, 318 [] m. 871.120 lj. Pogl. J. gr. Jelačič. (Zagreb)-, Dalmacija, 222 Q m. 4(6.790 lj. Pogl. L. bar. Mamula (Zadar). Vojaška meja z 2. poveljstvoma: a) Horvaško-slavonsko 339 [] m.617.770 lj. Povelj. J. gr. Jelačič. (Zagreb). 1j) Serbsko-Iianaško, 244 [] jn. 346.810 lj. Povelj. J. gr. Coronini, (Temišvar). Lombardsko »n beneško, z 2. okoli jama; višji pogl. nadv. F. Maksim. a) Lombardsko, 375 [] m 2,840.410 lj. Pogl. F. bar. Burger (Milan). b) Beneško, 433 „ 2,302 800 „ „ K. gr. Bissingcn (Bcned.), Večje kronovine se dalje ločijo v okroge (kresije, županijc, rcgimentne okraje, delegacije), in vse dežele še v okraje (kantone, stoliee, preture, distrikte). Število stanovavcov po narodih. Nemcov 7,870 720 I Italijanov 5,500.000 l Madžarjev 4,806.550 Slovanov 14,802.750 | Rumunov 2,276.520 |. Družili' 1,172.460 Slovencov je 1,212.950, in sicer: na Krajnskcm 451.890 (v 30 okrajih z Ljubljano vred); na Štajerskem 371.560 (v 20. okrajih Marb., in v 3. okr. Grašk. okroga); na Koroškem 90.530 (v 11 okr.); v Primorju 220.970 (v 10 okr. Gorisk., in v 3 okr. istersk. okroga, in v Tcržaškcm obmestju); na Ogcrskem v Sop-i"0nski okolii 48.230 (v 2 okr. Železne, in v 1 okr. Zaladskc žup). Ha Beneškem 29.770 (v 4 okr. Vidcmske del.) Vojaštvo vsega cesarstva. Armadne in deielne poveljstva. I. Arm. poveljstvo, za d. in g. Avstrijo, Solnograško, Štajersko, Tirolsko, Geško, Moravsko iu Slesko. Povelj. F. gr. Wimpfen. (Dunaj) 4 voj. oddelki. II. Arm. poveljstvo, za Lombardsko in Beneško, Krajnsko, Koroško in Primorje; arm. poveljnik: F. gr. Giulai (Verona) 3 voj. oddelki. III. Arm. poveljstvo, za Ogersko in Grdeljsko. Povelj, nadvojvoda Albert (Buda) 4 voj. oddelki. IV. Arm. poveljstvo , za Galicijo in Bukovino. Povelj. F. gr. Schlick. (Levov) 2 voj. oddelka. Posebne deželne poveljstva: 1. za Serbsko in Banat, 2. za Hor-vaško in Slavonsko, in 3. za Dalmacijo. Vojaške čete. Pešlvo: rednih pešcov 62 regimentov; graničarjev 14 reg. in 1 hat.; loveov 1 reg. in 25. lmt. Konjištvo: kirasirjev 8 reg., dragonarjev 8, huzarjev 12, ulanor 12 regimentov. Topničarstvo: topničarjev, 12 poljskih in 1 primorski reg.; rake-terjev 1 reg., ženijcov 12 bat. Druge čete: pionerji, brodnarji, vozniki, žebčarji, policijni stražniki; žandarmov 19 reg. Mornarstvo. Mornarsko višje poveljstvo (v Terstu). Poveljnik nadvojvoda Ferd. Maksimilijan. Mornarske čete: brodnarji in topničarji; morn, pešcov 1 reg. Vojskne ladije: 1 redna ladija, 8 fregat, 12 korvet, 29 druzih ladij, 58 topnicarskih čolnov in plavov. Št ev it o vojako v. Vseh vojakov G48.000jSlovanov . . 333 400|Rumunov . . 34.100 Nemcov . . 168.0001 Italijanov . . 68.100lMadžarjev itd. 43.600 Slovenski vojaki so: v 7. 17. 22. 26. 47. in 48. regimentu pešcov; v 7. 8, 9. 19. in 20. bat, loveov; v 5, reg. kirasirjev; v 4, in 8. dragonarjev, v 5. in 7. huzarjev, in v 6. ulanov; v 6. poljskem in v prim. reg. topničarjev, v 2. 5. 6. in 10. bat. ženijcov; vil. 12. 15. in 19, reg. žandarmov, v mornarskih in deloma v družili četah. Cerkvena razdelitev in ucilne naprave. Katoliške cerkvene okrajine. Dunajska, za doljno in gornjo Avstrijo; nadšk. kard. Jož. Otmar Rauschcr (Dunaj); 2 škofa. Solnograška, za Solnograško, Štajersko, Koroško in Tirolsko; nadškof Maksimilijan Tarnoczi (Solnisrad , Saleburg); 5 škofov. Goriška, za Primorje in Krajnsko, nadšk. Andrej Golhnair (Gorica); 4 škofje. Praška, za Češko; nadšk. kard. Friderik kn. Schwarzenberg (Praga); 3 škofje. Olomuška, za Moravsko in telesko; nadšk. Friderik gr. Fiirstenberg (Olomue); 1 škof. Levovska, za Galicijo in Bukovino; nadsk. Luka vit. Baraniccki (Levov); 3 škofje. Ostrihomska, za zahodno Ogersko; nadšk. kard, Janez Scitovski (Ostrihom, Granj; 8 škofov. Jagerska, za severno izhodno Ogersko; nadšk, Adalbert llartako-vich (Jagcr, Brlau); 5 škofov. — 9 — ho I nek a , za južnoizhodno Ogersko, Erdeljsko, Serbsko in Banat; nadšk. Jožef Kunszt (koloni); 2 škofu. Zagrebška, zu Horvaško, Slavonsko in Vojaško mejo; nadšk. kard. Juri Havlik (Zagreb); 2 škofa. Zadarska, za Dalmacijo; nadšk. Jožef Godeassi (Zadar); 5 škofor. Beneška, za Beneško; patriarh Angelo Homazotti (Bcncdkc); 9 škofov, nadškof A'idcinski. Milanska, za Lombardsko: nadšk. Jernej Romilli (Milan), 8 škofov. JLevovska in Fogaraška za katol. Greke; 2 nadškofa, C škofov, Levovska, za katoliške Armence; 1 nadškof. Apostoljska vikarija, za avstr. armado; škof Janez M. LconbariL [Karlovšlia za odcepljene grekc; patriarh, 8 škofov). Število raznih vernikov. Katolič. lat. 26,450.780|Katolic. arm. 4650|Protestant. 2,929.050 „ gr. 3,590.930lGrekov ode. 2,8393401 Judov . . 668.860 Ueilne naprave v cesarstvu. Vseuceliš 9: na Dunaju, v Gradcu, Inspruku, Praži, Levovu, Krakovu, Pcštu, Padovi in Pavii. Posebnih višjih šol: bogoslovskih 46, zdravniških 10, pravoslovs-kih 5. Gimnazij 221, tehnik in realk 137, vojaških učilnic 28. ljudskih šol, glavnih in družili, čez 28.000. Slovenci po veri so sploh katoličani (razun Nagorič na Kor., in 5 far na Og.). Škofje čez nje so: Ljubljanski, Anton Alojz Wolf (20 dek.); Labantski, Anton Martin Slomšek (26 dek.); Kerški, Adalbert Jožef Lidmanski (10 dek.); nadšk. Goriški, Andrej Gol-mair (10 dek.); Teržaški, Jernej Legat (7 dek.); nadšk. Videm-ski, Jožef Trcvisanato (4 vik.); Subotiški, Franc Szenczi (3 dek.). Med Slovenci šol je: bogoslovskih učilnic 5, gimnazij 8, tehnik in realk 7; ljudskih šol, na Krajnskcm 148, na Štajerskem 93, na Koroškem 64, v Primorju 136, na Beneškem 24, na Ogerskein 27. — 10 — Gospodarski, opravilni in potni koledarček. ^tempeljski in pei-eentiii davek. 1. Stempelj po znesku, ki raste z vrednostjo reči. Pri pismih, ki zadevajo denarne zneske, aH sploh denarja vredne reči. se »tempeljski davek plačuje po meri večje ali manjše vrednosti. Tako je pri dolžnih, prejemnih, kupnih, najemnih, darilnih in enačili pismih (razun pro nos be nepremakljive reči); le je pri menjicah, ki ne segajo dalje kakor na 6 meseov, davek manjši. I. fjtempelj s« me »j ice. do lOOll.-TT-fl. 5 n.k. čez 100,, 200,, — „10 „ „ 200 „ 30 (J „ - „ 15 „ „ 300 „ 500 „ - „ 25 „ „ 500 „ 1000 „ - „ 50 „ „ 1000,, 1500,, — „75 „ „ 1500 „ 2000,, l „ - „ „ 21)00 „ 41)01) „ 2 „ - „ „ 4000 „ «000 „ 3 „ — „ „ 6000 „ 8000 „ 4 „ — „ „ 8000 „ 10000 „ 5 „ - „ „ 10000 „ 12000 „ 6 „ - „ „ 12000 „ 16000 „ 8 „ — „ „ 16000 „ 20000 „ 10 — „ „ 20000 „ 24000 „ 12 „ — „ ,, 24000 ,, 28000,, 14 „ — „ „ 28000 .,32000., 16 ,. — „ „ 32000 36000 „ 18 ,, — ,', „ 30000 40000 „ 20 „ — „ dalje za vsake 2000 II. po I 11. več. II. Stempelj -asa pisma. do 20 40 60 100 200 300 400 800 1200 1600 2000 2400 3200 4000 4800 5600 6400 7200 20 fl. — (1. 40 „ - „ 5 n.k. 10 „ lil) 100 200 300 400 800 1200 1000 2000 2400 3200 4000 4800 5600 6400 7200 8000 — „ 15 50 75 1 . 2 . 3 4 5 6 8 , 10 12 14 16 18 20 dalje za vsake 400 fl. po 1 fl. več. 2. Stempelj po stanovitnem zneska. Pri vlogah do Nj. Veličanstva, in do vseh oblastnij sploh ,, prošnjah za podelitev posebne pravice, javne službo . „ oglasih za pritožbo k višji sodnii, kakor pri sodbi, 1 gl., 4 g!., ali............. „ zapisnikih, ki veljajo za vlogo........ , „ dokladah in spisih rubrik .......... ,, prepisih, ki niso vidimirani ,, prepisih, ki so vidimirani..... . . . , „ izpisih, ki so vzeti iz javnih bukev ...... „ kerstnili, oklicnili, poročnih, smertnih listih . , „ posili in legitimacijnih kartah ....,.,., ,, posili in potnih bukvah za posle, delavce . . . . , „ spričbah zastran osebnih lastnost, o stanu kake reči , „ šolskih, učilnih, službinih spričbah ...... „ pismih o kaki pogodbi, o pooblastenji...... 30 n.k. GO „ 60 60 12 30 60 60 30 60 12 30 12 30 Pri pismih o pridobitvi nepremakljive reči, zeniljiša, pohištva (razun percentncga davka) sploh...........30 n.k, Htempeljski davek po tej novi tarifi velja od 1. novemb. 1858. 3. Percentni ali odstotni davek. Za prenesbo premoženja na otroke, starše, moža, ženo . . 1 pret. „ „ „ na bolj daljne sorodnike . . . . k n „ ' „ "il ifdj l'<"jc.......8 „ „ „ in prepis ncpremakljiviga prempženja na otroke, moža , ženo 1 '/2 „ „ „ „ „ „ na druge po prodaji 3 '/a „ „ namestenje percentnega davka pri soseskah, cerkvah . 2 „ „ vpis kake pravice v javne bukve (intabulacijo) ... '/, „ Kadar se je zadnja prenesba zgodila pred manj ko 8 leti} je percentni davek za del manjši. Vožnja po železnici. 1. Odhod in prihod vozov na južni železnici Po odločbi od 15. Hitri voz .št. gre iz Tersta ob : 11 u. „ „ Postojne,, 2 „ „ „ Ljubljan.,, 4 „ „ od Z. mosta „ 5 „ „ iz Celja . „ O „ „ „ Marburg.,, 8 „ „ „ Gradca „ 10 „ pride na Dunaj „ 4 „ Hitri vos it. gre iz Dunaja ob: 6 u. „ „ Gradca „ 12 „ „ „ Marburg.,, 2 „ „ „ Celja „ 3 „ „ od Z. mosta „ 4 „ „ iz Ljublj. „ 0 „ „ Postojne,, 8 „ pride v Terst 11 „ maja 1858 velja ta vožnji 1. 15 m.pon. G „ „ 8 „ „ 48 „ zjut. 32 „ „ 24 „ „ 4 n ti 37 „zveč. 2. 10 m. zjut. 36 ,, o pol, 16 „ pop. 56 „ „ 37 „ „ 17 „zveč. 23 „ „ — „ Pon- Na v. vox št. 3. 5 u. 30 m. zjut. 9 „'13 „ „ 11 „57 „ opol. 2 „ 8 „ pop. 3 „ 10 „ „ 5 „ 44 „ zvec. S „ 25 „ „ 5 „ 35 „ zjut. Nav. voz št. 4. 8 u. 40 m. zjut. 5 „ 26 „ zveč. 7 42 ' II II II 10,, i „ „ 10 „ 61 „ „ 1 „ 18 „ pon. 3 „ 54 „ „ 7 „ 10 „ zjut. red za ljudi: Nav. voz št. 3. 5 u. 45 in. zvco. 9 „ 25 „ U „ 50 „ pon. ^ n n ir 2 „ 59 „ „ 5 „ 27 „ zjut. 8 n 8 ,i » 6 „ 50 ,, zvco. Nav. voz št. 6. 8 u. 40 m. zvcc. 6 „ 2 „ zjut. 8 22 ti a ii 10 „ 42 „ „ 11 „ 31 „ opol. 2 „ 9 „ pop. 4 45 „ „ 8 ,, 5 zvco. 2. Voznina po železnici. Za ljudi je od 1 osebe plačila za 1 miljo vožnje: na hitrem Vozu: v I. redu 26 kr., v II. redu 18 kr.; na navadnem vozu: V I. redu 20 kr., v II. redu 15 kr., v III. redu 10 kr. Pri blagu je od 1 centa plačila za 1 miljo vožnje: pri blagu I. reda 1 kr., II. reda 1 '/,, kr., III. reda 2 kr.; razun posebnih plačil za zavarovanje , nakladanje in drugo. To je po starem denarju; po novem bo pa plačilo drugače. 3. Daljava krajev na dunajsko-teržaški železnici. Is Dunaja do Bruka (■radca " Kalsdorfa " Vil d on u . " Lcbcrnika Lipnicc Arnoža Špilfelda . Pesnice INarburga " Rac . . " Pragerskega Pelčan 11 Ponkve . " St. Ju rja " Stor . . J Celja . Laškega terga " Laskih toplic " Zidanega mosta " Hrastnika. " Trebovelj " Zagorja " Save . " Litije . " Kresnic " Laz " Zaloga „ lijubljane Borovnice Logatca . Rakeka . Postojne . Prestraneka * Št. Petra . M Gornjih Ležeč n Divače . . n Sežane w Proseka . ^ Nabrežinc „ Grinjane . V Terst , milj. %n Iz Ter>itn do Grinjane . „ Nabrežine „ Proseka . „ Sežane „ Divače « Gornjih Ležeč „ Št. Petra n Prestraneka Postojne . n Rakeka . n Logatca . n Barovnice " u lil j an e « Zaloga n Laz . . " Kresnic . » Litije . , " Save . . M Zagorja . » Trebovelj . " Hrastnika " Zidanega mosta " Laških toplic " Laškega terga w Celja " Stor . . " Št. Ju rja * Ponkve . " Pelčan . " Pragerskega " Rač ... " 7larl»nr«ra Pesnice . . Špilfelda . " Arnoža " t. . n Lipmce Lebernika w Vildona . n Kalsdorfa „ Graden v Bruka na Dunaj Vožnja po po&ti. Odhod in prihod poštnih vozov. Iz Ljubljane gre ob 3 u. zjutr., pride v Celjovec ob 3 uri pop. » n JI n 3 u. pop., jj v Beljak ob 5 '/,, u. zjutr. n rt rt n 1 u. pop. M v Novomesto ob f) n. zveč. »1 Novomesta r> TJ J) '/j u. zveč., n v Ljubljano ob 6 u. zjut. Od Zid. mosta n « 2%u. pop., rt v Zagreb ob 3 '/, u. pon. Iz Pclčan t) »j 9 '/j u. zveč., rt v „ ob 10'/, u. zjut. t> Marburga r> ji 8 u. zjutr., m v Celjovec ob 1 u. pon. n Celjovoa n rt 8 u. zjutr., rt v Marburg ob 1 u. pon. D rt , n rt 8'Zj u. zjutr., r> v Ljubljano ob 8 u. zveč. y> Nabrežine v n 6 '/i u. zjutr., rt v Videm ob 12 u. pop. » r> rt n 7 % u. zveč., n v „ ob 1 u. zjutr. n \ id m a rt rt 11 u. zjutr., r> v Nabrežino ob 5 u. zveč. rt JI n ji 10 u. zveč.. n v „ ob 4 u. zjutr. H Zagreba n 10'/, u. zveč., n na Zid. most ob 10 u. zjutr. n .JI 1 u. opold., u v Pclčane ob 2'/, u. zjutr. Odhod in prihod Loidovega parobroda. Iz Tersta gre ol> 12 uri pon., pride v Benetke ob 7 uri zjutraj. „ Benetek „ „ G „ zjutr., „ v Terst „ 12 n opol. Vozni n a po pošti in na parobrodu. Iz Ljubljane v Celjovec 5 11. 52 kr. I Iz Pelčan v Zagreb 7 fl. 12 kr. „ „ v Beljak 7„ 3G „ I „ Marburgav Celjovec 8 „ 48 „ „ v Novomesto 5 „ 20 „ „ Nabrežino v Videm 4 „ 10 n Od Zid. mosta v Zagreb G 32 „ „ Tersta v Benetke 6 „ 20 „ Tako je plačilo po starem denarju; po novem bo drugače. Pošiljanje pisem po pošti. Poštnina za pisma. Za pismo, ki ni čez 1 lot teško, jc za daljavo do 10 milj 5 n.k. „ „ n n „ » » čez 10 milj do 20 „ 10 „ n Ji n » .» M. « 20 n jn ,la,ic 16 » Za pismo, ki je 2, 3 lote iu več teško, se plača 2krat, 3krat in večkrat toliko. Za priporočbo (rckomandacijo), in returni recepis ... 10 n.k. Za stvari, ki razun napisa in imena nimajo nič pisanega, in so v križnem zavitku za 1 lot teže......2 „ rm • . v . • » Za pisma, ki gredo v vnanje deržave, prihaja za ondi se posebno plačilo; drugač jc pri pismih na Rimsko, Toskansko. Modeneško in Parmezansko, pri pismih na Prusko in sploh v nemške deržave, s kterimi jo Avstrija v poštni zvezi. Za pisma, ki niso nič, ali ki niso zadosti frankirane, je več 5 n.kr. Poštnina za denar, denarne pisma in -zrezke. Za vsako reč, ki sc da na vozno pošto, jc stalno plačilo 18 n.k. Dalje je za vsake 100 gl. vrednosti, pri 1 funtu teže, in pri daljavi do 5 milj, posebne voznine ...... 2 „ Za Škrat, 3krat večji vrednost, za 2, 3 funte teže, za 2krat, Škrat 5 milj daljave, jc tudi 2krat, 3krat večje plačilo, tedaj 4, 8, 13 kr.; 6, 12, 18 n. kr. Pošte, ki so od Ljubljane do 10, in do 20 milj daleč. (Kr. je Krajnsko, St. je Štajersko, Kor. Koroško, Pr. Primorjc , lien. Beneško, llor. Horvaško, Og. Ogersko). Arnož, St. . 17 m Bela, Hen. . 15'/, Belatinci, Og. 20 " Beljak , Kor. 11 '/, " Bistrica. Kr. 8 Bovec, Pr. . It1/," Bul je, Pr. . 13'/,; Celje, Nt . 8 „ Celjovcc. Kor. 9 Cakovec, llor. 20 „ Cernica, Pri 8'/, „ Dravberg (spil.) Kor. 9'/, „ „ (zg.) Kor. 20 „ Divača, Pr. . 8 n Fering, Št. , 20 „ Frežc, Kor. .14 n Glina, Hor. . 20 « Gorica, Pr. .10 „ Idrija, Kr. . 5'/2 » Jaška, llor. . 13n Jesenice, Kr. 8 » Judenburg St. 17 » Kamnik, Kr. 3 « Karlovcc, llor. 14 „ Kasarsa, Hen. 18 n Kastelnovo, Pr. i) n Kerk, Pr. .15 n Kerško, Kr. 9'/, » Kerškavas, Kr. 11 n Kočevje, Kr. 7 » Koper, Pr. . ltJ/jm-Kranj, Kr. . 4 Krapina, Hor. 15 n K rau bat, Št. 19 '/, „ Labi n , Pr. . 15 ^ Laški terg, St. 7 r Lekenck, Hor. 19'/, „ Lipa, Pr. . . 9V.jn Logatec, Kr. 3 '/a „ Marenbcrg, St. 11 „ Materija, Pr. 9 n Metlika, Kr. 10 „ Nabrežina, Pr. 10'/, „ Novo mesto, Kr. 0 l/2 Ogulili, Hor. 14 n Orinuž, St. . 17 '/, „ Osor, Pr. . 20 „ * i / Otocac, Hor. 15 „ Palnianova Ben. 13 „ Pazen Pr. . 13'/, Pegau Št. , 19'/,; Podkoren, Kr. 1 I „ Pola, Pr. v . 19 Pelčanc, Št. 13 „ Pontabcl, Kor. 15 „ Pordcnonc, Hen.20 ^ Poreč, Pr. . 16 v Portogruaro, Ben. 18'/, „ Postojna, Kr. 5 n Ptuj, Št. .16 _ nadolica, Kr. fi m. Radgona, Št. 17'/a„ Reka, Hor.. 10% „ Rogatec, Št. 13 * m Romans, Pr. 12 „ Rovinj. Pr. . i7'/t „ Samobor, llor. 13 n Senožeče, Kr. 7 „ Senj , Hor. . 16 '/3 » Sežana, Pr. . 8 '/, n Subota, Og. . 19 '/a „ St.Andrej.Kor.il ri Št. Juri, Št. 10 « Št. Peter, Kr. 7 „ Št. Vid, Kor. 11 n Spltal, Kor. .16 n Teržič, Kr. . 5'/, „ Tomin, Pr. . 9 * „ Trcbiž. Kor. 12'/,« Trebno, Kr. 5 }1 Tveng, Solng. 20 „ Varaždin, Hor. 20 „ Velkovec , Kor. 9'/, „ Verba, Kor. 10'/» „ Videm, Ben. 14 ,, Vipava, Kr. . 7 „ Volosko, Pr. 10'/,* Vransko, St. 5 „ Zagreb, llor. 16 „ Zagorje, Kr. 5 » Zid. most, Št. 6 „ Drugi kraji se lahko razsodijo po takem zmed imenovanih , kteremu so bližji. Poročilo po telegrafu. Za poročilo, ki se pošlje po telegrafu, je plačila pri daljavi do 10 milj, ko je do 25 besedi..........1 fl. ko jc čer 25 do 50 besedi . ......2 „ ko je čez 50 do 100 besedi......4 3 „ 1'ri daljavi čez 10 do 25 milj se plača 2krat toliko; čez 25 do 45 milj 3krat (oliko, in tako diilje po razmeri. Colniua za vvožnjo i;i i/vožnjo. Od blaga, ki se vozi v cesarstvo ali iz cesarstva, se na moji plačuje col. v večjem ali manjšem znesku, in sicer večjjdel po meri oolnega centa, kakor posebej odločuje postava. Tukaj sledi tarifa po starem denarju; po novem se bo spremenila po razmeri. 15 1 30 30 . 45 30 — .. 30 Av.ft rijan.ska Ba\icr(kotlovinaisirov — fl. 45 k.| „ v plošali, drogih Bakreno in medeno blago Barve, v lesu. koreninah .... zdrobljene, zmlete „ druge: kočenila, indika „ v izločkih pri pravi j. Bombaž (pavola) sirov „ predelan (sker-tačeu Bombaževa preja, vata „ ubeljona, sosu-kana barvana Bomb. blago, navadno „ srednje . „ , lepo .... „ prav lepo . . Bukve, mape, muzi- kalijc Cin in cink, sirov ,, „ v plošali Cinasto in cinkovo blago Cuker. ali sladkor oči- »en..... Cukrena moka „ »a cukrarnico 10 12 40 75 100 250 30 3 » ~ ~ n 45 7 „ 30 15 .. ~ 12 9 (i 30 čolna tarifa. Cukrcn sirup . Cunje..... „ pri izvožnji Caj, (te) kineški . Čreslo, jezice, pri izvožnji . . . Dišave, drage, kadilo, mira . . „ srednje: poper . „ bolj drage: balsam » naj dražje: cimet Dlake, Šetinc , žima, pripravljene . Clinjasta posoda, groba ^ navadna bela. j, srednja lepa . „ lepa, porcelan n naj lepša . Hmelj, suh Jedila: kruli, prikuha „ testene, ne pečene „ druge: ženof, ka- pare..... „ posebno pripravlj. Kakao, v bobu sirovo „ somleto . . Kamni, dragi, biseri, v obdelani, brusi, škerli . . . Kamno blago, navadno „ „ l«po . 3 11. - k. n n 4 n — n 15 n — « ~ » 24 „ JV ° n — n 7 „ 30 „ 12 H 30 „ 15 w — » - » 45 n - « 24 5 _ ° " n 10 „ -„ 15 „ - „ 40 „ _ „ 2 v 30 „ - " 2 « 30 n 7»30» 15» r» 7 „ 30 „ 1» * ~ „ » ~ r 45,, 1 „ 30« 15 „ - „ — IG — Kava (kafe), sirova . „ sožgana , Kavčuk in gutaperča , „ izdelki iz obojega Kemične trarine: žveplo, potašelj, vinski kamen .... Kemične tvarine: so-liter, vitriol, boraks „ take [stvari očišene „ kisline, hudo olje, salmijak .... Kemični izdelki: mazila, duhovi . „ barve, černila, laki „ žleze, d rože, pečatni vosek „ manj drage barve . Kis (jesih), v sodih „ v sklenicah. verčih Klej.lim, močič (štir-ka) .... Kosti, rogovi, mezdra „ pri is vožnji Kost, ribja, pripravlj, „ slonova, koralde Košeni. roženi izdelki Kože, živalske, sirove „ pri izvožnji. Kožuhovina, pol izdelana ..... Kratko blago, najdražje ..... „ drago . . . „ manj vredno . Ladije, leseno za tunjo „ železne „ Lan, konopnina . Lanena preja, sirova n ubeljena, barv. „ sosukana Jianeno blago: vervi,. „ platno grobo . „ navadno sirovo, mreže , . . „ ubeljeno, barvano, pleteno „ srednje, tiskano „ lepo , tančica . „ naj lepše, všito, špice . . . . 7 fl. 30 k. 10 „ - „ 7 „ 30 „ 15 .. - ., - „ 24„ ^ n 45 i» 1 „ 30 „ ld n n 5 11 51 2 „ 30„ - „ 45„ 7 „ 30» - 45 » » n n - i, M „ 5 — ^ 11 45 „ l5 ii ~~ n " r-" 2 „ 30 „ 250 — ioo; - 50 „ -„ , » » 5 » — 3 n " 2 30 7 " 30 " 12 " 30 " 5 » 15 „ — „ 40 ,, - „ „ -» 100 „ — JI 250 „ - „ Les, za kurjavo, 100 kub. čcvlj. . „ pri izvožnji za stavbe in dela 100 kub. čcvlj. . pri izvožnji Leseno blago, grobo . „ navadno, furniri, parkete . . . „ lepo. za hišno pripravo .... „ naj lepše, izrezano, pozlačeno Mašine železne „ drugačne . . iVled, sam in v satovji Medica, v sodih . Meso, sirovo „ suho, pripravlj. . „ v klobasah . Moka. gris, kaša . „ v Istro od morja . „ na Horvš. iz Bosne Oblačila, navadne „ iz kožuhovine . „ lepe . . . . „ naj lepše, kinči Oglje, šota, premog . Olje, laško, v verčih, sklenicah, . . „ v sodih . . . „ dalmatinsk.vsodih „ laneno, repično . Papir, grob . . . „ navaden, ne liman „ lep,liman. barvan „ naj lepši, zlat, stiskan Papirnati izdelki . Pletenina, iz bičja, ličja, terstja, slame, groba . navadna . . . M srednje lepa . . „ lepa, z drugimi preplctki . . . „ naj lepša, slamniki Podobe, tiskane . Hajž ali laško pšeno Ribe, sirove, slaniki, polenovke . . . — fl. 24 k-n 24 „ ~ , 45 n ~ " J!" — 24 » n 2 - .. 15 - 4 " " i5; i" i" _B - ;; 45" ~ » 45 ,1 2 30 7 " 30 " n »i - „ 45 „ - „ 22'A 15 „ 75 100 150 250 12 30 3 " - " .M W » 30" 1 30 - " 45 * O " » ' » » r » 30 is » - „ - „ 15 2 „ 30 10 " - 250 ' - " 7 30 " - " 45 n » n 1 » 30, Hibe, druge, slane, sulic , „ jegulje, tunice v olju..... Sadje, suho, orehi . „ južno, navadno Sadje, srednje: pomc-ranče, limone, smo-kve suhe „ drage, mandeljni, pavčki Semena, laneno, repično .... deteljno, povertno „ ženof, janež, ku-mina .... Sjla in ščeti, navadne „ bolj lepe . . . Smole, navadne . „ terpentin, kamno olje . . . • „ gume, terpentinovo v olje, ..... Sočivjo, bob, grah, i'e- žol..... Sol, kamna, kuhana, (Sol za kuho se ne sme vvaževati.) Srebro, izdelano v blago . . . . . Sleklo, (glaž) grobo „ navadno, belo . srednje, brušeno, rezano „ lepo, barv., zcr-kala .... Svila (Žida), sirova . „ pri izvožnji „ sosukana . . „ pri izvožnji » ubeljena, barvana . Svilnato blago, navad- 2 fl. 5 " r> — n 3 „ 5 .. 30 k. 45 „ 45 „ 30 — 3 - " 15 » * ~ „ 45 4 „ - 15 .. - - .. 24 — „ 45 45 24 30 250 1 5 „ - 10 „ - 15 „ - - » 45 30 „ -7 » 10 » „ 150 „ 30 „ lepo, gladko in pretkano . . 250 Svinec, sirov ... 1 „ vlit, v plošč, krogle .... 4 Svinčena beljava, mc-nik..... 1 30 Svinčeno blago, Tabak, sirov, v listih , pripravljen . . Tolšc: maslo, boli, salo , ribja mast . . Usnje, navadno . . Usnje, lepo, tiskano, zlačeno .... Usnjato blago . , . Vino, mošt, v skleni-cah, verčih „ v sodih in mehovih mošt, iz čolne izjeme dalmatinske „ iz Bosne na Hor-vaško . . •. Vnetila : žveplenke , klinčki . . „ smodnik (pulfer) „ strelne kapice . Vol (pir), v sklenicah, verčih , „ v sodih .... Volna, sirova . . n ubeljena, barvana Volnata preja, sirova n ubeljena, barvana Volnato blago, grobo navadnosukneno srednje žametovo „ lepo, tanko, tiskano . . . . 51 naj lepše, všito, šali . . . . Vosek, bel in rumen . Vozovi, teški, od enega „ lahki, za ljudi . „ lepi, kočije Zlato, izdelano v blago Železo, sirovo . . » vlito . . . „ skovano, zvalja-no, jeklo . Železo, lama(pleh), černa „ na pol izdelano, pocinjeno . Železno blago, grobo „ navadno orodje „ lepo, tanko izdelano . . . 15 fl — k 10 „ - „ 45 - „ 2 „ 30 „ - „ 30 „ ' * 30 „ 12 * 30 „ 15 — JW M M 12 „ 30, io „ -; - „ 54 2 „ 30 5 — 50 .. — 30 45 " — 45 5 - " ° » n 12 „ 30 7 30" m n 75 n ~ » 100 „ -„ 250 „ - „ 4 „ -„ 2 n 30 „ 15 » - „ 100 „ — „ 250 — „ - 24 1 " -1 » » 2 » — n 4 n n 6 » 5 — " » h 10 „ - „ 15 „ — - - 1 Zganin«, vinski cvet. rum .... 7 fl. 30 k. „ liker, punšev iz- leček .... 12 n 30 „ Žito: pšenica . . , — „ 45 „ „ v Istro od morja — }> 22 '/„ „ na llorvaško iz llosne, . . , — n 15„ „ sorsica, rež1, tur- cica .... — » 15 „ v „ ječmen . . . ■ — 10» Z i val da, divja, večja 1 j. 30 „ Živalski pridelki: mle- ko, jajca, . . — n ji Živalski pridelki, sir . 5 „ Živina: voli, od enega 4 rt Živina: krave,junčki „ teleta ... konji . . . osli, presioi ovce. koze . . „ jagnjeta, kozlički, prasci Živo srebro . . . „ rudečina, cino-ber .... Colnina pri izvožnji in vvožnji jc proti dcržavam nemške eolne zveze obilno zmanjšana, ali za en del, ali za polovico, ali je čeloma spregledana. 2 fl. — k. — » 24 „ 2 n » 1 n T» — ri 15 „ — » t0„ 7 30 „ 15 n n Mm in tehte. 1*0 novejših cesarskik postavah se imajo v prihodnje vse prodaje goditi po avstrijanski ali dunajski meri in teliti. Mere na Avstrijanske poslivne mere: Milja, avstrij&nska 4000 Kežnjev. Seženj, dun. (klaftra.) 15 "v" Čevelj, dunajski Pavec, (cola) Poteza, v vojaški meri Vatel, dunajski ti čevljev. 12 pavcov. 12 čert. 3 čerte. 29 58 pave. Druge were. Brač, beneški, za volno, 0 87 d. vat, Hrač beneški za svilo 0 82 d. vat. Čevelj, pariški 1*02 d. cev. Dlan (4 persti) 3 d. pave. Kilometer, francoski 59:192 d. sež. Komolec, (4 na I «ež) 1"5 d.čev. Korak, (."> na 2 sež.) 2*4 d. čev. Lckat, (12 pedi) 3 33 d. vat. dolgost. Meter, francoski 3' Milimeter, francoski 0" Milja, nemška zemljo-merska 3905 „ italijanska 97ti „ angleška Palica, bistriška „ novomeška Pavec, pariški Ped, navadna „ tekavska stara Pest, v konjski meri Seženj, franc, (toise) (J Vatel, stari tekavski 1 požunski 0 „ angleški (jard) 1 Versta, rusovska 5(i 848 2 1 f> 8 4 10 d. čcvlj. 45 d. čev lj. C d. sež. d. sež. 3 d. sež. 5 d. vat. d. vat. 02 d. pave. d. pave. 21 d. pave. d. pave. 32 d. čev. 11 d. vat. 70 d. vat. 17 d. vat. 2'5 d. sež. Mere na planoto. Arslrijanske post ur ne mere. Štirjaška milja 10000 oralov. Oral, avstrijanski 1000 | J sež. Stirjaški seženj, 3ti j J čcvlj. ,, čcvlj 144 [J pave. Druge mere. Vagan posetve, 533.33 [] sež. Postat vinograda . 1200 [ | sež. Ara, francoska, 27.11 [] sež. Hektaru, franc. 1.7 „ Hektoliter, franc. 171 „ a suhe stvari. 1 I .iter, franc. 068 bok. d. Mernik, krajnski, (16 bok.) 0-50 vag. d. Polovnik, terznški, 0 41 ^ Somma, metrična, laska, 1-62 Star, krajnski, 2 „ teržaški, 1-20 " !Skaf, celjski, 0 43 n tekoče stvari. Kvinč. prim. (60 b.) j-BO a. vedr. Liter, franc. 0 68 a. bok. Polovnjak, štajerski 5 a. vedr. »ta rt in. štajerski. 10 a. vedr. Vedro, poljansko (15 b.) 0-37 „ „ horv. cclj. (20 b.) 0-50 „ „ trebansko (30 b.) 0*76 „ „ dolensko (32 b.) O NO „ Vorna, teržaška. 1-16 „ Telite za vagan je reči. Arstrijanske postavne tehle. | Druge telite. Cent, dun. (M20 coin, ct.l 100 ft. Punt, „ (M20 coin, ft.) 32 It. Lot, „ (0'035 coin, ft.) 4 kvt. Cent, novi c. (100 e. fU8928d. ft. Funt. n. c. (500 fr. grin.) 28 56 d. It. Manjši deli so dcsctinke, stotinke. tisučinke i. t. d. Grama, franc. 0 22 d. kvint. Kilograma, franc. 178 d funt. Kvintal, franc. (200c.f.) 178-56 „ Libra, beneška. 0 85 „ Marka kolon. (16 d. It.) 0-50 „ Pud, rusovski, 29-25 „ Tunja, mornarska, 20. d. cent. Denarji, novi in stari. Po novi pogodbi, storjeni med Avstrijo, Prusijo in drugo Nemčijo, se il 1 novega funta srebra kuje po 30 zveznih in pruskih tolarjev, po 45 avstrijanskih, in po 52'/.j južnonemških goldinarjev; iz 1 novega funta zlata pa se kuje po 50 zveznih kron, in po 100 polkron. Stetev po novem denarju se pri cesarskih uredili začne 1. nov. 1858. Veljava srebernega denarja jc stanovitna, veljava zlatega in tudi ptu-jega denarja se ravna po kupčijski ceni. Veljava raznega denarja. Splošna razmera denarjev. 100 fl. konvcncijnihje 106nov.fl. 100 „dun.veljave(sajn)je 42 „ 100 „renskih (rajnšev),, 87 50 „ 100 lir avstrijanski h „ „ Novi nvst. postavni denarji. Sreberni: V eliki zvezni tolar 3 11. — n.k. Mali zvezni tolar . 1 „ 50 „ Dvogoldinarski tolar 2 „ — „ Goldinar i zlatnik, fo- rint) . . . . — „100 „ Petica, (četertnik 4 na I fl.) . . . — „ 25 „ Desetica (10na 1 fl.) — „ 10 „ peterka (20 na 1 fl.) — „ 5 „ Bakreni: Uroš (trojka) . . — „ 3 „ Krajcar novi (sold» . — „ 1 „ Polkrajcar (polsoldj — „ 0.5,, Stari arstrijanski denarji. S r e b e r n i: Dvogoldinarski tolar (skudo) ■ . . 2 fl. 10 n.k. Goldinar (polekudo) 1 „ 5 „ Dvajsctica, nova(lira)— „ 35 „ h stara . — n 34 „ Desetica (pollira) . — „17 „ Peterka ifimfur, če- te rti i raj, — 8.5 Šcatiea nova . . . — fl. 10 n.k. Groš, sreberni . . — _ 5 * T) „ Krizavec . . . . 2 „ 30 Polkrižavec , . . 1 „ 12 v , . t 7» « Cctertknzavec — „ 55 ^ Bakreni: Dvakrajcarja . . . — ^ 3 Krajcar (5 centezovj — r 1.5^ Tricenteznik . . — „ 1 „ Polkrajcar, ccntez — „ 0.5„ lirutfi denarji. Zlati: Krona, zlala nova . 13fl.75'Sn.k. Polkrona, zlata nova o' „ 82 "» „ Cesarski cekin (dukat) 4 „ 8-'5 « Napoleon dor (20 frk.) 8 „ 08 „ Suvereador(sovran) 14 „91 „ Ruski imperial . 8 „ 3t>'5 Pruski Fridcrikdor . 9 „10 n Angleški suverendor 10 „ 74 „ S r e b e r n i: Goldin.južnoncmški — fl. 85'7nk. Skudo, rimski . . 2 „ 13 5 „ Tolar, pruski * . 1 50 n Tolar za 5 frankov .2*2 71 „ za 5 lir ilal, . 2 n 2 „ Frank, francoski . — 404 Lira, italijanska . — „ 40 i „ Hubelj, ruski . . 1 „ 01-7 ,, Funt sterlingovangl. 9 ,, 88'l ,, Pri pre me nje vanj u starega in novega denarja sploh velja vodilo: 4 stari krajcarji dajo 7 novih; 20 starih goldinarjev da 21 novih; in 1 atari goldinar da 1 gold. 5 kr. novega denarja. Stari krajcarji se premenijo v nove, če se k številu starih pridene polovica in še četertinu tistega števila; na pr. 20 kr.; k 20 polovica 10, in še četcrtioa 5, to Je 35 n. kr. Stari goldinarji se premenijo v nove, če sc k številu starih prišteje po 5 odstotka ali percentov; na pr. 100 fl. da 105 n. fl. Denar dunajske veljave se poprej premeni v konvencijnega (250 ft. dun. velj. da 100 fl. konv.j, po tem v novega. - 21 — Premenjava starega avstr. denarja v novega. Stari denar Novi denar Stari denar Novi denar fl. | kr. fl. | kr. fl. | kr. n. 1 kr. _ V, _ 0*48 _ 42 I 735 — '/■i — 087 — 43 — 7525 — aA — 1-31 — 44 —• 77 — i ' — 1-75 — 45 — 78-75 — 2 — 35 — 46 — 80-5 — 3 — 5-25 — 47 — 82-25 — 4 — 7 — 48 — 84 — 5 — 8-75 — 49 — 85-75 — , 6 — 10*5 — 50 — 87'5 — 7 — 12-25 — 51 — 89 25 — 8 — 14 —■ 52 — 91 i_ 9 — 15 75 — ' 53 — 9275 — 10 — ■ 17-5 — 54 — 945 — 11 — 19-25 — 55 — 9625 ,— 12 — 21 — 56 — 98 _ 13 — 22-75 — 5* — 99 75 _ 14 — 24-5 — 58 i 1-5 — 15 — 26-25 — 59 i 3-25 _ 16 — 28 1 — i 5 _ 17 — 29-75 2 — 2 10 — 18 ' — 31-5 3 — 3 15 _ 19 — 33-25 4 — 4 20 _ 20 — 35 5 — 5 25 _ 21 — 36-75 6 — 6 30 _ 22 — 38-5 7 — 7 35 _; 23 — 4025 8 — 8 40 _ 24 — 42 9 — 9 45 _ 25 _ 43-75 10 — 10 50 _ 26 — 45-5 11 — 11 55 _ 27 — 47-25 12 — 12 60 _ 28 _ ■ 49 13 — 13 65 — 29 — 50 75 H — 14 70 _ 30 — 525 15 — 15 75 _ 31 — 54-25 16 — 16 80 _ 32 — 56 17 — 17 85 _ 33 — .57 75 18 — 18 90 _ 34 _ 59-5 19 — 19 95 _ 35 _ 61 «5 20 — 21 — _ 36 — 63 21 — 22 5 _ 37 — 64 75 22 .— 23 10 _ 38 — 66-5 23 —■ 24 15 _ 39 — 68-25 24 — 25 20 — 40 — 70 25 — 26 25 — 41 — 71.75 26 — 27 30 Stari denar Novi len&r Stari denar Novi denar fl. kr. fl. kr. 1 fl. | kr. 11. | kr. 27 _ 28 35 73 _ 76 65 28 — 29 40 74 — 77 70 20 — 30 45 75 — 78 75 30 — 31 50 76 — 79 80 31 — 32 55 77 — 80 yo 32 — 33 60 78- — 81 90 33 — 34 65 79 — 82 95 31 — 35 70 80 — 84 — 35 — 36 75 81 — 85 ' o 3« — 37 80 82 — 86 10 37 — 38 85 83 — 87 15 38 — 39 90 84 — 88 20 30 — 40 95 85 — 89 25 40 — 42 — 86 — 90 30 41 — 43 5 87 — 91 35 42 — 44 10 88 — 92 40 43 45 15 89 —- 93 45 44 — 46 20 90 .— 94 50 45 — 47 25 91 — 95 55 4« — 48 30 92 — 96 60 47 — 49 35 93 —. 97 65 48 — 50 40 94 — 98 70 49 — 31 45 95 —. 99 75 50 — 52 50 96 — 100 80 51 — 53 55 97 — 101 85 52 — 54 60 98 — 102 90 53 — 55 65 99 — 103 95 54 — 56 70 100 — 105 — 55 — 57 75 200 — 210 — 56 — 58 80 300 _ 315 — 57 — 59 85 400 — 420 — 58 — 60 90 500 — ■ 525 — 59 — 61 95 600 — 630 — 60 — 63 700 — 735 — 61 — 64 5 800 — 840 — 62 65 10 900 — 945 — 63 — 66 15 1000 — 1050 — 46 — 67 20 200(1 — 2 100 ■— 65 — 68 25 ! 3000 — 3150 — 66 — 69 30 4000 — 4200 ■ — 67 — 70 35 5000 — 5250 —. 68 — 71 40 6000 — 6300 — 69 — 72 45 7000 —. 7350 — 70 — 73 50 8000 _ 8400 — 71 — 74 55 1 9000 _ 9450 — 72 — 75 60 : 10000 — 10500 — Premenjava novega a v str. denarja v starega. Novi denar Stari denar Novi denar Stari denar fl. kr. fl. kr | VII. 'A v fl. kr. fl. kr. | vn. | y,v _ 0-5 _ __ 1 1 , 44 _ 25 _ 4 — 1 — 2 o — 45 — 25 2 6 1 — 2 _ 1 — 4 — 4« — 26 l 1 — 3 — 1 2 G — 47 — 26 3 3 _ 4 — 2 1 1 — 48 — 27 1 5 — 5 — 2 3 3 — 49 — 28 — — . — G — 3 1 5 — 50 — 28 2 2 _ 7 .— 4 — — 54 — 29 — 4 — 8 — 4 2 2 i — 52 — 29 2 6 — S) — 5 — 4 — 53 — 30 1 . 1 _ 10 — 5 2 6 — 54 — 30 3 3 _ u — 0 1 1 — 55 — 31 1 5 — 12 — G 3 3 — 56 — 32 — __ _ 13 — 7 1 5 — 57 — 32 2 2 _ 14 — 8 — — — 58 — 33 — 4 _ 1", — 8 2 2 — 59 — 33 2 6 _ 1« — 9 — 4 ' — 60 _ 34 1 1 _ 17 — 9 2 6 — 64 — 34 3 3 _ 18 — 10 1 l —• 62 — 35 1 5 _ 10 — 10 3 3 — 63 — 36 — — _ 20 — n 1 5 — 64 — 36 2 2 _ 21 — 12 — — — 65 — 37 — 4 22 — 12 2 2 — 66 — 37 2 6 23 — 13 — 4 — 67 — 38 1 1 j _ 24 — 13 2 6 — 68 — 38 3 3 j __ 25 — 14 1 1 — 69 — 39 1 5 _ 2« — 14 3 3 — 70 — 40 — — 27 — 15 1 5 — 72 — 40 2 2 _ 28 — IG — — — 72 — 41 — 4 _ 2!) 16 2 2 — 73 — 41 2 6 _ 30 — 17 — 4 — 74 — 42 1 1 _ 31 —. 17 2 6 — 75 — 42 3 3 _ 32 — 18 1 1 — 76 _ — 43 1 5 33 — 18 3 3 — 77 — 44 — — ._ 34 — 19 1 5 — 78 — 44 2 2 _ 35 — 20 — — —. 79 — 45 — 4 _ 30 — 20 2 2 — 80 — 45 2 6 1 _ 37 — 21 — 4 — 84 — 46 1 1 — 38 — 21 2 6 — 82 — 46 3 3 — 3 9 — 22 t 1 — 83 — 47 1 5 .— 40 — 22 3 3 — 84 — 48 — — — 41 — 23 1 — 85 — 48 2 2 — 42 -- 24 — — — 86 — 49 — 4 — 43 — 24 2 2 — 87 — 49 2 6 Novi denar Stari denar Novi denar Stari denar fl. | kr. fl. I kr. | vn. | '/- v fl. | kr. fl. | kr. | vn.|'/Tv _ 88 _ 50 1 l| 35 _ 33 20 _ _ — 89 — 50 3 3 j 36 — 34 17 — 4 — 90 — 51 1 0 37 — 35 14 1 1 — 91 — 52 — — 38 — 36 11 1 5 — 92 — 52 2 2 39 — 37 8 2 2 — 93 — 53 — 4 40 — 38 5 2 6 — 94 — 53 2 6 41 — 39 2 3 3 — 95 — 54 1 1 42 — 40 — — —■ — 96 — 54 3 3 43 — 40 57 — 4 — 97 — 55 1 5 44 — 41 54 1 1 — 98 — 56 — — ( 45 — 42 51 1 5 — 99 — 56 2 46 — 43 48 2 2 1 _ — 57 _ 4 47 — 44 45 2 6 2 — 1 54 1 1 48 — 45 42 3 3 3 — 2 51 1 5 49 — 46 40 — — k — 3 48 2 2 50 —. 47 37 — 4 5 — 4 45 2 6 51 — 48 34 1 1 6 — 5 42 3 3 52 — 49 31 1 5 7 — 6 40 _ — 53 — 50 28 2 2 8 — 7 37 _ 4 ' 54 — 51 25 2 6 e — 8 34 1 1 55 — 52 22 3 3 io — 9 31 1 5 56 — 53 20 — — u — 10 28 2 2 57 54 17 — 4 12 — 11 25 2 6 58 — 55 14 1 1 13 — 12 22 3 3 59 — 56 1 1 1 5 14 — 13 20 _ — 60 — 57 8 2 2 15 — 14 17 _ 4 61 — 58 5 2 6 16 — 15 14 1 1 63 — 59 2 3 3 17 —. 16 lt 1 5' 63 — 60 — — — 18 — 17 8 2 2 64 — 60 57 — 4 19 — 18 5 2 6 65 — 61 54 1 1 20 _ 19 2 3 3 66 — 62 51 1 5 21 — 20 — — — 67 — 63 48 2 2 22 — 20 57 _ 4 68 — 64 45 2 6 23 _ 21 54 1 1 1 69 — i;r, 42 3 3 24 — 22 51 1 5 70 — «8 40 — — 25 — 23 48 2 2 71 —. 67 37 — 4 26 — 24 45 2 6 72 —. 68 34 1 l 27 — 25 42 3 3 73 — 09 31 1 5 28 — 26 40 _ — 74 — 70 28 2 2 29 — 27 37 _ 4 75 — 71 25 2 6 30 — 28 34 1 1 76 — 72 22 3 3 31 — 29 31 1 5 77 — 73 20 — — 32 — 30 28 2 2 ! 78 _ 74 17 — 4 33 — 31 25 2 6 79 — 75 14 1 1 1 34 — 32 22 3 3I 80 — 76 11 1 H 1 Novi denar Stari denar Novi denar Stari denar IT kr. fl. kr. vn. >/, vi fl. kr. fl. kr. vn. '/7V| 81 77 8 2 2 100 _ 95 14 1 1 < 82 — 78 5 2 ® 200 — 190 27 2 2 83 — 79 2 3 3 300 — 285 42 3 3 84 — 80 — — — 400 — 380 58 — 4 85 — 80 57 — 4 500 .— 476 11 1 5 86 — 81 54 1 1 600 — 571 25 2 6 87 _ 82 51 1 5 700 — 666 40 — — 88 — 83 48 2 2 i 800 — 761 54 1 1 89 — 84 45 2 6I 900 — 8.57 28 2 2 90 _ 85 42 3 3 1000 — 952 22 3 3 91 — 86 40 ■ — 2000 — 1904 45 2 6 92 i— 87 37 — 41 3000 — 2857 8 2 2 93 — 88 34 1 i! 4000 — 3809 31 1 5 94 — 89 31 1 5 5000 — 4701 54 1 1 95 — 90 28 2 2 6000 — 5714 17 — 4 96 —' 91 25 2 6, 7000 — 6666 40 — — 97 — 92 22 3 3 8000 — 7619 2 3 3 98 — 93 20 — _ 9000 — 8571 25 2 (i 99 — 94 17 — 4 10000 — 9523 48 2 2 Papirnat denar ali bankovci. Z novim avstrijanskim denarjem pridejo 1. nov. 1858 tudi lovi bankovci na dan. Stali bankovci se bodo časoma za nove za-Henili; dokler se ne prekličejo, veljajo po primeri z novim denarjem. Novi bankovci. Tisti se bodo samo po večjem znesku izdajali; namreč: 5 goldinarski 5 fl. —nk. 10 „ 10 „ - „ 100 „ 100 „ — „ 1000 „ 1000 „ — „ Stari bankovci. 1 goldinarski 1 fl. 10 100 1000 1(1 105 1050 5 nk. 10 „ 25 „ 50 „ Stare bankovce nehajo pri vseh cesarskih denarnicah jemati: Po 1000 fl. 31. maja, po 100 fl. in 50 fl. 31. julija, po 10 fl. Pa 30. septembra 1859; pri dunajski poglavitni denarnici se vsakteri jemljejo po 1 mescu dalje. — Kdaj da nehajo stari bankovci po 1 , 2 in 5 fl., bo pozneje naznanjeno. Sejmi j bližnji in daljni. IV a Kraj n sk cm. Ljubljani, glavnem mestu, v 3. poned. po sv. 3 kraljih, v 1. poned. m. maja, v poned. po sv. Petru in Pavlu, po malem šmarnu, in po sv. Leopoldu; vsak sejem terpi ves teden. V Bistrici, na Pivki, v poned. po sv, Jurju, in po sv. Martinu. V Bistrici, v Bohinju. 24. jun., in 6. dee. Na Blokah, nad Ložem, v poned. po sv. imenu Jezusovem, in 29, septembra. V Bučki, v Kerškem kant,, 24. febr., 35. apr., v poned. pred kresom , v poned. pred sv. Mihelom, in 11. nov. V Cerkljah, 17. jan., veliki petek, 10. avg., in 21. okt. V Cerknici. 24. 1'ebr., v 4. poned. po veliki noči, 20. jul. in 2. nov. V Cermoinicah, v Novomeškem kant., 12. marca, 24. jun., v poned. po roženkr, nedelji. V Cernem verhu, nad Vipavo, 24. apr., in v poned. po mal. Šmarnu. V Cernomlju, vsaki kvaterni torek, veliki torek, v torek po sv. Petru in Pavlu, in po sv. Simonu in Judu. V Cesnicah, v Bcrdskem kant., velikon. torek, 24. jun. in 28. okt. V Doberničah, v Trebanskem kant., 21. apr., 4. maj,, 7. jul. Na Dobrovi, 14. febr.. veliki poned., in 29. avg. V Doljih, v Mokronoškein kant,, 20. jan., v 3. poned. po veliki— noči, v poned. pred sv. Lovrenconi, in 29. sept. V Gočah, na Vipavskem, 30. nov. V št. Gothardu, v Bcrdskem kant., cvetni petek, 5. maj., 25. maj., in 2. jul. V Grahovem, v Planinskem kant., 9, febr., in 17. apr. V Idrii, veliko sredo, lfj. maj., 15. okt., in 4. dec. V Idrii syodnji Qui far i), 3. maj., in v poned. po roženkr. nerf. Na Igu, 27. febr., 20. marc., v 2. poned. po velikinoči, binkoštni četertek, 10. avg., in 11. nov. V Izlakah pri sv. Jurju, v Litijskem kant., 24. apr., in v poned. po sv. Ti I mi. V št. Jerneju, v kostanjevskem kant,, v poned. po sv, Trojici, 2i, avg., in v poned, po vernih dušah- V št. Jurju, pri Svibneni, v Radeškem kant., 24. apr., in 24. jun. V Kamni gorici, v Radoljskem kant., 10. avg., in 4, dee. V Kamniku, 20. jan., 12. marc., 9. jun., 24. avg., 15. okt., 4. dec. Na Kerki, v Višenjskcm kant., v poned. po sv. 3 kraljih, 16. maj 7 5. jun., in v poned. po roženkr. ned. ^ Kerškem, 3. febr., pustni ponedeljek, 18. marc., 4. maj., 4 jun., 2. avg., v poned. po sv. Lukežu, in 25. nov. V Kočevju, 20. jan., 4. maj,, 15. jun., 25. jul., 24. avg., 30. nor., 31. dec. ^ Kostanjevici, v poned. po tihi ned., po sv. Jakobu, po sv. Mi- helu, in kvat. poned. v adventu. ^ Krajnski gori, v poned. pred žegnansko ned. V Kranju, 25. apr., 1. avg., 31. sept., 18. okt., in 11. nov. ^ Kropi, v Radoljskein kant,, 12. jul., in 6. nov. V št. Lambertu, v Litijskem kant., 14. febr., 22. maj., in 17. sept. ^ Lašičah, v poned. pred sv. Matijem in 9. sept, ^ Leslcovcu, pri Kcrškem, v poned. pred sv. Jurjem, in 14. avg. V Lilii, v poned. po 4. nedelji v postu, 4. maj., v poned. po sv. Telesu, po sv. Mihclu, in po sv. Miklavžu, ^ Logatcu daljnem, v Planinskem kant., 12. marc. V Logatcu gornjem, v petek po vnebohodu Krist., v poned. po roženkr. ned.. in 13. dec. V Loki, 17. marc., 24. apr., binkoštni torek, 24. jul., 24. avg., 29. sept., 25. nov. ^ Loiu, 4. maj., IG. avg., in 28. okt. ^ št. Lovrencu, v Trebanskem kant., 10. avg., in 23. nov. ^ Lukovcu, v Berdskein kant., 3. febr., 20. marc., 27. apr., in 9. sept. V Matenji vasi, v Postojnskem kant., 24. jun. ^ Mengšu, 9. febr., 17. marc., 25. maj., 29. sept., G. nov., in 13. dec. V Metliki, v torek po sv. 3 kraljih, po svcčnici, po sv. Jožefu, po beli ned., po binkoštih. po sv. Marjeti, po velikem šmarnu, po sv. Mihclu, po sv. Martinu, in po sv. Miklavžu. Na Mirni, v Trebanskem kant., 24. jun., in 3. nov. V Mirni peči, v Novomeškem kant., 20. marc., 31. maj., 30. jun., 29. sept., in 29. dec. V Mokronogu, v sab. pred tiho ned., v sab. pred sv. Jernejem, 28. okt.. in 9. dec. V Moravčah, v llerdskem kant., 24. febr., veliki poned., IG. maj., 21. jun., in 11. nov. V Motniku, v Kamniškem kant., 12. febr., v 3. poned. v postu, 22. apr., 2. jun., in v sredo po roženkr. nedelji. ^ Novem mestu , v torek po sv. Antonu p., pred sv. Jurjem, po sv. Jerneju, po sv, Luku, in po sv. Andreju. ^ Planini, 24. apr., Iti. avg., 12. jul., in 30. nov. V Polhovem gradcu, v Verliniškem kant., v poned. pred tiho ned., in 13. jun. V Podveljbu, na Vipavskem, 25. maj., in kvaterni četertek v jeseni. ^ Polšnjeku, v Litijskem kant., v poned. po sv. Urhu. ^ Postojni, v poned. po vnebohodu Krist., 24. avg., 18. okt., in 3. dec, ^ Radečah, v 1. poned. v postu, v poned. pred sv. Jurjem, 28. jun,, 1. sept., v poned. p« sv. Martinu, in 27. dec. ^ Radohovi vasi, v Višnjagorskem kant., 2. jan., pustni poned., v poned. pred sv. Urbanom, in pred sv. Lukom. V Radolici, 12. marc., 24. apr., binkoštni torek. 26. jul,, 28. okt,T 13. dec. V Razdertem, v Senožeškem kant., 14. febr., in 11. nov. V Ratečah, pri Krajnski pori, v poned. po žegnanski ned. V Ribnici, 2. jan., v 2. poned. po veliki noči, 24. jun., v poned. po 2. avg., in 21. sept. V Rovtah, v Verhniškem kant., v poned, po tihi ned., 24. jun., 10. avg., in 29. sept. V št. Rupertu, v Mokronoškem kant., 1G. avg., in v poned. pred sv. Lukom. V Senožečah, v binkoštni četert., in v poned. po kvaterni nedelji v jeseni. Na Skaručni, v Kamniškem kant , 15, apr,, 1. sept., in 28. okt. Na Slančjem verhu, v Mokronoškem kant.. 4. jul. V Slapjein, na Vipavskem, veliki poned,, in 22. nov. V Sotleritici, v Ribniškem kant., v poned. pred sv. Gregorjem, 22. jul., in 15. okt. V Sorict, v Loškem kant., 1, maj., in 18. okt. V Starem logu. na Kočevskem, 13. apr. V Starem tergu, v Cernomaljskem kant., 13. jun., in 1. okt. V Svibnem, v Radeškem kant., 1. maj,, in 25. maj. V Smarji, v Ljubljanskem kant., 10. maj. V Smartnem, pri Litii, v poned. po sv. Jakobu, in po sv. Martinu, V Slu rji, na Vipavskem, 1. febr.. v poned. po beli ned., in v sredo po roženkr. ned. V Ternovem, na Pivki, v poned. po sv. 3 kraljih, po sv. Petru in Pavlu, in 19. okt. V Teržišu, (pri sv, Trojici), v Mokronoškem kant., v poned. pred vnebohodoni Krist., po sv. Trojici, in 23. jun. V Ter žic a, 18. marc., veliki četertek, in poned. po sv. Trojici, 30. nov., in 21. dec. V Toplicah, pri Novemmestu, 21. jan., v četertek po sv. Matiju, po sv. Florjanu, pred vnebovzetjem Marije D., in po roženkr. ned. Na Travi, na Kočevskem, I. maj., v poned. po sv, Urhu, in 10. avg, V Treh nem, 13. jun., 14. jul., in 16. avg. V Turjaku, v La&čanskcm kant., 12. marc., in 30. nov. Na Uncu, v Planinskem kant., 17. jan., in 1. poned. m. marca. Na Vačah, v Litijskem kant., v poned. po beli ned,, v torek po sv. Trojici. 16. avg., in 30. nov. Na Veliki loki, v Trcbanskem kant., 12. maj., in 25. jul. Na Verhniki, v kvat. poned. v postu, velikonočni torek, v poned. pred vnebohodoni Krist., po sv. Trojici, 25. jul., 6. nov., in 27. dec. V Ver hp olju, na Vipavskem, 22. jan., in 9. jun. Na Veseli gori, v Mokronoškem kant., 12. marc,, in v sab, pred angeljsko ned. V št. Vidu, nad Blokami, v poned. po sv. Gregorju, po sv. Vidu, in po sv. Jerneju. V št. Vidu, pri Zatičini, velikonočno sredo, binkoštni torek, 15. jun., v poned, po malem šmarnu, in po roženkr. ned. V št. Vidu, na Vipavskem, 14, marc., 15, jun., in 14. avg. V Vipavi, pustni poned., velikonočni torek, v poned. po angeljski ned., in 28. oktobra. V Višnji gori, vsaki poned. po kvatcrni ned., veliki poned., 24. jun., 2G. jul., 1. sept., in v poned. po vsih svetnikih. V Zagorju, za Savo, 9. febr., 12. maj., 30. jun., 2. nov., 31. dec. V Zagorju, na Pivki, 17 jan., veliki poned., binkoštni poned., in 11. nov. V Zalicini, v Višcnjskem kant., veliki četertek, v poned. po vnebohodu Krist., '20. avg., in 25. nov. V Železnikih, 17. jun., velikonočni torek, 10. avg., in 30. nov. V Žireh, v Iderskem kant., sredpostno sredo, 4. jul., in 21. okt. V Žužemberku, 3. febr., 12. marc., 24. apr., 9. jun., v dan po vnebohodu Krist., 14. sept., 28. okt., in ti. dec. Na Štajerskem. V Gradcu, glavnem mestu, v 4. poned. v postu, in 1. sept.; vsaki sejem terpi tri tedne. v St. Andraiu , pri Ptujem, 20. jan., in 30. nov. V Arnoou , v Lipniškem kant., 20. jan., cvetni petek, in 24. sept. V Arveiu, v Graškem okrogu, 24. febr., križev poned., 20. jul., 24. avg., v poned. po sv. Mihelu, 21. nov. Pri sv. Barbari, v Ptujskem kant., 20. marc., v velikonočni torek, 5. maja, 15. jun , v poned. po škapul. ned., 10. avg., in 29. sept. V Bistrici slov., 24. febr., 27. marc., 4. maj., 25. jul., 24. avg., 29. sept. V Braslovčah, v Vranskem kant., v poned. po sv. Matiju, cvetni petek. križevo sredo, in v poned. pred sv. Matevžem. V Brežcah, 14. febr., v poned. po sv. Florjanu, 13. jun.. 10. avg. G. nov., in kvat. sab. v adventu. V Braku, poleg Mure, v 1. poned. v postu, binkoštni torek, in 11. nov. V Celju, sredpostno sredo, 1. maj., 15. jun., 10, in 28. avg., 21. okt., in 30. nov. Pri sv. Duhu. v Ločah, v Konjiškem kant., velikon. torek, in 13. jun. Pri sv. Krni, v Jclšograškcm kant., v binkoštni torek. V št. Florjanu, v Landsberskem kant., 4. maj., vsaki kvat. poned., veliki četertek, in 21. dec. V Frauhajmu, v Marburskcm kant., 2G. jul., in 21. sept. V Firstenfeldu. v Graskem okrogu, v 2. poned. po božiču, križev poned.. 24. jun., 28. avg., v poned. pred vsemi sveti, pred sv. Miklavžem. V G omili ci, v Lipniškem kant., 25. jan., 30. jun., in 14. nov. V Gomilskem, v Vranskem kant., 4. dec. Na Ilajdini, v Marburskem kant., 5. sab. po velikinoči, 1. maj., in 30. avg, V Hojčuh, v Marburskem kant., 23. apr. V št. V/k, v Marburskem kant,, 5. apr., in 4. sept. V Ivnici, v Graškem okrogu, cvetni petek, 23. apr., 22. jul., in 14. sept. V št. Jani«, v Marenberskem kant., 17, jan., in v poned. po sv. imenu Mariinem. V Jarenini, v Marburskem kant., 3. febr., veliki četertek, k rižev poned., 10. avg , 10. avg,, in v poned, po roženkranski nedelji. V Judenburgn , v petek po vnebohodu Krist., in 21. okt. X št, Jurju, v št, Len&rtskern kant., 23. apr. V št. Jurju, v Marburskem kant,, 23. apr,, in 8, jul. \ št. Jurju pod Rifnikom , v Celjskem kant., 12. marc., 23. apr., 4. maj., v poned. po sv. Trojici, 22. jun., po kvat. ned. v jeseni, in 2S. okt. V Konjicah, veliki četertek, v poned. po sv. Jurju. križevo sredo, 24. jun., 31. jul,, v poned. po sv, Mihelu, in 3. nov. V Kostrivnici, v Rogaškem kant., tO. marc., 25. apr.. 15. jun., 30. jul. V Kozjem. Iti. apr., 25. jul., in 7. sept. Pri sv. Kriiu. v liUtenber.skeni kant,, 20. jul. Na Laškem, 24. febr., veliki četertek, 23. apr., binkoštni lorek, 24. jun.. 21. sept,. 11. nov., in 21. dec. V Lambahu . v Marburskem kant., 15, jun., in Iti, avg. V Lembtrgu, v Jelšograškcm kant,, v 4. poned. v postu, cvetni petek, 12. apr.. v poned. po sv. Urbu, in 5. avg. V Landsbergu, v Graškeiu okrogli, '2. nov. V št. Lenarta, v slov. goricah, v poned. po beli ned., 24. jun., 2. avg , in 0. nov. V Lift niči, v (iraškem okrogu, v poned. po svečnici, 1. maj., 25. jul., in 11. nov. V Ljubnem, na gornjem Staj., 25. jul., in 30. nov. Na Ljubnem, v Gornjograškem kant., 1. maj., in 19. nov. V Loki, v Laškem kant.. 22. maj., v poned. po sv. imenu Mariinem. V št. Lovrencu, na Ptujskem polju, 10. avg., in 20. sept. V št. lsovrencu, v pueavi, v Marburskem kant., 4. maj., in 10. avg. V Lučah, v Arveškem kant., velikonočni in binkoštni torek, 10- avg., 21, sept., in 0. dec. V Lutenbergu , velikonočni in vsaki kvat. torek. Pri sv. Magdaleni, pri Marburgu, 22. jul. V Marburgu, v sab. pred svcčnico, 4. jul., in v sab, po sv. Luku. V Marenbergu, v 4. poned. po božiču, cvetni poned., binkoštni torek, 29. sept.. in 11. nov. V Mariinem Celju, na gornjem Staj,, v petek po vnebohodu Krist., in 16. avg. Pri sv. Marjeti, v Ptujskem kan,, 20. jul. Pri Materi Hoiji, v pušavi, v Marburskem kant. v poned. po velikem šmarnu. V Moiirju, v Gornogra&kcm kant., 5. apr., 15. jun., v poned. pred malem šmarnom, 16. avg., in 18. okt. V Mureku, 10. marc., 10. maj.. 14. avg., 29. sept., in 0. dec. Pri Novi cerkvi, v Celjskem kant., 10. avg. Tri Novi Štifti, v Ptujskem kant , 18. marca, velikonočni torek, in 2. jul. V Olimju, v Kozjanskem kant., 22. maj., v poned. pred binkošti, in 30. jun. ^ Ormuiu, cvctni petek, v poned. po s. Jakobu, in U. nov. Pri sv. Petru, pod sv. gorami, v Kozjanskem kant., 7. sept. Na Pilštanju, v Kozjanskem kant.. 9. jun., 10. avg., in 29. sept. Na Planini, v Kozjanskem kant., 1. marc., 12. maja, 15. jun., 13. jul., 15. okt., in 3. dec. Podsredo, v Kozjanskem kant., v tilio saboto, 3. maj., v binkoštno sab., 24. jun., 21. sept., in 19. nov. Podčelertkom, v Kozjanskem kant., Iti. marca, velikonočni torek, 10. avg., in 21. nov. Na Polju, v Kozjanskem kant., 8. maj., in 4. deo. V Ptuju, 23. apr., 5. avg., in 25. nov. V Radgoni, v Graškem okrogu, 14 dni pred pustom, binkoštni torek, 10. avg., in 15. nov. V Rajhenbergu, v Sevniškcin kant., veliki četertek, v poned. pred binkoati, v poned. po sv. Telesu, in 30. jun. V Rogatcu, 24. febr., 21. marc., v poned. po beli nedelji, križev poned., 25. maj., 13. jun.. 12. jul., 24. avg., 14. sept., in 30. nov. V št. Rupertu, v št. Lenartskem kant., 24. sept. V Rušah, v Marburskem kant., v poned., četertek in saboto po malem šmarnu. V Selnici, v Marburskem kant., veliki poned., 3. maj., (J. nov. V Sevnici, na Savi, 14. febr., cvetni poned., velikonočno sredo, in 22. jun. V Slovenjemgradcu, 23. jan., v 4. in G. saboto v postu, 12. maj., 10. avg,, in 10. nov. V spodnji Poljskavi, v Bistriškem kant., 10. marc,, in 30. jun. V Središču, v Ormuškem kant., 14. febr., binkoštni torek, in 24. avg. V Svičini, v Marburskem kant., 10. marc., 4. maj., in 30. nov. V Setalih, v Marburskem kant., 24. jun., 25. jul., in v poned. po velikem šmarnu. V Sinarji, v Celjskem kant., v poned. po sv. 3 kraljih, v 3. poned. po velikinoči, v poned. po sv. imenu Mariinem, in 4. dec. V Šoštanju, velikon. torek, 22. jun., 12. jul., in 29. sept. V Strasu, v Lipniškem kant., 20. marc., 24. jun., in 28. nov. V Svambergu, v Graškem okrogu, 12. marc., in 24. jun. Na Teharjili, v Celjskem kant., 21. jan., 26. marc., 12. maj,, in 26. jul. Pri sv. Trojici, v št. Lenartskem kant., 4. maj., 28. maj., 10. avg., 28. avg;, in 24. sept, V Velenju , v Soštanskem kant., 1. maj., križev poned , in 24. avg. V št. Vidu , v Ptujskem kant., 15. jun., G. sept., in 6. nov. V Vitat^u, v Konjiškem kant., sredpostno sredo, 25. maj., in 20. jul. V Vojniku, v Celjskem kant., v poned. pred svečnico, po beli ned., IG. maj., 4. jul., in 18. okt. V Vojtsbergu, v Graškem okrogu, j. torek v postu, velikonočni petek, 24. avg., 29. sept., in 28. okt. Na Vranskem, velikonočni torek, in 2. sredo po velikinoči. V Vildonu, v Graskem okrogu, 24. febr., velikon. torek, 2. jul., 22. jul., 29. sept., in 25. nov. V Zavcu, v Celjskem kant., 14. febr., 29, avg., in 4. okt. Na koroškem. V* Celjovcu, glavnem mestu , v poned. po sv. Janezu N., in po sv. Uršuli; vsak sejem 14 dni. V Africu, v Beljaškem kant., v tihi četert.. v poned. pred sv. Lukom, in po sv. Katarini. V AUhofnu, velikon. in binkošt. torek, in v poned. po sv. Martinu. V št. Andraiu , cvetni petek, 3. maj.. 28. avg., in 30. nov. V Beljaku. v poned. po sv. 3 kraljih, in po sv. Lovrencu. V Blajbergu nemškem, v Beljaškem kant., 21. avg. V Centi, v Pliberskem kant., v poned. po sv. Florjanu, in po sv. Jerneju. V Doberli rasi, poned. pred sv, Lukom. V Dravbergu , d ol j nem , v št. Pavelskem kant., 21. sept. V Dravbergu, zgornjem, v (irajfenberskcni kant., na pepelnico, v sred postni petek, velikonočni torek, 4. maja, 14. in 28. jun., 0. in 24. nov. V Eberštanju, v torek pred cvetnico, pred binkošti, 2!>. sept., in 27. dec. ' \ Feldkirhnu , v tergu . poned. po znajd. sv. križa, in 24. avg. V Freiah, 3. febr., 1. maj., 24. avg.. in 28. okt. V* Gtnindti, v sab. po sv. treh kraljih, v 1. torek v postu, v poned. po malem šmarnu, po sv. Luku, in 25. nov. V Gradivu, v Freškem kant., v poned. po beli ned., po malem šmarnu, po sv. Marjeti, in 30. nov. V Grajfenbergu, 15. in 28. jun., 20. sept., in 25. nov. V Gribinju , v Velkovskem kant., v poned. po sv. Jožefu. V Gutštanju , v Pliberskem kant., 23. apr., 24. jun., in 21. okt. Pri sv. He mi. nuKerki, 20. jan., bink. torek, in 11. nov. V št. Jakobu, v Rožu. v poned. po malem šmarnu. V Kapli, I, maj., 2- jul., in 28. okt. V Katicah, v Mavtenskem kant., 3. febr., v petek po vnebohodu Krist., 24. avg., in 2. poned, m. okt. V Kutareah, v Althofenskem kant.. pustni poned., 26. jul,, in 21. okt. V Ijaramindu, v št. Pavelskem kant., 12. marc., 4. maj., 24. avg., in 7. dee. ^ št. f j en ar tu . velikonočni in binkoštni torek, 10. avg., in 28. okt. V IHi/štatn, v sredo po sv. 3 kraljih, v 4. torek v postu, 23. apr.. 18. okt., in kvat. sredo v adventu. ^ št. Mohorju , cvetni poned.. v torek pred binkošti, in 28. okt. V Mozirju, v Celjovskem kant.. 23. npr., in v poned. pred sv. Uršulo. V Saborjetit, v Trebiškcm kant., v poned. pred vsemi svetniki. V Paternionu , v pustni poned., 8. jul., v poned. pred sv. Martinom , in kvat. poned. v adventu. V št. Pavlu, 25. jan., velikon. in bink. torek, in 20. sept. V Pliberku . 8. jun., 1. sept., in 6. nov. V Podgorjah . v Podkloštcrskem kant., binkoštni torek. Podkloštrom, 4. maj., in v poned. po vseh svetih. ^ Pontablu , v Trebiskem kant., 30. jun., in Iti. okt. ^ Pusarnici, v Spitalskein kant., veliki poned., 29. sept. V BajUenf'elsu, v št. Lenartskem kant., 25. jul, V Benvegu, v Gmindskem kant., velikon. torek, 1. maj. in kvat. četertek v jeseni. V Ittrieku, za Dravo, 29. sept. V Saksenbergu, v Spitalskem kant., 1. maja, 25. jul., in 28. okt. ^ Spita In, v 4. poned. v posti, in v poned. po sv. Martinu. V Slrasbergu, v poned. po sv. 3 kraljih, v 1. četertek v postu, 25. jul., 10. avg., in 6. dec. Na Trebi&ti, v 1. sab. m. aprila, 30. jun., Iti. okt., in 1. sab. m. okt. V Trebnem, v Ucljaškcm kant., v poned. po sv. Matiju, in po povišanju sv. križa. ^ Velkovcu, 27. marc., in 6. dec. 1 št. Vidu, v poned. po sv. imenu Jezusovem, in 29. sept., vsaki semenj po 4 tedne. V Volfsbergu, v poned. po sv. Telesu, in 13. okt.; vsaki semenj po 4 tedne. ^ Zgornji tleli, v 3. poned. v postu, 21. sept., in 14. nov. Na Primorskem. V Terstu, glavnem mestu, 1. do 20. avg., 2. nov. V Ajdovttini. v s. Kriškem kant., 10. marca, križev petek, 24« jun., in 15. okt. V Akvileji, v Ccrvinjanskcm kant., 26. do 28. marca, 11. do 13. jul.. in 19. do 21. dec. ^ Ho/juncu, v Kopcrskem kant.. 1. sept. \ novcu, v Goriškem okrogu, 20. in 21. marca, 29. in 30. sept. ^ Brezovici, v Kastelnovskem kant., 28. apr., 3. jul., in 17. okt. Na Bukovi, v Ccrkcnskem kant., 1. maja, in 29. sept. V Buljah, v Istrii, 17. jan., 8. sept. V Buzetn , v Istrii, v poned. po sv. imenu Marije. V Cerkni, v Goriškem okrogu, 24. febr., in 21. okt. V Cervinjanu, v Goriškem okrogu, v poned. po sv. Martinu, 3; dni. V Cube da , v Kopcrskem kant., 11. nov. V Dolini, na Istrijanskem. 4. jul. V Dvinu, v Monfalkonskem kant., 24. jun. V Gorici, 16. marca 8 dni, 24. maja 14 dni, 1. okt. 8 dni, in v poned. po sv. Andreju 14 dni. ^ Gradiški, 25. marc., 1. sept., in 25. okt. ^ Kacicu, v Sežanskem kant.. 25. maj,, in 9. sept. ^ Kanalu, v Goriškem okrogu, v poned. pred sv. Martinom. V Kann in u, 25. jun., in 4. sept. po 3 dni. 1 Kastvi, v Volosčanskem kant., 22. maj., v poned. po roženkr. ned., in 13. dec. V Kastelnovu, v Istrii, 16. apr., 28. jun., in 27. nov. V Kerku (Veglia), v Istrii, 10. avg. \ •* V Komam, v Goriškem okrogu, 20. marca, in 12. nov. V Konskem, v Karminskem kant., 25. apr., in 17. okt. V Kopni, v Istrii, 2t. sept., in 21, okt. Pri sv. Krtin, v Goriškem okrogu, v poned, po sv, Telesu, in 14. sept. V Lokvi, v Goriški okolici, veliki poned,, in 9. nov. V fit e dej i, v Karminskem kant,, 13. jun. V Monfalkonu, 20. marca, in (i. dec., po 2 dni. V" Pasji Vasi, v Kopcrskem kant., 9. maj. V Paznn (1'isino), v Istrii, 2. avg. V JHranu , v Istrii, 24. apr., 15. sept., po 2 dni. V Poreč u (1'aren/o), v Istrii, 21. nov. V Poriru, v Sežanskem kant., v poned. po sv. Antonu Pad , in po sv. Frančišku Ksav. V Iticmanjih, v Kopcrskem kant,. 20. marca. V Hočinn, v Kanalskem kant.. 30. nov. V Itovinju, v Istrii, 11. do 20. nov. V Seiani, v Goriškem okrogu, 3. maja, in 14. sept. V Slijaku, v Komenskem kunt., 24. febr. V Srna rji, v s. Kriškem kant., 3. febr., in 22. nov. V Štanjelu, v Komenskem kant.. 7. jan. V Tominn, 15. apr., 21..sept., in v poned. po sv. Miklavžu. V Turjaku, v Monfalk. kant., 20. apr., 10. okt., in 9. dec., po 2 dni. V Voloskem, v Istrii, 16. maja. V Zlirji, v Kastelnovskcm kant., 15. apr., in 26. sept. Na llor vaškem. V Zagrebu, glavnem mestu, cvetni četertek, 26. apr., 3. jul., 21. avg., 29. okt., in 9. dec. V Bakru, v Reš*.i županii, 13. jul., 2. nov., in 30. nov. V Bosiijevem, v Zagrebški žup., v torek pred biuk., 26. jul., in 24. avg. V Cakovcu, v Varažd. žup., veliki poned., 30. jun., 2. avg. in 25. nov. V Grobniku, v lleški žup., 1. maja, in v poned. po sv. Trojici. V Jaslti, v Zagrebški žup., binkoštni torek. V Karlorcu, 8. maj., 25. jun., 25. jul,, 29. sept.. in 21. dec. V Klanjcu, v Varažd. žup., v poned. po sv. 3 kraljih, pustni in veliki poned., v 4. poned. po velikinoči, 24. jun., 10. avg., in 9. sept. V Krapini, v Varažd. žup., 19. marc., 4, maj., IG. maj,, 27, jun,, v poned. po vnebohodu Krist., in po sv. imenu Mariinem, 29. sept., 11. nov., in 6. dec. V Kriievai, 20. jan.. veliki poned., 3. maja, bink. torek, 27. jun,, 2. avg., 14. sept., 18. okt.. 11. nov., in v poned. pred božičem. V Ogulitiu, v vojaški meji, bink. torek, in 9. sept., po 3 dni. V Havnigori, v Reški žup , 7. jan., in 15. okt. V Reki, 23. apr., 24. jun., 15. avg., in 1. sept. V Somoboru, v Zagrebški žup.. 14. febr.. 19. marca, veliki petek, 22. maj., 28. jul., 10. avg., in 21. dec. V Seterinu, v Zagrebški žup., 24. jun., in 16. avg. V Sisku, v Zagrebški žup., v sredo po svečnici, veliki torek, 4. maja, v petek po vnebohodu Krist., 15. jul., 12. avg., 16. sept., in 19. nov. V Soiicah, v Zumberski voj. meji, 6. maja, in 2. avg. V Slrigovi, v Varažd. žup., 19. marc., 22. jul., 30. sept., in 4. dec. V Varaidinu, 24. apr., 24. jun., 25. jul., in 5. nov. V Verbovskem, v Reški žup., v poned. po sv. Telesu, in 11. nov. Na Ogerskem, v Sopronski okolii. V Hopronu (Oedenburg), glavnem mestu, v 1. poned. v postu, 1. maja, 20. jul., in 19. nov. V BelatinciU, v Zaladski županii, 20. jan., 24. febr., 25. apr., 15. jul., in 5. nov. V Bogojnini, v Zaladski žup., v petek po Krist. vnebohodu, in v dan po angelih varh. V Dubrovniku, v Zaladski žup., v poned. po Krist. vnebohodu, in po sv. Jakobu. V Gisingu, v Železni žup., veliki poned., 13. jul., 1. sept., in 6. dec. V št. Gothardu, v Železni žup., veliki petek, 1. maja, v poned. po 6v. Trojici, 22. jul., in 18. okt. V Kaniii, veliki, v Zuladski žup., v poned. pred svečnico, po cvet-nici, pred binkošti, pred vel. šmarnom, pred sv. Terezijo, pred adv. šmarnom. V Kiseku (Guns), v Železni žup., v petek po pepelnici, v poned. po sv. Telesu, pred sv. Jakobom, pred sv. Tilnom, pred sv, Uršulo, in po 3. adv. ned. A' Lendavi, doljni, Zaladski žup., 25. jan., 3. četertek po pepelnici, v poned. po sv. Trojici, 28. okt., in v četertek pred božičem. V Peeuhu (Fflnfkirchen), v Baranjski žup., v poned. pred svečnico, pred binkošti, pred vel. šmarnom, in pred sv. Katarino, po cel teden. V Rakičanu, v Železni žup., 16. avg. V Suboti (Olsniz), v Železni žup., 24. avg., 26. okt., in 6. dec. V Subotišču (Stcinamanger), v Železni žup., v poned. po 2, predpep. ned., 24. apr., v poned. po sv. Trojici. 9. sept., in 30. nov. V Vespremu, v Vespremski žup., 14. febr., 4. maja, in 21. sept. A Zalaegernegu, v Zaladski žup., 14. febr., v poned. pred cvetnico, 1. maja, bink. torek, 22. jul., 9. sept., 28. okt., 30. nov.j in 28. dec. Na Beneškem. V Renedkah, glavnem mestu, o Kristusovem vnebohodu, 14 dni. Na Beli (Moggio), v Vidcmski delcgacii, 20. sept. V Cevdafu (Cividale), v Videmski del., zadnjo saboto vsacega mesca, 27. jul., 29. sept., in 10. nov. 3 dni. V št. Danielu, v Videmski del , 17. jan., 25. jun., 28. avg., v poned. po 2. ned. m. okt., 24. dec. V Glemoni, v \ idemski del., 1. petek vsacega mesca. 3. febr., in nov. V Osopu, v A idemski del., 13. jul., in 22. okt., po 3 dni. V Padovi, v Pado\anski ilel.. 10. do '20. jun., 7. do 21. okt. V Palmi, v Videmski del.. 2. poned. vsacega mesca, 21. jul., ia 2., 3. iri poned. m. okt. V št. Petru, v Videmski del., terg vsako saboto. V Ponlebi, v Videmski del,. 9. sept. V Hezii. v V idemski del., 16. avg. V Tercetu (Tarcento), v V idemski del , 30. jun. V Tolmecu , V idemski del., 18, marc., 14, sept., po 3 dni, V Trevi&u, v Treviški del., 15. okt., 5 dni. V Vencu (Vcnzone), v V idemski del., 30. nov., in 13. dec, V Veroni, v Veronski del., v poned. po beli ned., 4. okt., po 14 dni. V Vidmu, v Furlanii, 14. do 16. jan., 15. do 17. febr., 20. do 26. apr., 31. maj. in I. jun., 5. do. 20. avg., 24. nov. do 3. dec. Drugod v avstrijanskrm cesarstvu. Na Dunaju, glavnem mestu vsega cesarstva, v poned. po 2. ned* za velikonočjo, in po sv. Torezii, vsak po 14 dni. V Bergamn, na Loinbardskepi . 20. avg. 14 dni. V Bernu, glavnem mestu na Moravskcm, v poned. pred pepelnico, v 4. poned. po bink., v poned. pred malem šmarnom, in po adv. šmarnu , po 14 dni. V Ho Isti n u (Botzen), na Tirolskem, 20. marc., 15. jun., 9. sept., in 30. nov., vsak po 15 dni. V Brašovu (kronstadt), naErdeljskem, po sv. Telesu, po vseli svetih. V Brodeh, na Gališkem, v sredo pred sv. 3 kralji. 13. okt. V Budi, glavnem mestu na Ogerskcm, 7. jan., 23. apr., 13. jul. in 29. sept. V Debrečinu, na Ogerskcm, 17. jan., 2i. apr.. 10. avg., in 9. okt. V Dubrovniku (llagusa), v Dalmacii, 3. febr. V Krakov U, glavnem mestu v zali. Galicii, 16. jan. in 6. jun., po 14 dni. V Levovu, glavnem mestu v Galicii. 21. jan., 24. maj., in 12. okt. V Uncu, glavnem mestu v zgornji Avstrii, 1. poned. po velikinoči, 10. avg,, po 3 tedne. V Pestu, na Ogerskcm , 19. marc., 8. jun., 29. avg,, in 15. nov., po 14 dni. V Pr/mi, glavnem mestu na Češkem, sred posta, 28. sept., po 3 tedne. V Solnemgradu (Salzburg), glavnem mestu na Šolnogr., v suboto pred pustno ned.. 21. sept. V Temišvaru, glavnem mestu v Banatu, v poned. po 2. postni ned., pred sv. Mihelom. V Zadru (Zara), glavnem mestu v Dalmacii, 8. okt., 8 dni. V Zemunu, v Serbski voj. mej., 25. febr. Opnml)ji. Sejmi, ki zadenejo v nedeljo ali zapovedani praznik, sk obhajajo sledeči dan. Nekaj za cerkvenopravni koledarček. Zakonski zaricržki. Po novem konkordatu, ki je bil 18. avgusta 1855 sklenjen meil papežem in cesarjem, imajo tudi /.u deržavno postavo moč vsi tisti zakonski zaderžki, kteri po cerkveni postavi zakon delajo neveljaven ali nedopusen, so tedaj razvezni ali oviravni. I. Ha/vozni zakonski zaderžki. 1. Pomanjkanje d u š n e z m o ž n o s t i za privoljenje. Brezumni, nori, otroci, in sploh vsi, kteri ne morejo dati privoljenja po nalori te reči, ne morejo zakona sklepati. Jd. Po mot a v osebi. Zakon brani pomota, ki se tiče osebe prihodnjega zakonskega družeta, ali se povrača na pomoto v osebi. 3. Pomota o sužnjem stanu. Ko bi se prost zaročil z sužnjim, ki ga šteje za prostega, je zakon neveljaven. 4. Telesna nezmožnost za opravljanje zakonske dolžnosti. Taka zaderžuje zakon, ako je bila poprej, in se ne da ozdraviti. 5. Nedoraslost. Moške osebe, ki štirnajst, in ženske, ki dvanajst let niso dopolnile, niso zmožne za zakon. Sila in strah. Privoljenje, v klero bi bil kdo po velikem oeogibljivem zlegu in po krivici primoran, ni zadosti k zakonu. 7. Hop neveste. Ženska, ki je bila ugrabljena zavoljo zakona, ne more skleniti zakona s svojim roparjem, dokler je v njegovi oblasti. 8. Zakonska vez. Taka dela tiste, ki so z njo zavezani, nezmožne za drugi zakon. 9. Duhovno posvečenje in slovesna obljuba. Duhovni, ki so prejeli višje posvečenje, in redovne osebe, ki so storile slovesne obljube, ne morejo zakona sklepati. 10. Različnost vere med keršeniml in neker-senimi. Med keršenikom in takim, kleri ni prejel svetega kersta, zakon ne more obstati. 11. Sorodstvo ali /l ah t a. Kteri so si v ravni versti, ali pa v četertem ali bližjem kolenu stranske verste v rodu, ne morejo med seboj sklepati veljavnega zakona; naj sorodstvo izhaja iz zakonske ali nezakonske združbe, ne dela razločka. Sorodstvo v ravni versti. Sorodstvo v stranski versti. Deblo: oee mati Deblo: oče mati I.rod:sin hoi 1.rod: brat sestra II. „ vnuk vnukinja II. „ bratranec sestričina III. „ prevnuk prevnukinja III. „ prcbratranec presestričina IV. „ preprevnuk preprevnukinja. IV. „ prcprcbratranec prepresestri- eina. 12. Duhovno sorodstvo. Tako izhaja po sv. kerstu in po sv. birmi, razvezuje zakon med delivcom zakramenta in keršencom ali blrmancom in tistega starši, tuiti med botrom ali botro in keršencom ali birmancom, in tistega starši. 13. D er ž a vi j a n s k o sorodstvo. Popolno po-sinovljenje zaderžuje zakon med posinovljavcom in posinov-Ijencom, tudi zakon enega z ženo ali mlajši druzega, dokler so v očetovski oblasti. 14. S v a š t v o ali švagerstvo po dopušeni združbi. Izveršen zakon med enim delom in sorodniki druzega dela do četertega rodu, napravlja svaštvo, ki zakon zaderžuje med tistima. 15. Svaštvo po ne dopušeni združbi. Taka, zunaj zakona izveršena, razdira zakon med enim delom in sorodniki druzega dela v pervern in drugem kolenu. 16. P r a v i c a očitne spodobil o s t i, Poterjen zakon, pa neizveršen, zakonskemu, ki druzega preživi, ali ostane med svetom, jemlje zmožnost, zakon sklepati s sorodniki druzega dela do četertega kolena; enak zader-žek dela tudi neveljavno sklenjen in neizveršen zakon; zaroka veljavno In nepogojno storjena brani, da en zaročenec ne more zakona sklepati s sorodniki druzega v pervern kolenu. 17. Prcšeštvo. Ta pregreha brani zakon med krivima osebama, če ste si že poprej dale obljubo za zvezo, ko je bil drugi zakonski še živ. 18. Uboj zakonskega družeta. Ta pregrehe brani zakon med krivim zakonskim in osebo, s ktero se je pomenil za doveršenje hudodelstva. lO. Skrivaj nost poroke. Za veljavnost zakona je treba, da zaročenca svoje privoljenje izrečeta pred lastnim duhovnim pastirjem enega ali druzega dela, ali pred drugim duhovnom po njem pooblastenim, in pred dvema pričama. 20. Pogoja p l ista vlj en a. Privoljenje v zakon, ki je dano s pogojo, da zakonu obstanek le po izpolnjeni pogoji. II. Ovirami zakonski zaderžki. 1. Zaroka ali obljuba zakona. Dokler zaroka velja, dela nedopušen zakon, ki ga eden zaročeneov sklene s tretjo osebo. 2. Neslo vesna obljuba. Neslovesna obljuba pokoršine, uboštva in čistosti v kaceni društvu, tudi neslovesna obljuba vedne čistosti, ali prestopa v duhovski ali miniški stan, ne da sklepati dopušenega zakona. 3. P r e p o v e d an i č a s. Od perve adventne nedelje do godu razglašenja Gospodovega, in od pepelnične srede do bele nedelje je prepovedano ženile v obhajati. 4. Oklic zakona. Dokler oklic ni, kakor gre, za tri pola opravljen, ni dopušeno zakona sklepati. 5. Različnost vere med katoličanom in nekato-ličanom. Katoliška cerkev odvračuje svoje otroke od sklepanja zakonov z odpadniki ali nekatoličani. (». C e r k v e n a prepove d. Iz tehtnih vzrokov za-morejo škofje prepovedati sklenitev kacega zakona; dokler prepoved ni odnehana, zakon ni dopušen. 7. Privoljenje staršev. Zakoni, v ktere bi starši iz pravičnih vzrokov ne privolili, niso dopušeni. 8. Dcržavna prepoved. Keršanski deržavljan ne sme v nemar pušali postav, ki jih cesarska vlada daje zastran maloletnih, vojaških, ptujih in drugač zadetih oseb, ali zastran oglasa pri politični gosposki ali višji vrednii. O. Poduk v veri. K poroki se ne smejo dopušati taki, kteri poglavitnih resnic keršanske vere ne znajo. 10. Prejema svetih zakramentov. Spodobno je, da ženin in nevesta, preden se zvežeta vpričo cerkve, v sv. pokori očistita svoje serce, in vredno prejmeta sv. rešuje Telo. — 41) — Podučiti in zabavni koledarček. Ogled po svetil. Nove najdbe na nebn. Iz starih časov so bili znani samo šesteri planeti: Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter in Saturn. Še le I. 1781 je bil najden Uran po Her-šelnu, dalje med I. 1801 do 1807 4 mali planeti Ce~ rera, Palada, Junona in Vesta. Dosti pozneje, 1. 1845, je bila razodeta Astreja, za njo pa 1. 1846 osmi veliki planet Neptun. Pri tej najdbi se je pokazala zmožnost sedanjega poštevanja ali računstva. Davno namreč so bili zvezdogledi zapazili, da Urana na njegovi poti neka moč zaderžuje, ki ne prihaja od nobenega zmed znanih planetov; sklepali so, da mora teh pomot kriv biti neznan planet. Učeni Ara-go v Parizu tedaj nagovori mladega zvezdoslovca Leveriera, naj pregleda vse poštetve Uranovega pota. Ta po svojih računih poterdi gotovost neznanega planeta, in celo dokaže mesto, kje da ravno mora biti. On piše to novico pridnemu zvezdogledu Dr. Galletu v Berlinu, in tisti je oni večer, ko je prejel pismo, našel novega planeta na naznanjenem mestu. Zdaj seje vnela želja, najti še novih planetov; ra-zodeti so bili 1. 1847 3 mali planeti, Heba, Irida in Flora; in od slej so se množile take najdbe, da se do 1. 1858 že ve za 53 malih planetov. Zmed stranskih planetov ali mescov je bila iz starih časov znana sama luna; zdaj je znanih še 20 druzih enacih mescov, ki so tovarši velicih planetov. Jupiter ima 4, Saturn razun okroga okoli srede 8, Uran 6, in Neptun 2 taka tovarša ali mesca. Kakor so premerjene in preštete vse pota planetov, tako so razznanjene tudi steze množili kometov; posebno na tanko so določeni 4 kometi, Enketov, Bielov, bifejev in Halejev. . Dunaj, avstrijansko cesarsko mesto. Ondi, kjer se zdaj ob podonavskih bregovih razprostira veliki Dunaj (češko Videnj, ilirsko Reč, nemško Wien), so Rimljani že 1. 13 pr. Kr. našli selišče starih, ne celtiških, temuč slovenskih Vindov, ki se je polatinčeno imenovalo Vindobona. To mesto je bilo večkrat zadeto v vojskah med Rimljani in raznimi narodi unstran Donave, tudi večkrat razdja-no med napadi divjih rodov, ki so ob velikem pre-selovanju pretresovali staro rimsko cesarstvo. Selišče se je vender ohranilo, in je I. 740 po učencih sv. lluperta dobilo naj staršo cerkvico. Sirovi Madžari so zopet omajevali obstanek malega mesta, dokler niso bili krog 1. 1040 iztirani po mejnem grofu Adal-bertu Babenberskem. Vojvoda Henrik 11., s priimkom Jasomirgott, ki je I. 1156 združil doljno in gornjo Avstrijo, si je pervi izbral Dunaj v svoje sta-novališče; postavil je ondi svoj grad, in pervo cerkev sv. Štefana, tudi je mesto sploh ozaljsal in razširil. Še bolj se je Dunaj povzdignil, ko je k Avstrii prišlo Štajersko, Krajnsko in Koroško, in ko so ondi 1. 1282 oblast prejeli knezi i/. Habsburske hiše, ter gospostvo razširili do Tersta. Rudolf IV. nadvojvoda od I. 1358 do 1365, je dal Dunaju nove pravice, vložil temelj sedanje cerkve sv. Štefana, in vstavil vseučilišče. Novo vrednost je mesto dobilo, kar je z Albertom V. nemška cesarska krona I. 1438 na vedno prišla k avstrijanski hiši, in ko se je tisti pridružila še ogerska in češka krona; od slej je bil Dunaj cesarsko mesto, in tudi ni zgubil te časti, ko je cesar Franc I. 1. 1806 odložil nemško krona, zakaj že poprej, 1. 1804 se je imenoval avstrijanskega cesarja. Cesar Friderik IV. je 1. 1468 od papeža Pavla II. za Dunaj dobil novo škofijo, ki je bila 1. 1720 povikšana v nadškolijo. Turško obsedo 1. 1529 so srečno odpravili sami Dunajčani, v drugi obsedi I. 1683 jim je prišel v pomoč Karol, vojvoda lota-rinski, in Janez Sobieski, kralj poljski; znotranji nepokoj, ki ga je dolgo delalo gibanje novovercov, je 1. 1619 končal cesar Ferdinand 11. Poslednje čase je bil Dunaj 1. 1805 in 1809 v oblast prišel Francozom, 1. 1848 pa vslajnikom; vender je srečno zopet ostal lastina svojega pravega Gospoda. Med raznimi takimi prigodbami pa je mesto doraslo do sedanje velikosti. Dunaj stoji kmalo naj lepše med poglavitnimi evropejskimi mesti; poleg mesta teče mogočna Donava, in obsega lepe otoke, izteka se v njo mali Dunaj, na dvojo stran se razprostirate lepe rodovitne ravnini, na druge strani se verstijo polja in vinske gorice do zelenih gojzdov, in proti jugu dalje do belili soežnikov. Mesto samo na sebi sicer ni posebno veliko, šteje le 1200 hiš; pa obdaja ga v širokem okrogu 34 premestij, ki imajo do 8400 hiš. Vmes je bil do slej velik prazen prostor, esplanada ali glasi, s starim mestnim ozidjem vred; vse to se bo po volji presvetlega cesarja Franca Jožefa I. poravnalo, in časoma zastavilo z hišami. Vse mesto obsega 5370 oralov zemlj i sea, in ima čez pet milj v okolici. Stanovavcov ima celo mesto do 480.000, vmes 10.000 ptujcov, po narodu je 362.000 Xemcov? 83.000 Čehov, 6000 Poljakov in Ilusinov, 10.000 Ilirov, 3000 Sloveucov, 6000 Madžarjev, 6000 Italianov, 4000 Rumunov, Armencov, Grekov in družili, in 15.000 Judov. Dunaj ima v svoji sredi 20 večjih tergov; poglavitni tergi so: Francov terg, v sredi cesarskega dvora, vnanji dvorni terg, Jožefov terg, s. Štefana terg. Ulic je obilno število; tiste so v znotranjem mestu bolj oske in krive, z visocimi hišami, v predmestjih bolj široke in ravne, z nižjimi, prijetnišimi hišami. Cerkev je čez 50; naj imenitniša je cerkev sv. Štefana, gotiško zidana, krazni zvonik je 345 čevljev visok; dalje je cerkev sv. Karola, Avgu-štinska, in nova obljubljena cerkev, in druge. Med pohištvi je naj imenitniši cesarski dvor, obširna raz-nolična stavba; med druzimi hišami je 123 lepih palač; med cesarskimi stavbami so dalje največje: kolodvor južne železnice, in obširni arsenal; čez Donavo gre 5 mostov, 3 so na železnih verigah. Dunaj je sedež presvetlega cesarja, in višjih vladnih vre-dov; mnogo je ondi, razun vseučiliša, raznih učilnih in umetniških naprav, mnogo je tudi miloserčnih in dobrotnih naredeb. Kar se tiče obertnijstva, je Dunaj pervo mesto v cesarstvu; kar se zadeva tergovstva, utegne to mesto časama biti središče za znotranjo Evropo, zlasti ko bodo železnice izdelane na vse strani. Rim, središče katoliške cerkve. Kakor stare pripovedi govorijo, je Rimsko mesto pervi pozidal Romul z množico pastirjev in družili prihajaneov, 1. 753 pr. Kr. Do 1. 510 pr. Kr. je mesto imelo kralje, pod kterimi seje zvunaj vter-dilo, in znotraj vredilo; po tem je nastala ljudovla-da, z dvema županoma ali konsuloma verhu vlade. Mogočost rimljanska je polagoma rastla, 1. 390 bi bila po Galijanih kmalo došla v pogubo; po tem pa je bila z vsakim letom krepkeja; 1. 222 je bila že vsa Italija Rimljanom v rokah. Naglo se je po tem razširjala rimska oblast čez Ilirsko, Špansko, Afrikan-sko, Maeedonijo, Greško in malo Azijo; Ivartaginci so se sicer hudo vpirali, skoraj bi bili Rim vničili, v zadnje pa jim je bilo lastno rnesto razdjano. Med tem je rastla velikost in bogatija rimskega mesta, stara krepost stanovavcov se je zgubila, in vstali so razpori in kervavi boji med mogočniki; vender rim-Ijansko gospostvo se je razprostiralo še dalje, čez snežnike do Rena in Donave, in čez azijanske Turove do Evfrata, ter je obsegalo še Galijo in Hritanijo, del Germanije, Recijo, Norik in Panonijo, Mezijo in Tracijo, Pont, Armenijo, Sirijo in Egipt, Stan rimskega gospostva se je bil med tem toliko spremenil, da ni bilo več kraja za ljudoviado, cesarstvo je nastalo z Avgustom I. 30 pr. Kr. Takrat, ko je stal skoraj ves znani svet pod oblastjo enega gospodarja, je bil rojen nov, sicer duhovski kralj vsi zemlji, namreč Jezus Kristus; njegova vlada je imela v duhu prenoviti spačeni svet, in v središče njegovega kraljestva ali njegove svete cerkve je bilo izbrano ravno rimsko mesto. Ondi je sv. Peter, pervi namestnik Kristusov na zemlji, postavil svoj apostoljski sedež; ondi sedijo njegovi nasledniki, rimski papeži, kakor poglavarji sv. katoliške cerkve vse čase. Sicer so neverski rimski cesarji z vso silo zatirali novo duhovno kraljestvo, pa niso nič opravili; padlo je 1. 476 staro cesarstvo, divji narodi so posedli mogočno mesto, razdjali praznoverske tempeljne in bogate poslopja. Obstal pa je apostoljski stol, prejel del srednje Italije v posest, in na starih razvalinah se je vzdignilo obilno velikih, krasnih spominkov sv. vere; duhovne rimske oblasti pa ni vničila nobena posvetna sila, ne poskušnje krivovereov, ne napadi prevzetnih mogočnikov, ne poeetki nenkretnih vstaj-nikov. Staro rimsko mesto je bilo sozidano na levem bregu reke Tibere, na sedmerih gričih; do cesarja Avgusta se je razširilo še čez tri griče na desnem bregu te reke. Obdano je bilo z terdnimi zidovi, napolnjeno s tempeljni in krasnimi poslopji, in je ob času naj večje moči štelo čez 2 milijona ljudi. Sedanje mesto sicer obsega še čez 3 milje v okolici, pa večja polovica tega prostora je zastavljena z verti, vinogradi in pristavami; stanovavcov se šteje le 178 tavžent, in vmes je 4000 Judov. Med znotranjimi prostori je naj lepši terg sv. Petra; velik je tudi ljudski terg, na kterem se shajajo tri poglavitne rimske ceste. Vsili rimskih cerkev je 364; naj ime-nitniša, pa tudi naj večja in naj lepša na zemlji, je cerkev sv. Petra, sozidana 1. 1506 do 1626, dolga 666, široka 284, in visoka do kriza na kupi ji 503 čevlje; druge slavne cerkve so, sv. Janeza v Late-ranu, sv. Pavla, sv. Marije Snežnice. 3ted drugimi stavbami so pomljivi papeževi gradovi, vatikanski z 11.000 sobami, kvirinalski in lateranski, angelov grad ali terdnjava poleg mesta. Rim ima obilno učilnih naprav, mnogotore zaklade dražili nabirkov, je središče lepih umetnost, in je oskerbljen z množino dobrodelnih naredeb; tudi mu ne pomanjkuje obertnije in tergovstva. Rimsko mesto obiskujejo ptujci in potniki od vsih strani; eni hodijo poživljat svojo po-božnost, ali se uklanjat višjemu pastirju vse cerkve, eni razgledovat njegove učene naprave in umetniške zaklade. ' Stan katoliške cerkve po svetil. Katoliška cerkev je iz začetka imela prenašati boje in stiske. Naj pred so jo preganjali judje in malikovavci, po tem so jo nadlegovali krivoverci, zopet so ji protili divji narodi, in dalje so jo izdajali novoverci in malopridneži. Vender vedno je ostala nepremagana, vterjena na skalo. Poslednje čase se vojskuje zoper njo novo neverstvo, ktero jo deloma očitno napada, deloma se prikriva v posebnih društvih; zlasti v tistem, ki se imenuje svobodnih zidarjev (Treimaurer); vender moč svete cerkve pri vsem tem ne omaguje. V Evropi sicer, kar se tiče avstrijanskega cesarstva, novi konkordat med papežem in cesarjem če dalje kaže obilniši sad, budi se keršanska učenost, oživlja se prava pobožnost. Na Nemcih res krivoverski in neverski duh dosti dela nasprotja; pa resničnih katoličanov to ne straši, in poprej sovražne protestantske vlade so se vdale v pogodbe z apo-stoljskim stolom. Na Francoskem sred nemirnosti posvetnih duhov vender vedno napreduje boljši katoliški duh; na Španskem pa se je vlada popolnama naklonila k zvesti spolnitvi konkordata, kije bil I. 1851 sklenjen s papežem. V Belgii sicer mnogo počenjajo skrivne društva, na ^ vaj carskem in Sardinskem pa prekucne stranke, vender katoliška vera se ravno v preganjanju bolj zaterduje; sploh se po Italijanskem okrepčuje dobri verski duh, nasproti malovernim ne-pokojnežem. Na Angleškem se vedno množijo pover-nitve v katoliško cerkev, in že ima sama Anglija 737, Škotsko pa 165 katoliških tempeljnov. Na Švedskem sicer je deržavna postava še vedno katoliški veri nasproti; na Kusovskem se od sedanjega cesarja upa večja prostost za katoličane, nodi pa je število so- edinjenih Grekov v lielmski škofii se zmirom zvesto proti rimskemu stolu; na Turškem sicer muhamedan-sko ljudstvo še vedno čerti kristjane, pa saj vlada jim hoče dobro. V Azii, kolikor je pod turško oblastjo, so razun muhainedanov katoličanom hudi nasprotniki Greki in Rusi, zlasti v Jeruzalemu in pri Božjem grobu; pa tukaj so katoličani vender dosegli novo posestvo, Pilatuževo nekdanjo hišo; odcepljenci pa, zlasti Armenci, se povračujejo v celili soseskah v pravo cerkev. V Indii res Angleži slabo skerbijo za katoličane, v hudi vstaji je tudi več misijonarjev zgubilo življenje, o. Zaharija v Delhiju, 5 mašnikov v Agri, 3 v Kanpuru, cerkve in šole in samostani so bili razdjani; pa drugi duhovni so odšli, tudi nune so se otelc, in morebiti bo po zadušeni vstaji se pokazal boljši čas za sveto cerkev. Na Anamskeni cesar preganja kristjane, na Kočinkineškem jih kralj brani, v Perzii jim šah daje prostost; na Kineškem so verniki deloma tepeni, deloma zopet v miru pušeni. Afrika je pred kratkim štela 13 mučencov na Madagaskarskem otoku, pa na zahodnih in južnih bregovih je dobila novih škofij, in v sredi, ob Beli reki med Zamurci, so vterjene 4 keršanske postaje, Hartum, sv. Križ, Sobat in Gondokoro, umerlega čast. g. Knobleharja pa namestuje g. Kirehner. V severni Ameriki ne-verstvo in krivoverstvo nasprotuje sveti resnici, pa v Brazilii je Božja cerkev spoštovana, in na Meji-kanskem je zopet bolj čislana. Število vernikov in duhovnih pastirjev pa se množi povsod, tudi v Avstralii. Stan izhodne ali greške cerkve. V pervih časih svete vere je bila izhodna cerkev tesno združena z zahodno ali rimsko; rimska cerkev namreč je od kdaj bila središče vsega ker-šanstva. Kar pa je Konstantin, pervi keršanski cesar, svoj sedež prestavil v svoje novo mesto, v Carigrad, so se ondašni škofje kmalo začeli kaj večje misliti, in se skoraj v eno versto staviti z rimskimi papeži, začeli so se imenovati vesoljne patriarhe za izhodni svet. Ločitev, ki se je s takimi početki pripravljala, je hotel izveršiti zvijačni Foci, patriarh I. 857 do 867, in zopet I. 878 do 886; terdno ustavljanje rimskih papežev, Janeza VIII. in Štefana V., tudi prizadevanje greških cesarjev, Bazilija I. in Leona VI., je za tisti pot še odvernilo nesrečo. Takrat je bila tudi slovenska zemlja z ilirskim primor-jem v nevarnosti, se zgubiti od edinosti z rimsko cerkvijo; razun rimskih papežev gre hvala sv. Me-todju, slovanskemu aposteljnu, da so te strani zveste ostale apostoljskemu stolu. Kar pa Fociju ni šlo po volji, je dokončal I. 1054 patriarh Mihael Ceru-lari; popolnama se je odpovedal pokoršini do papeža Leona IX., in tako je bila izhodna cerkev po vnanje odcepljena od rimske, dasiravno je bila po /notranje, v naukih in zakramentih, z njo edina. Za Greki so se obernili po tem tudi Rusi, in po velikem delu Jugoslovani. Greki bi bili radi polepšali svojo ločitev; toraj so začeli, krive nauke očitati rimski cerkvi, pa so le sami zašli v take, ko so terdili, da se sv. Duh izhaja samo iz Očeta, da se verne duše ne čistijo v vicah, temuč v peklu. Sicer so rimski papeži skušali, zopet soediniti izhodno in zahodno cerkev, pa še le 1. 1439 je to obveljalo papežu Evgeniju IV. na Florentinskem zboru; cesar Janez VII. Paleolog, patriarh Jožef, in mnogo duhovne in svetne gospošči-ne so podpisali soedinjenje. Vender ta edinost ni imela dolzega obstanka; kmalo so se Greki zopet obernili k prejšnjemu razporu. Božja šiba pa je naglo prišla, Carigrad je 1. 1453 prišel Turkom v roke; vender teški jarm, pod kterim zdihujejo izhodni kristjani, jih do slej ni še obernil k pravemu spoznanju. Tudi rusovska cerkev je ostala odcepljena od apostoljskega stola; le Kijevska metropolija se je 1. 1593 zopet soedinila z rimsko cerkvijo, pa je poslednje ease, 1. 1839, po večjem delu zopet zašla v ločitev. Odcepljeni Greki se sami imenujejo pravoslavne; drugae se kličejo za staroverce, ker so ostali pri stari, sicer napačni veri. Izhodna cerkev, kar je odcepljena od debla, nima pravega življenja; duhovščini manjka keršan-ske učenosti in serčne pobožnosti, ljudstvo je v nevednosti in temoti; zvijačnost in odertija ima dosti prostora, in vse duhovske službe se dobujejo za denar. V turškem cesarstvu patriarhe stavi muha-medanska oblast, v rusovskem cesarstvu enako čez vse duhovske reči gospodari deržavna vlada. Sem ter tje se po taki spačenosti oči odpirajo ljudstvu, in deloma se kaže, da se izhod zopet pripravlja v soedinjenje z rimskim stolam. Sedanji papež Pij IX. iše z močnimi željami tega 'soedinjenja; tudi bratov-šina sv. Cirila in Metodja ga prosi od Boga. Stan protestanskih cerkev. Žalostno ločitev v zahodni cerkvi je 1. 1517 začel Martin Luter, minih iz reda sv. Avguština v Vitembergu na Nemcih; kmalo je našel obilnih nasle-dovavcov med višjimi in nižjimi, duhovni in nedu-hovni; mnogoteri so za njim šli iz nevednosti, večji del pa je deri za njim v spačeni poželjivosti. V enakem duhu z Lutrom je 1. 1519 začel učitiUlrikCvingli, in za njim 1. 1536 Janez Kalvin, oba duhovna na Svajcarskem; na Angleškem pa se je 1. 1533 pre- 5 šeštni kralj Henrik VIII. odpovedal pokorsini do rimske cerkve, in je šiloma svojo deželo odločil od njene zveze. Na katoliški strani se je mnogo poskusilo, da bi se bile zaterle nove zmote, in da bi se bila odvernila nesrečna ločitev v cerkvi; papež Pavel Ill-je zategavoljo 1. 1545 sklical vesoljen zbor v Trident na južnem Tirolskem, ki je bil končan I. 1563 za papeža Pija IV, Pa novoverci so ugovarjali ali protestirali zoper vsaktere višje sklepe in odločbe, zatoraj so se imenovali protestantje; odločili so se popolnama od katoliške cerkve, ter so razpadli v tri poglavitne družbe, luterane, kalvinijane in angličane. Vsem mnogo razdeljenim protestantom je lastno, da so odvergli cerkveno oblast, da se deržijo gole besede svetega pisma, in ne čislajo ustnega zročila, da so odpravili daritev sv. maše, in sprejemajo samo dva zakramenta, kerst in obhajilo. Naj bolj razširjeni so na Nemcih, na Švajcarskem, Angleškem, Niskozemeljskem, Danskem in Švedskem, in v severni Ameriki; deloma jih je na Avstrijanskem, Francoskem in Rusovskem. Pa današnji protestantje so med seboj celo malo edini v veri; mnogoteri bolj in bolj odmetavajo pravi Kristusov nauk, in si stvarijo nauke samo po človeški, v Božjih rečeh preslabi pameti; marsikteri so se nasproti začeli bolj povračevati na staro katoliško resnico in navado, nektere stranke pa si po svoje umišljujejo le še druge nove cerkve. Tako se časoma pripravlja večji in večji razpad protestant-stva. Protestantje sicer tudi po misijonih išejo razširiti svoje cerkve, zlasti raztrosajo bukev svetega pisma brez števila; pa vse trudenje kaže celo malo sadu, in veja, ki je odcepljena od katoliške cerkve, ostaja nerodovitna. —— Ogled po domovini. Akvileja, staro sloveče mesto. Na severnoizhodni meji stare Italije so Rimljani iz začetka nadlego imeli po galijanskih in ilirskih narodih, zatoraj so 1. 181 pr. Kr. poslali novih naselj-nikov v tisto stran, in so sozidali Akvilejo poleg reke Nadiže, nekaj čez dve milji od morja; 3000 pešcov in primerno število konjikov in stotnikov je dobilo pervo naseljstvo. Novo mesto je bilo knialo središče za kupčijo z ilirskimi narodi, in seje toliko povzdignilo, da je Juli Cesar ondi 1. 59 pr. Kr. prezimoval z tremi legijoni vojakov, in da je cesar Oktavijan I. 30 nekaj časa tam stanoval s cesarico Livijo, kteri je bilo primorsko vino kaj zdravo. Pozneje 1. 169 po Kr. se je cesar Marka Avreli v Akvileji pripravljal za vojsko s podonavskimi narodi, in mesto seje takrat imenovalo drugi Rim; bilo je glavno mesto za Vene-cijo in Istrijo, polno mogočnih pohištev in božanskih tempeljnov, zlasti malika Relina, ter je imelo čez 100.000 stanovavcov. Pa večja sreča je Akvileji do-šla, ko je pervi apostelj sv. Peter krog I. 42 po Kr. iz Rima poslal s. Marka v to mesto; s. Hermagora ali Mohor je bil potem odbran za pervega Akvilej-skega škofa. Iz Akvileje se je keršanska vera dalje razširjala na oboji strani snežnikov in proti podonavskim bregovom; pa mesto samo je tudi imelo mnogo svetih mučencov in mučenic. V poslednjih časih rimskega cesarstva je mesto mnogo terpelo v vojskah zoper vstajnike in ptujce; 1. 452 pa gaje grozoviti hunski vojvoda Atila po hudi sili vzel in razdjal. Akvilejo je krog 1. 552 zopet pozidal Narset, vojvoda greškega cesarja Justinijana; pa mesto se nič več ni povzdignilo do prejšnje velikosti, na poti so mu bile Benetke, ki so se o tistem času vstavile na morskih otokih. Pa Akvileja je dalje slovela po svojih Škotih, ki so se mnogo časa pervi za papežem šteli na Italijanskem, in so si prisvojili ime patriarhov. Res se je patriarhov stol i. 606 razcepil v dva, enega v Gradu, enega v Akvileji; tudi akvi-lejski patriarhi zavoljo silovitih časov niso vselej za-mogli stanovati v svojem mestu; pa kmalo se je zopet vse obernilo na bolje. Cesar Karol veliki je v dneh sv. Pavlina patriarha akvilejsko cerkev obdaroval z blagom in posestvom; po spreobernitvi Slo-vencov pa se je duhovna patriarhova oblast razširila do Drave. Patriarh Popon je krog 1. 1031 zopet ponaredil akvilejsko mesto, ga obdal z zidovi, in postavil veličastno cerkev Marije Device, ktera stoji še sedanje dni. Akvilejska cerkev je po tem dobila tudi veliko deželsko oblast; Sigehardu patriarhu je cesar Henrik IV. 1. 1077 v last dal Furlanijo, Istrijo in Krajno, in se je tisti po tem štel za kneza in mejnega grofa; patriarhov stol je bil z mnogo duhov-šino obdan, in mesto jc štelo več samostanov. To veličastvo pa ni imelo dolzega obstanka; akvilejska okolica je časama postala mlakužna in nezdrava, in patriarh Bertold se je od ondod I. 1222 preselil v Videm; gospodje, kterim so bile akvilejske dežele in grajšine dane v najem, so si tiste pozneje šteli v lastnino, in ostala Furlanija je 1. 1420 prišla Benečanom v oblast. Akvileja se je sicer še imenovala patriarhova, pa pod Beneškim gospostvom; v razporu z Benečani si je tedaj 1. 1482 prisvojil cesar Maksimilijan I. to mesto; pozneje I. 1751 je bil celo akvilejski patriarhat odpravljen, in razdeljen v p, Goriško in Videmsko nadškofijo. Akvileja je zdaj majhino mesto, ki šteje le 1700 stanovavcov, pa je še zmiraj sloveče zavoljo obilnih rimskih in sre-dočasnih starin. Bleško jezero, prelepi kraj. (S podobo spredaj.) ?l 1 .•' Krajnsko nima kraja lepšega, kakor je Bled, in lahko se ta stran meri z marsiktero slovečo v družili deželah. Mirno tiho jezero z bistrimi vodami, krog tistega prijazne zelene trate , semtertje olepšane z belimi hišicami, na sredi obrašen otok s cerkvijo Marije Device, pri kraju na stermi pečini stari blejski grad s svojimi sivimi zidovi, pod gradom pa zopet cerkev farna in premožna vas, na drugi strani tik jezera zdravilne toplice, in zadaj v okolici nižji griči, in v daljavi beli snežniki z veličanskim Triglavom: tacega pogleda, in tolicih lepotij skupaj zbranih ni lahko najti. Prelepi kraj je zgodaj vabil ljudi nase, in prav-Ijica govori, da je še v paganskih časih na otoku stal tempelj nekega božanstva; to pa je gotovo, da je bil mični otok zelo zgodaj posvečen Božji Materi. Iz pisem se ve, da nekoliko potem, kar je cesar Henrik H. blejski grad v dar dal Briksenski škofii 1. 1004, je bila po korarjih in ljudstvu na jezeru kapelica postavljena v čast Marije Device, in da je ondi stal mašnik, ki seje za prošta imenoval; tak prost, Henrik po imenu, se nahaja že 1. 12 38. Iz te okolišine tudi izhaja ime proštija, ki še zdaj ni pozabljeno. Cerkvica je bila pozneje prezidana v gotiški šegi, in Ljubljanski škof Sigismund Lamberg jo je posvetil 1. 1465; sedanja cerkev pa je bila sozida-na 1. 1699, bolj v novi podobi, in zvonik stoji po- sebej. V altarjih so dobro izobražene podobe, in v zakladnicah bogate masne oblačila; tudi je cerkev sploh dobro previdena s premoženjem. Hazun cerkve je na otoku še stanovališče duhovnovo, in hišica nekdanjega pušavnika. Spomina vredno je, kako je 1. 1813 blejsko ženstvo ubranilo, da francoski davkar ni oropal cerkve in podobe Marije Device na jezeru. Vsi čolni so bili pobrani, in k otoku odpeljani, in ko se je davkar vender na malem čolniču približal, mu je šlo ženstvo neprestrašeno s čolni naproti, in ga je odvernilo. Grad na visoki pečini je že stal, ko je gospostvo bilo dano Briksenskenm škofu Albuinu J. 1004; bil je po tem sedež grajšakov ali oskerbnikov vsega gospostva; 1. 1511 se je razsul v potresu, in je bil po tem v novo sozidan. Zdaj je grajšina v posestvu svetnega gospoda. Cerkev sv. Martina, ki stoji pod gradom, je bila farna že I. 1514. Kar je pa razun lepega kraja v stanu ljudi blizo vabili, so toplice, dolgo premalo čislane, zdaj pa bolje oskerbovane. Zdravilna voda je bila sicer znana že pred dve ali tri sto leti, pa kopališča ni bilo pripravnega, in sta-novališča ne pristojnega za mnogo gostov; zdaj je oboje oskerbljeno tako, da ptujcu ni treba si vošiti boljšega. Studenec je sicer bolj mlačen, in ni bogato obdarovan s posebnimi gazi ah terdinami; pa ravno za tegavoljo je bolj zmožen za nektere bolezni, ki ne potrebujejo premočne vode. Posebno zdravilna je ta toplica za terde, osušene ude, za stare rane, otekline v kostnih sklepih, ozebline, terdobe v dro-bu. Zdaj se pri jezeru še pohištvo napravlja za ozdravljanje z merzlo vodo. Vse to obeta blejskemu kraju večje poslavljenje in obilniše obiskovanje v prihodnje. Gospa sveta, stara božja pot. Na lepi planjavi med Celjovcom in Sent-Vidom na Koroškem je v rimskem času stalo veljavno mesto Virun; obilne razvaline in starine še pričujejo za njegovo nekdanjo velikost. Pri sredi te planjave stoji Gospa sveta, cerkev že od nekdaj posvečena v slavo nebeške Gospe. Ondi je sv. Modest, kterega je kot škofa poslal Solnograški višji pastir sv. Virgili, posvetil pervo Božjo hišo; še se ondi hranuje v velikem altarju križ, ki ga je bil sveti mož prinesel seboj, tudi njegove častite kosti počivajo ondi; iz tega kraja je on tudi razširjal sveto vero dalje po Koroškem. Sedanja cerkev je zidanje iz začetka 15. stoletja, in ima dva zvonika; v velikem altarju je podoba Marije Device, izrezana iz belega kamna, ki jo je sv. Adalbert, Praški škof, prinesel od božjega pola iz Italije; veliki zvon te cerkve telila 118 centov, vlit je bil 1. 1687. Spomina vredno je, kako so na planjavi pri Gospej sveti kdaj stavili novega koroškega vojvoda. Na velikem kamnu kot mizi je sedel boren kmetič; novi vojvoda pride, pripelje revno kravišce in slabo kljuse, krog njega so velikaši. Kmetič vpraša: Kdo je ta, ki stopa tako ošabno? Odgovorijo mu: Novi vojvoda je. Ima vero? Ima sveto vero, je bil odgovor. Je tudi pravičen sodnik, bo varil ubogim in sirotam? Bo. Poslednje vprašanje je še bilo: Kako me bode spravil z mojega mesta? Za to goved, in tega konja. Na to se je kmetič umaknil vojvodu, in vojvoda je stopil na mizo, in je iztegnil svoj meč; po sv. maši pa je na kamnitem vojvodnem stolu gospodi delil najemšine. Ta navada je nehala v 15. stoletji. Cesar Avgust pred Metulom. Za stari Metulj, ki je bilo zmed boljših mest nekdanjih Japodov, zgodovinarji niso ene misli, kje da je stalo; pa kakor kažejo stari popisi, bi se vender naj pred ondi moglo iskati, kjer je zdaj vas Metlje, med Ložem in Oblokami. Ondi se nahajata dva griča z dolinico vmes z nekterimi razvalinami; ondi gre memo stara laška pot, še zdaj nadelana s kamnjem, in blizo je Loško ali Cerkniško jezero; blizo je tudi kraj, ki se šteje za stari Terpon, na griču nad Ložem, in oba kraja šta precej, ko se pride čez po-rašeno gorovje med Snežnikom in Javornikom. Ker so Japodi Akvilejo napadli, in Terst oropali, je cesar Avgust 1. 30 pr. Kr. zoper nje začel vojsko; prederl je zasekane gojzde, vzel zapušen Terpon, in je prišel pred Metulj. Mesto je bilo zavarovano z ozidjem, in 3000 junakov ga je branilo; vender pod rimljansko silo se je o k i d j e začelo rušiti, in .Japodi si znotraj napravijo novo zabrambo. Z novo silo se vzdignejo Rimljani, napravijo nasipe in stolpe, in iz tistih poskušajo po mostovih priti v mesto. Krepko se branijo Metuljani, most za mostom spodrinejo, da se vdere z višave; rimski vojaki se ne prederznejo več stopiti na četerti most, in cesar sam prime škit in meč, ter hiti spred, in vojaki planejo za njim. 1'od veliko težo se vdere most, in Avgust sam se je potolkel na eni nogi, in na obeh rokah; pa urno skoči kviško, in se pokaže vojakom na stolpu. Metuljani viditi silovitega nasprotnika, se hočejo vdati; ko jim pa cesar veli orožje odložiti, razserdeni planejo zopet v boj, otroke in žene pa hranijo v posvetovališče. Huda je bila bitva, in vsa Metuljska mladina skoraj pogine; ostali zažgejo sve-tovališče, in tako zgori vse skupaj, da bi nihče ne prišel v sužnjost Rimljanom. Golo pogorišče je po tem posedel cesar Avgust. Zmaga cesarja Teodozja na Vipavskem. V 1. 392 po Kr. je vstajnik Evgeni skrivaj dal umoriti cesarja Valentinijana II., in se je polastil oblasti v zahodu; vzdignil se je po tem, branit se zoper cesarja Teodozja, ki je gospodoval v zahodu, ter je s svojo vojno zasedel juljske planine. Čez juljske planine, ravno čez sedanjo Hrušieo pa je v rimskem času šla poglavitna cesta iz Italije v Podonavje; tisti hribje so se šteli za boljšo brambo italijanske zemlje in so bili močno zavarovani. Za terdno Emono ali Ljubljano je bil obzidan čveterovoglat vojaški stan v Navportu, na Verhniki; dvojin zid poleg hribov je dalje prepregal cesto, in verhu gorovja v Hrušici je bila zopet terdnjava podolgoma pozidana, zid pa se je od tiste dalje raztegoval na dvojo stran; unstran hribov, v Avdovšini je bil zopet čveterovoglat vojaški stan z močnimi stolpi, ki deloma stojijo še sedanji čas. Tukaj je bilo za Evgenija lahko se braniti. Cesar Teodozi, ki je komaj dokončal drugotno vojsko, se skerbno pripravi za nov boj. Ta boj pa ni bil samo za cesarstvo, temuč tudi za keršanstvo; Evgeni namreč je bil poslednji podpornik paganstva, in je z maliki zastavil vse gorovje. Nagloma cesar pride s svojo vojno od izhoda, pod juljskimi planinami se začne boj z nasprotnikom. Perve zabrambe so bile kmalo prederte, tudi terdnjava na višavi je bila brez težave vzeta; unstran verhov pa se je začela huda bitva, in desiravno so se Teodozjevi krepko mahali, so se mogli vender pred večjo močjo umakniti. Cesar skerben, pa zaupljivo v Boga ober-njen, je molil po noči v kapelici, ki je bila na višavi, 5 ## in v sanji je bil s prikaznijo poterjen. Drugi dan se vzdigne sereno dalje s svojo vojno, in krualo se z njim soedini del nasprotnikov, ki je bil poslan, ga zadenjsko napasti. Ko pridejo dalje z verhov > kjer se odpre pogled v nižavo, je bila vsa ravnina pokrita z nasprotnikovimi vojaki. Sereno se Teodo-zjeva stran začne boriti s sovražnikom, in ko je boj nar huji, pride višja pomoč. Huda burja nastane, ravno Evgenijevi strani nasproti, ji nese prah in škite in pušice v obraz, in bije orožje iz rok; premagani so, vdajo se Teodozju, ter pripeljejo Evge-nija zvezanega k njemu. Vpričo cesarja planejo vojaki nad vstajnika, ter ga posekajo; in tako je zmagalo cesarstvo, pa tudi keršanstvo. Maliki, ki jih je bil Evgeni razstavil po verheh, so imeli v rokah zlate strele; služabniki Teodozjevi se ustijo, da bi bili kaj radi zadeti s tistimi strelami. I maj te jih, pravi cesar, in bodite srečni z njimi. Srečen boj Andreja Turjaškega pod Siskom. Na stoku Save in Kolpe je bilo v starem času sloveče mesto Segesta ali Siseia; cesar Avgust si ga je osvojil 1. 27 pred Kr. Pozneje je bila Siscia glavno mesto za posavsko Panonijo, je tudi imela lastne škofe, med kterimi je bil sv. Kvirin mučenec. Na razvalinah tega mesta je bil pozneje grad z obzidanim tergom, ki so ga nekdanji ogerski kralji Zagrebškim korarjem darovali v Iastino; pri tej terdnjavi so naši predniki imeli nekteri hud boj s Turki. Kar je namreč I. 1463 sultan Muhamed 11. si osvojil Bosno, je bila Turkom pot višje odperta; 1. 1468 so prišli pervokrat na Horvaško, 1. 1^69 pa pervokrat na Krajnsko. Mnogokrat so potem kervave trume obiskale slovensko zemljo, požigale, ropale, morile, in ostalo ljudstvo v sužnjost vlačile; kar pa je nadvojvoda Karol 1. 1579 dal poleg Kolpe sozidati novo terdnjavo, Karlovec, so turški napadi le nižje zastajali. Bilo je I. 1593, ko je Hasan, basa bosanski, prišel v novo pred Sisek, imel je seboj množico za 32.000 mož. V terdnjavi je bil poveljnik Blaže Ju-rak, Zagrebški korar; vojakov je imel premalo, tedaj si je iskal pomoči. Bramba sicer pride, pa le majhna v primeri proti turški množici, samo 4000 mož; bili so raznih narodov, Slovenci, Ilorvatje, Madžarji in Nemci, in višje poveljstvo je spadalo na Andreja Turjaškega. Turki so imeli šotorišče unkraj Kolpe, Sisku nasproti, ter so s topovi močno streljali na terdnjavo; z boljšim oddelkom svojih vojakov pa gre Hasan čez Kolpo, ker si je bil most napravil, ter prikrije močno četo v gojzd. Glavarji keršanske vojske se posvetovajo, kaj jim je storiti; Turjačan da vsem serce rekoč: Ne šteti množice, temuč Boga prositi pomoči. Bilo je 22. junija, v god sv. Ahacja; po deseti uri zjutraj primejo naj poprej Horvatje in huzarji sovražnika; umaknejo se pa, prestrašeni pred veliko množico. Takrat planejo glavarji z drugimi vojaki šiloma nasprot turškim trumam; Hasan se oberne proti mostu, pa druga ker-šanska četa mu prevzame pot. Turki bežijo, so deloma pobiti, deloma potonejo v Kolpi, Hasanbaša sam je med utonjenci; ostala sovražna množica unstran reke pa razdere šotorišče, ter hiti zopet v svoj kraj. Proti drugi uri popoldne se zmagavci že bližajo Sisku, trikrat gredo krog ozidja, ter Boga hvalijo; po tem veseli stopijo v mesto. Glas te čudne zmage se je dalječ razšel; celo papež Klemen VIII. je Andreju Turjaškemu poslal poslavno pismo. Dan sv. Ahacja pa se v Ljubljanski škofijski cerkvi vsako leto hvaležno obhaja; mašno oblačilo zn tisti god je iz plajša Hasanbašetovega. Sv. Hieronim, cerkveni učenik, drag Slovencom. Sv. Hieronim je bil, kakor sam piše, rojen v Stridonu, ktero mesto je stalo na dalmatinski in panonski meji. Maršikteri išejo ta kraj zunaj Dalmacije; pa sveti učenik sam zadosti razločno pove, v enem svojih listov, da je ravno tista dežela njegova domovina. Po takem je verjetno, da je stari Stridon stal pri Steržanu med Hlevnim in Kuprasom; ondi ga stavi ljudsko zročilo, ondi se nahajajo tudi razvaline starega mesta. Bodi pa sv. Hieronim tudi Dalmatinec, je vender neki čas, v svojih mlajših letih, živel v stari AkviJeji, in je otidi imel prijatle, sv. Kromacja škofa, sv. Heliodora, Hulina, in druge; je imel tudi znance v stari Emoni, Antona mi-niha, in pobožne device, in je pozneje pošiljal pisma do tistih. Njegova slava je prestavljanje in razlaganje sv, pisma; s tem se je on začel truditi, ko je bil še v Rimu tajnik pri papežu sv. Damazu; in ga je izveršil, ko je v sv. deželi pri Betlehemu živel kakor pušavnik. Vediti pa se spodobi, da je sv. učenik nektere bukve svetega pisma prestavil in razložil ravno na prošnje svojih Akvilejskih prijatlov, sv. Kromacja in sv. Heliodora, kakor se kaže iz predgovorov tistih svetih bukev. Sv. Hieronim je bil rojen I. 331, in je umeri 1. 420, 89 let star; zakopan je bil v Betlehemu, po tem prenesen v Rim, v cerkev sv. Marije Snežnice. Sv. Niceja, akvilejski škof. Grozoviti Atila je bil 1. 452 razdjal staro Akvi-lejo; mnogo ljudstva je pomoril ali odpeljal v suž- njost: kar je bilo slabih, žen in otrok, so se z dra-gotami in svetimi ostanki vred poprej oteli v terdni Grad pri morju. Za tako strašno osodo je 1. 454 sv. Niceja prišel na akvilejski pastirski stol, ter ga je 40 let ohranil. Mnogo zlega je imel popravljati, po raz-djanju in sužnjosti se je marsikterih napak vrinilo med ljudstvo; stanovati pa je on mogel ves čas v Gradu, ker je bila Akvileja preveč razrušena. Zmed spisov sv. Xiceta so se ohranili nektere verske razlage; ostanek homilije kaže šege in napake tistega časa in je vreden spomina. Tako se glasi: „Kaj bomo rekli od tistih, kteri se hočejo s preobilnim lišpanjem svojega života znašati, in čudovite kazati? naj molčim od nepotrebno iziskanih natančnost v obleki. Prosim vas, kaj delajo pri moških lasje z iglo nakrišpani, in kodri, ki zadaj sicer tilnik zagrinjajo, spredaj pa tudi čelo čeloma zakrivajo, tako da še za Kristusovo znamnje prostega mesta ni pušenega na čelu, in da od tod, od koder menijo da imajo kakošno slavo ali lepoto, imajo le gnjusobo in sramoto? Enako tudi ženske obvezujejo svojo glavo kakor škit, da se obras useda kakor dolina med dvema gričema: da od ušes visijo teže kameničkov z zlatom sklenjenih, de so roke obložene s zlatom, da vrat stiskajo verižice ali kamni, in na nogah pri obuvalih se žarijo kervavorudeči pla-menčki. Kakošen dobiček, kakošen korist se nahaja v tem, razun prazen bliš, in misel spačena po otročji poželjivosti." Sv. Anton Padovanski, znan Slovencom. Sv. Anton se Padovanski imenuje po mestu, kjer so 1. 1231 pokoj našli njegovi sveti ostanki, rojen je bil sicer v Lisabonu 1. 1195. Kolikor je bil ponižnega duha, in kolikor je sam iskal le neznan in v tihoti ostali, vender je bil postavljen višje, kakor luč na svečnik; in učil je pervi iz reda sv. Frančiška bogoslovske vednosti na visoki šoli v Bolonji, pozneji tudi v Mazilii, Tolozi, in v zadnje v Padovi. Tudi je bil goreč in čudno mogoč oznanovec Božje besede med vernim ljudstvom; stara slovenska pesem pravi: Tičice pod nebom letajo, Nisko se na vejee vsedajo; In Antonov glas poslušajo. Ribice po morju plavajo, Glavce tam na kraj poklariajo, In Antonov glas poslušajo. Od kod pa je sv. Anton toliko znan Slovencom? Pisano je v njegovem življenju, da je I. 1225 prišel v Gorico, je ondi vstavil samostan minihov sv. Frančiška, in da je bil pervi prednik ali gvardijan tega samostana. Med tem je sv. mož 1. 1226 obiskal Terst, Pareč in Polo; po njegovem prizadevanju so minihi sv. Frančiška 1. 1221) prišli v Terst, 1. 1231 pa v Ljubljano, na mesto, kjer so sedanji čas šole; nekteri hočejo vediti, da je tudi Ljubljano on sam obiskal. tHtežM-g-Se-- Kmetijske reči. Odknp in vravnava zemljišnih obtežeb. Velika dobrota za kmetijstvo je cesarska postava, izdana 5. jul. 1853; tista ukazuje, naj se poravnajo sužnjosti aH pravice, po kterih imajo kmetje v gojzdih in spašnikih svojih prejšnjih grajšakov iskati les za stavbe in kurjavo, steljo in pašo za svo- — G3 — jo živino, naj se v red denejo ali odpravijo tudi pravice, po ktcrih ima soseska les ali pašo v gojzdih ali pašnikih druge soseske, enako tudi pravice, po kterih imajo posamezni posestniki pot, pašo, nastiljo in druge enake tirjatve na zemljišču druzih posestnikov. Postavljene so posebne komisije za izverše-vanje te postave. Poravnale pa sc bodo take obtežbe ali s tem, da se bo svet zanje odmeril, ali da se bo plačilo odločilo za odpravo in odškodovanje, ali da se bo stara pravica previdno v red djala. Po tej vravnavi bo prejšnji grajšak v stanu, svoje gojzde tako rediti in rabiti, kakor tirja umno gospodarstvo; pa tudi kmet bo vedil za svoje, bo tisto zamogel bolj varovati in bolj prav obračati. Enak dobiček bo tudi za vsaktero stran, kjer ima soseska pri soseski, ali posestnik pri posestniku take obteživne pravice. Zlasti bo taka vravnava v veliko dobroto ondi, ker so bili zavoljo takošnih pravic doslej prepiri in tožbe; mnog« nemira, sovraštva, dražili pravd se bo s tem odvernilo. Veliko bo pač na tem, da bo obteženec in opravičenec prav razložil stan in obsežek tacega bremena, in da se bo vsakteri del raje v lepem pogodil; sicer kjer reč ni zadosti jasna, ali se ne da lahko vravnati, bo komisija iskala, vse bolje pozve-diti, in do pravega konea dognati. Poselski red. Časi, ki so se v raznih rečeh spremenili, tirjajo tudi na več strani nov red pri poslih; cesarska postava je tak nov poselski red odločila za vsaktero kronovino posebej, za Krajnsko 1. maj. 1858. Po tej postavi ostane, kar se tiče perve pogodbe in are, pri prejšnji navadi. Posebej je imenovano, če posel ob enem obljubi službo na več krajev, da takrat velja obljuba pervemu gospodarju storjena; če kdo zvijačno ali hudobno odvračuje ali odpeljuje posla od pogojene službe, da ga zadene kazen; če bi se posel brez pravega vzroka odpovedoval službi, da ga gospodar zamore siliti s pomočjo deželske gosposke. Službni čas za kmetijske opravila se mora pogoditi na eno leto, od božiča do božiča, za druge opravila pa saj na tri mesce. Da je poslova dolžnost pokoršina, pridnost v svojih opravilih, zvestoba, spodobno obnašanje, je samo na sebi jasno; daje gospodarjeva dolžnost skerb za keršansko življenje svojih poslov, pogled na primerjeno delo, priprava potrebne in zdrave hrane, odštetev pogojene plače ali mezde, postrežba v bolezni, je ravno tako očitno; posebej je pristavljeno, da gospodar nerodnega posla sme tudi strahovati, samo ne v njegovo telesno škodo. Služba neha ob času, za kterega se je pogodilo, ali se po tem zmenita gospodar in posel; če ni bil pogojen čas, služba obstane dalje, dokler ta ali uni ne da slovesa, vender šest tednov poprej se mora to naznaniti; pri krajših službah pa saj 14 dni poprej. Gospodar sicer zamore posla tudi pred časom djati iz službe, če je len, nemaren, hudoben, zapeljiv za domače, čez štiri tedne bolan; plača gre za toliko časa, kar ga je posel dostal. Posel pa tudi poprej sme iti iz službe, če je služba škodljiva zdra-vju, če gospodar ravna silovito, zapeljuje v hudo, gre na dolgo pot, se preseli čez 6 milj daleč; plača pa mu gre za 3 mesce več, enako kakor takrat, ko služba z gospodarjevo smertjo neha. Pomniti pa se mora, da poslov odhod se mora ob vseh tacih potih naznaniti srenjskemu županu. Posebna nova odločba so poselske bukvice; vsak posel mora take imeti, in pri odhodu mora župan spričevanje zastran prestane službe vanje vpisati; noben gospodar tudi ne sme posla jemati v službo, ako nima tacih bukvic. Oblast, tožbe v poselskih rečeh sprejemati, imajo kan-tonske gosposke; kazni za prestop poselske postave so zapor, tepenje, plača v denarjih. Pokončanje škodljivih merčesov. Vsako leto večjo ali manjšo škodo sadnemu drevju in poljskemu sadežu napravljajo gosence. Ta merčes bi se ne množil toliko, naj bi se toliko ne zatirale živalice, ki so stvarjene, ga iz pervega pokončati, namreč mnogotere vertne in gojzdne ptičice; veliko zgube bi se tudi lahko odvernilo, naj bi se gosenčna zalega ob času obirala s sadnega drevja. Umnemu in skerbnemu gospodarju ni potreba, da bi se mu ukazovalo, kaj naj stori, da se škode obvaruje; pa dosti jih je neprevidnih in nemarnih, in tedaj mora take višja gosposka opominjati zastran njih lastnega dobička. Naj bi pač taki opomini, ki so bili že večkrat, in tudi vlansko leto ponavljani, ne našli samo gluhih ušes in lenih rok! Gosenčno zalego je treba v jeseni in o pomladi trebiti, in ne sme se na samo listje gledati, temuč tudi na skorjo drevesno, mora se posebno ves mah skerbno ostergati. Zlasti se manjše ptičice ne smejo loviti, kadar gnejzdijo, še bolj se morajo v miru pušati jajčica in mladiči v gnjezdih. Veliko škodo pri kmetii tudi delajo hrošči ali kebri; ko so izlezli iz zemlje in letajo okrog, obje-dajo gojzdno drevje; ko živijo v zemlji kot červi, spodjedajo poljske setve. Posebno potrebno je za tega voljo , kebre kolikor mogoče poloviti in pokončati; po kacem dežju, ali ob hladnem rosnem jutru kaj radi počepajo z drevja, naj se le nekoliko potrese. Kebri so piča kuretni in prešičem, dajo olje - (»O — za kako mažo, ali dober gnoj, ko so pomandrani. Naj bi se pokončali saj kebri, ki so bližje polja, zlasti, ko se hočejo že v zendjo zalesti; saj bi se ne slišala tolikokrat pritožba, da červ hoče vse pojesti na polju. Umen in skerben gospodar že ve, kaj mu je storiti; pa treba je, da jih več, da vsi enako ravnajo, in se tako križem obvarujejo škode. Šolske reči. Kako se ljudska šola kmalo napravi. Za napravo šole je naj pred treba dobre volje. Pogostna misel na kmetih je, s šolo se naklada nov davek; davka pa se vsak boji, in siljene reči se ogiba. Da bi se ta misel overgla, se ljudem sploh razlaga, koliko dobička bo šola prinesla njih otrokom; nekterim gre to nekaj v glavo, nekterim ne; pravijo, da nimajo otrok. Mora se pa še eno pomniti; naprava šole je dobro delo, je milošina, je dar, ki se podeljuje vbogajme, in izplačuje na unem svetu. Dobre dela usmiljenja vsakteri ve šteti, pa telesne mar-sikteri bolje zna, kakor duhovne; naj pomni tedaj vsak, da s šolo se opravlja duhovno dobro delo, ki se glasi: nevedne učiti. In sicer kakošno dobro delo? za nedolžne otroke, za otroke, od kterih Kristus govori: Kdor otroka v mojem imenu sprejme, mene sprejme. To naj pomni vsakteri, in opravljal bo za šolo prostovoljne dobre dela, in ne posiljenih davkov. Mnogokrat se zgodi, da kdo o svoji poslednji volji velike dari sporočuje za Božjo hišo, za ubožnico ali bolnišnico; na šolo se še ne spomni, in vender je nevednost duhovna ubožnost, duhovna bolezen, v Bož- jih rečeh podučen in izvajen otrok pa Božji tempelj. C1e ni drugač mogoče, naj se prikrati v časih kaki drugi dar, da ostane kaj za šolo; res tudi cesarska postava nekaj tirja za šolo. Za napravo šole je dalje treba umnega pregleda in pridnih rok. Umnega pregleda; dostikrat se z malimi stroški napravi šolska hiša, ako se staro pohištvo previdno popravi; na kmetih so stroški sploh veliko manjši, kadar ljudje sami dajo in zvozijo kamen, apno, pesek in les, in kadar delavcom sami pripravljajo jedilo. Kadar morajo višje vrednije vse stroške preiskati in prešteti, in kadar sc morajo ljudje siliti, takrat je šola veliko drajša. Tedaj za umnim pregledom le še dobrih in pridnih rok; in šola je tukaj. Petje v ljudski šoli. Petje človeka budi v nebeških in v pozemeljskih rečeh, povzdiguje molitev, in pospešuje delo, veselega bolj razveseljuje, in bolj vtolažuje žalostnega. Dobro je tedaj, da se otroci v šoli tudi vadijo petja. S tem se naj pred /.boljša in na višjo stopnjo vzdigne cerkveno petje, zlasti kolikor se godi občno, po vsi Božji hiši. S tem se dalje pripravlja pošteno razveseljevanje in spodbudovanje v domači hiši, in zunaj domače hiše. Posebno pa se s tem v okom hodi popevanju nespametnih, pohujšljivih pesem. Lahko se razume, da za otroke se morajo pesmi previdno izbirati, bodi si, kar se tiče obsežka, bodi si, kar se tiče napeva. Posebno se primerjajo za ljudsko šolo pesmi, ki obsegajo kake prilike ali kake zgodbe; ptičice in rožice se nahajajo skoraj v vsaki ljudski pesmi. In za tega dela voljo je marsiktera stara ljudska pesem bolj pripravna za otroke, kakor ktera, zlasti bolj umetniška nova; samo da je stara pesem po potrebi vredena in olikana. Naj bi toraj nabiravci starih pesem ne gledali samo na lepo besedo, ampak tudi na lep, keršanskemu duhu ne nasproten obsežek. Poštevanje desetink. Pri števenju se ne nahajajo vsaki čas same celine, celi goldinarji, centi, vagani, vedri; mnogokrat se zadevajo tudi deline, pol goldinarja, četert centa, tretjina vatla. Take deline poštevati je tudi prosto ljudstvo bolj vajeno. Za ložje štetve in delitve voljo so pa za tergovca in umetnika naj bolj pripravne deline na deset delov ali desetinke: take se lahko zapisujejo in poštevajo kakor celine. Pri zapisovanju se desetinke stavijo od enot dalje proti desni, in za razločka volje se med celine in desetinke deva pičica; sa enotami na pervem mestu proti desni so namreč desetine, na drugem stotine, na tretjem ti-sučine i. t. d. Tedaj se namesti l/io P»®e I'5 za l5/io ? 003 za f/100; 1-25 za 125/100; l15G/iooo« Soštevanje in odštevanje desetink se godi enako celinam; množenje in deljenje desetink potrebuje nekako več previdnosti, kakor enako poštevanje celin. Francozi so naj poprej, I. 1799 začeli, desetinke sploh v djanju rabiti. V podlogo vseh mer so si vzeli celo novo mero, meter, 10 milijonski del četerti Zemljinega poldnika, blizo c/n> dunajskega sežnja. Meter se rabi pri meri na dolgost, širokost in visokost, pri meri blaga, pota, zemljišča; 1000 metrov je kilometer, Viooo metra je milimeter. Ara je štirjaška mera na planoto, njena stran je 10 metrov; hektara, 100 ar, je francoski oral. Liter je kočna posoda, ktere stran ima 1/10 metra; je votla mera za suhe in tekoče stvari, blizo 7/l0 bokala. Podloga za vse telite je grama, teža, ki jo ima Vino« Titra popolnama izčistene in zgostene vode, blizo 2/io kvinteljca; 1000 gram je kilogram, blizo 18/10 dun. funta. Tudi svoj poglavitni denar, namreč Frank, Francozi delijo na 100 delov, centezov. V avstrijanskem cesarstvu so desetinke naj pred prišle v rabo pri merjenju sveta; dunajski se-ženj se namreč ondi deli na desetine in stotine. Dalje so se začele rabiti pri pobiranju cola; čolni ali novi funt je 500 francoskih gram, blizo 285/l0 dun. lotov, in se deli v desetine, stotine in tisučine. Zdaj so desetinke prišle na versto tudi pri novem denarju; novi forint ali goldinar ima 100 stotin ali novih krajcarjev; pol krajcarja se šteje 5/i«oo 5/i« C0'5) krajcarja. V zadnje, ko sc vpeljuje po vsem cesarstvu enaka mera in tehta, namreč dunajska, cesarska postava tudi razmero med staro in dunajsko mero in tehto odločuje po desetinkah. Iz tega razlaganja je jasno, da je v šolah zdaj sploh treba, otroke vaditi v poštevanju desetink. ■M—f&glltWl Razne reči. Jud in Turek. Jud pride Ulemn, turškega učenika, prosit, naj bi se poturčil. Vpraša ga med drugim Turčin: Veruješ v Kristusa? Jud odgovori: Naha, ne verujem. Tedaj mu reče Ulema: Ne moreš biti Turek, zakaj Turci verujemo v Kristusa, da je prerok. — Ta vera je pri Turkih vender nekakošna stopnja do ker-šanstva, dasiravno imajo Mvhameda za velicega preroka. v Zenica in loterijske srečke. Na Francoskem je neki duhoven pridigoval zoper loterijo, ker so mnogi njegovih farmanov vse hoteli zastaviti v srečke. Med drugim je rekel: Če se kaki ženičici le sanja kaj števil, bodi si 5, 20, 60, precej nespametnica hiti stavit. On je mislil, de je prav dobro spričal neumnost presilnega stavljenja v loterijo; pa kaj se zgodi? Po opravljeni Božji službi ga zunaj počaka ženica, ter pravi; Prosim, duhovni oče, ktere numere ste povedali v pridigi, da jih stavim. — Loterijske srečke so dostikrat pač le pogub-Ijive nesrečke. Kako se tat izve. Nekemu kmetu je bil denar ukraden; misli, misli, kdo bi bil utegnil to storiti. Pravi v zadnje pred vso družino: Pojdem v hribe k unemu možu, ki ozdravija, pa tudi vse ve, kaj kdo stori; on mi bo povedal tatu. To sliši tatinska stvar, in se začne bati; hiti k tistemu možu, ter ga prosi za Božjo voljo, naj ne pravi nikomur, da je ona denar vzela. Komaj stopi iz hiše, že pride okradeni kmet, in želi izvediti tatu. Teci za starko, ravno zdaj je bila pri meni, pravi vedež. — Zgodba ni stara. —— Pes m i. Leto in letni časi. Dolgu noč je, solnce nisko sije; Hud jc mraz, in beli sneg vse krije. Dušna zima tare rod človeški, V hlevcu pa rodi se kralj nebeški. Solnce vstaja višje, dan sc daljša; Zemlja se z zelenjem, cvetjem zaljša. Kristus spet iz groba gre častito, In življenje je ljudem odkrito. Sobice greje dolgi dan z višave, Žito zori, rumene planjave. Božji Duh ko živ plemen prihaja, Verne z rastjo dobrih del navdaja. Dan se krajša, solnce se znižuje; V skedne sc pridelan sad branjuje. S svetom vred ljudem se konec bliža; Bog jih sprejmi v hrame paradiža. Dan in dnevne ure. Udari eno, pove mi to: En Bog je, en Gospod samo. Le eno treba je za nas, Bogu služiti vsaki čas. Jc ura dve, mi spet povč: Zapovdi velike ste dve; Boga ljubiti in bližnjega, To pelje do zveličanja. Je ura tri, mi govori: Da so peršone Božje tri. So Oče, Sin in Duh presvet, Naj celi svet časti jih vnet. Je ura štir, mi da v ozir, Da so reči poslednje štir. To smert je, sodba pa za njo, l»o tem pa pekel alj nebo. Je ura pet, uči me spet: Zapoved je cerkvenih pet. Slušati cerkev vedno gre; Zveličanja ni zunaj nje. Jc ura šest, zbudi zavest: Resnic je poglavitnih šest; Kar nam je vediti od Boga, In od človeškega duha. Že gre k sedmem, nagniti smem Tu k zakramentom se sedmem. To so studenci milosti, Izvirki luči in moči. Ze gre k osmem, ozreti vem Naproti blagrom se osmem. Izreki Jezusovi so, Za trud, britkost tolažijo. Je že devet, je nauk štet: Angcljskih korov je devet; Boga v nebesih hvalijo, Človeka tukaj spremljajo. Je že deset, opomni spet: Zapoved Božjih je deset; Kaj gre Bogu in bližnjemu, Iz njih je svetlo vkacemu. in k enajstem, ahl dobro vem, Da zadnji čas je k enajstem. Naj vsak se trudi, kar je moč, Da ga ne prihili kuj noč. I*a k dvanajstem, ozreti smem K aposteljnom se dvanajstem. Uči številu njih polno: Kdor spolni vse, zveličan bo. Pravi gospodar. Družino dobro jez imam; Ime je hlapeoni: Delajsam, Sepoznovlez, Zaranovstan, Zaslleiberž, Sevurnogan. Mi dekle še pomagajo, hi prav zvesto mi služijo; So Vredudeia, Snažnojma, Voljnoprenaša, Pridno/na. Gre Moderuk voznik z menoj, In Doberum je hišnik moj; Za kuharco, točajko pa Ste Lakotrezna, Zejazla. Se hišni dve ste ini v posest, Pobožnaprošnja, Dobravest; Te mene zibljete lepo, Da spet zvečer zaspim sladko. Sveta imwi m MEHTILBiL Molitvene Imkve » jutranjimi, večernimi, masnimi in še drugimi naj potrebnišimi molitvami, kakor tudi s posvecevanjcm Marije Device in Svetnikov. Veljajo pa te bukve z 19 podobami ozaljšane in na ($3 straneh natisnjene — zvezane z usnjatim herbtom i gold. 6 krt, v usnji 1 ^goJd. 20 kr., z zlatim obrezkom 1 gold. 50 kr., tiste na platnicah lepo -pozlačene 2 gold 12 kr., v platnu z harvanim obrezkom 1 gold. 12 kr., z zlatim obrezkom i gold. 36 kraje. * Hitri SE Jfe C U M Jk H> t z ozirom na novi denar po avstrijanski veljavi. Zložil Gustav Dziinski. Te žepn« bukvice kažejo v slovenskem in nemškem jeziku: l. tabelo z razloženo ceno od 1 do 2000 reči; J. tabelo z menjevanjem starega dnarja z novim; i. tabelo z menjevanjem novega dnarja z starim; 1. obrestno tabelo za 4, 5 in o od sto od 1 do 10,000 gold. nov. dnarja na leto, pol leta in 1 mesec; 1 tabelo za pravne in menilne pisma. Zraven tega je v vpeljavi tudi še razitmo razloženo kaj, kakšni in za koliko so novi dnarji. Cena 24 kr. , . f'i ' ■ ■ Mašne,: povedne/(fbhajjlne in druge potrebne molitve, z križevim'potom. (Z eno podobo.) Z dovoljenjem visokočastitljiviga LjubljMiskiga škofijstva. \m. Veljajo terdo vezane 20 kr., z usnjatim herb tu. 24 kraje. "iwsse iliistrirtff Heiligen - Legende auf all© Tage des Mres.^ Mit 1000 Holzsehnitten. Bcai-beitet von , A. Werfer, Fr. X. Steck, Ph. B. Lander und ' O. B. Retching. In fieften a 6 kr. 0. M. Bei dem gewfss niedergestellten Preiae von 6 kr. fiir das Heft kann es auch von dem Unberaittelteii leieht angeschafft werden ; es ist ein Familien-Sehatz von hoherem Werthe als Gold und Edelsteine. i ' '