406
Politične stvari.
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor kranjski.
VI. seja deželnega zbora kranjskega.
Minuli petek bila je 6. javna seja deželnega zbora kranjskega, katera je nenadoma postala živahna.
V prvi vrsti predlagal je dr. Poklukar, da naj deželni zbor čestita njegovi svetosti papežu Leonu XIII. povodom 501etnice njegovega mašništva. Predlog podpisali so vsi člani deželnega zbora brez izjeme, brez ugovora pritrdilo se je nujnosti, potem pa ga je predlagatelj na kratko utemeljil sklicaje se na mogočno gibanje, katero je zbudila ta svečanost v naši deželi, v vsi državi, po vsi Evropi pa tudi med katoliki in celo neka-toliki vseh delov zemlje. Kratek čas vladanja svetega očeta zadostoval je svetu pokazati veliko modrost, miroljubnost in ljubezen, katero Leon III. enako obsega, vse narode, pokazati širokemu svetu. — Povsod, kjer so se pokazale nasprotja znal je modro posredovati
na korist miru in tako pokazal se je vedno pravega an-gelja miru.
Kranjska dežela pa ima izrekoma največji povod* pridružiti se čestitkam druzih narodov, ker šteje zgolj verno in papežu zvesto udano katoliško prebivalstvo* katero po pravici občuduje v svojem najvišjem cerkvenem pastirju v resnici »luč z neba*.
Za dr. Poklukarjem priporočal je predlog še baron Apfaltrern s posebnim odobravanjem pastirskega lista škofov goriške nadškofije. Potem bil je predlog eno« glasno sprejet ter deželni glavar naprošen, čestitko svetemu očetu primernim potom sporočiti.
Po tej izredni točki utemeljeval je poslanec Šuklje svoj samostalni predlog o napravi lastne deželne zavarovalnice zoper ogenj s splošno silo v zavarovanje poslopij. — Govornik, ki je v obče- navajal jako zanimive stvari v podporo predloga, omenjal je, da de-želani naši plačujejo na leto in dan približno 2% milijona goldinarjev več premij, kakor se pa povrne za škode požarov, ves ta denar odhaja z dežele. — Formalno predlagal je govornik, da naj se predlog njegov, ki nalaga deželnemu odboru, pretresavati in pripravljati to vprašanje — sedaj izroči upravnemu odboru v poročanje.
Temu ugovarjal je baron Apfaltrern, memogrede omenjeno: podpredsednik upravnega odbora graškega vzajemnega zavarovalnega društva, ter priporoča, predlog izročiti naravnost deželnemu odboru. — Ko je poslanec Šuklje sam temu pritrdil, sprejel se je predlog barona Apfaltrerna.
Nadalje utemeljeval je poslanec dr. M o š e svoj predlog, naj še ostale dela zemljiške odveze prevzamejo c. kr. okrajne sodnije in okrajna glavarstva na podlagi posebne deželne postave, kakoršna se je za Češko uže potrdila. To priliko porabil je govornik, ojstro šibati one dopi-sune v nemške časnike, ki ne znajo druzega, kot iz strankarske strasti grditi in sumičiti našo deželo in naš narod — v veliko škodo dežele. — Te jako umestne besede našle so odmev še v kasneji obravnavi proračuna za vinarsko šolo na Grmu, o katerem je obširno poročal v imenu finančnega odseka dr. Poklukar, potem, ko se je sprejelo poročilo istega poročevalca za nakup 34 oralov gozda za deželno šolo na Grmu.
Poslanec  Deschmann   čutil   se  je  poklicanega, braniti dopisovalce unanjih nemških listov.
Pri obravnavi proračuna za Grmsko vinarsko šolo nastala je takoj pri prvi točki živahna razprava, katere premembo je nasvetoval poročevalec dr. Poklukar v imenu finančnega odseka.
V posebni prilogi (št. 26) priporočal je namreč deželni odbor, da naj se namesti poleg vodja in adjunkta še tretji učitelj z letno plačo 500 gold. Poročevalec do-kazaval je na drobno v prvi vrsti, da je po programu, dogovorjenem s poljedelskim ministerstvom. tretja učna moč neobhodno potrebna, ker bi se sicer programu nikakor ne moglo zadostiti. Razun predmetov, katere ima učiti tretji učitelj, pripada mu dolžnost, učence nadzorovati neprestano,  in vrh tega pripomagati ima vodju v
407
pisarni. V to ne zadostuje sposobnosti, ki se zahtevajo pri vsakem ljudskem učitelju, v to treba izredno spretne moči, in ako se mu ne more ponuditi stalnega name-ščenja, ni treba veliko proroškega duha v to uže sedaj povedati, da se z letno plačo 500 gold. in stanovanjem ne bode lahko dobilo v ta namen spretnega učitelja. Upravni odsek toraj predlaga, naj se letna plača povikša od 500 gold. na 600 gold. poleg prostega stanovanja, toda učitelj ima se namestiti samo s pogodbo proti odpovedi.
Temu nasvetu nasproti oglasi se poslanec Desch-mann z vprašanjem, kako je smatrati to službo, ali bo stalna ali ne. Poročevalec odgovori mu odločno, da ta učitelj nikakor ni nameščen stalno, tako malo, kakor adjunkt, ki je nameščen tudi s pogodbo proti odpovedi. Vendar pa bi bilo napačno, soditi, da je služba tretjega učitelja, v kolikor se to danes da presoditi, namenjena samo za eno leto ali za malo let, temveč za toliko časa, dokler se bode kazala potreba sedanjega učnega programa in tretje učne moči.
Na to oglasi se iz novega poslanec Deschmann in prične kritikovanje pedagogiške sposobnosti šolskega vodje Dolenca s tako brezobzirnimi izrazi, da je zbornica kar strmela. Vrh tega naglašai je, pa samo memo-gredč, da bi se lahko opravilo brez tretjega učitelja in navajal trditve, iz katerih bi se morala sklepati nepo-treba te šole sploh.
Po teh strastnih napadih Deschmannovih odgovarjali so mu poslanci dr. Vošnjak, Šuklje in dr. Po-klukar, ki so naglašali, kolike spretnosti je pokazal vodja Dolenc uže na slapski in zopet sedaj na grmski šoli, izrekoma naglašai! je pedagoško spretnost njegovo, poslanec Šuklje, vrh tega pa očital poslancu Deschmannu, da s takim očitanjem dela največjo pedagogiško napako, ker brez povoda dela v veliko škodo deželnega kmetijskega zavoda iu njegovega zasluženega vodje.
Poročevalec dr. Poklukar trdil je po pravici, da je g. Deschmanna razburil govor poslanca dr. Moscheta o dopisovalcih nemških listov in da je tako iz njega govorila samo slepa strast, ki zmiraj krivo sodi. — Potem sprejel se je predlog odsekov.