Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za sel« lato predplafiaa 16 fld., ia pol leta 8 fld., za četrt lata 4 jid„, sa jedea
mesec 1 (Id 40 kr. V administraciji prejeman velja: 2a eelo leto 13 fld., *a pol le.a 6 fld., sa četrt leta 3 fld., sa jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 fld. 20 kr. v«č na leto.
*	Posamnt številke po 7 kr.
Naročnino Jn oznanila (i n s e r a t e) »sprejema npravnlStvo In ekspedlclja » ,,Katol. Tlakami" KoplUrjeve ulice it. 2.
Rokopisi se na vračajo, nefrankovana pisma ne »sprejemajo.
Vredništvo je ▼ SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vaak dan, iavaemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne..
Vr edniitva telefdn - itev. 74.
&tev. 175
V Ljubljani, v sredo 2. avgusta 1899.
Letnili XXVII
S socijalnega kurza.
VII. »Lenarčičev čevelj«.
Ko je pri zadnjem občnem zboru c. kr. kmetijske družbe nekaj gospode, ki živi od kmeta, kmetom vzelo z grdo predrznostjo pravico, voliti odbor kmetijske družbe, je neki nadučitelj z dežele rekel, da kandidati katoliške stranke ne od-vagajo Lenarčičevega čevlja.
Jaz ne poznam čudapolnih lastnostij Lenarčičevega čevlja. Pri socijalnem kurzu so se tudi čevlji omerjali, a pri obrtnem, ne pri kmečkem vprašanju. Tudi ta izrek ni bogve kako duhovit, ampak priča le o silnem napuhu in brezmejni aroganei gospoda nadučitelja. Vendar se spodobi, da govorimo o Lenarčičevem čevlju, zato, ker je njegov posestnik se tudi že oglašal v kmetijskih stvareh, in sicer kot hud nasprotnik zadrug. V deželnem zboru je posestnik tega čevlja imenoval dr. Kreka celo revolucionarja in njegove »Črne bukve kmečkega stanu« perhoresciral kot nekaj nezaslišanega. Vendar se nam zdi, da se je s časom več naučil, nego njegov čevelj, in ko je dr. Tavčar bombardiral kmečko gibanje, sicer ni storil nič za-nje, pa je vsaj nekako zmerno govoril, in je oddal svoj čeveij — pardon, svoj glas — menda za to, da deželni odbor Kranjski to vprašanje še »premišljuje«.
A šalo na stran, vprašanje je resno! Kako stališče naj zavzema c. kr. kmetijska družba nasproti kmečkemu stanu ?
C. kr. kmetijsko družbo je ustanovil plemeniti prijatelj kmetov nadvojvoda Ivan. ki je hotel ž njo kmetom koristiti gmotno in njih stan povzdigniti do večje veljave. Takrat kmečki stan ni bil zmožen samostojnega gibanja, veliko kmetov ni znalo niti pisati Kmet je bil vajen grajščin-skega jarma, in da bi mogel kmet sam kaj govoriti v svojo korist v javnem življenju, je bilo
L i S T E K.
Pot v CIauzettc.
(Jos. Lavtižar.)
I
G e m o n a , 12. maja.
S ponosnega avstrijskega kolodvora v Pon-tablju prepeljal nas je vlak čez vodo Pontebbano do lesene barake, ki nosi naslov »Stazione di Pontebba« Kak razloček ! Menda ne najdeš zlepa tako nagle premembe v oziru ljudskega življenja, kakor v tej soteski. Le jeden most loči dva naroda in hkrati vsa drugačna kulturna podoba ! Onostran Avstrija in tu Italija; onostran domači navadni obrazi, tukaj črnkasta polt in zmršene glave; onostran priprosta nosa, tukaj mnogobarvena križasta obleka ; onostran slovenska in nemška govorica, tukaj sama laščina; onkraj večinoma bolj nizka in semtertje še z deskami krita poslopja, tukaj visoke hiše iz samega kamna in opeke. Edino kolodvor dela nečastno izjemo. To je borna stavba, kakoršne Avstrijci nismo navajeni. Potnikom pregledujejo prtljago v kolibi z deskami opaženi, skozi neko luknjo jim dajejo
i tV;
takrat še nezaslišana stvar. Uradnistvo je bilo pestunja kmetijsftva, okorna in osorna, absolutistična in neizprosna, a vendar še precej dobrohotna pestunja. Takrat je celo sedaj tako inteligentni in važni učiteljski stan tičal še v »mežnarskih« čevljih. Socijalni boji niso bili še znani. Kapitalizem je bil še v zibelki in židovstvo je še tičalo v temnih kotih svojega »ghetta«. Dobremu nadvojvodi Ivanu se še sanjalo ni, da bo liberalizem zaplesal s svojim kolesom po Avstriji, da bo žid gospodaril z državnim imetjem, in da bo kmet izsesan in potlačen kot sedaj. Svetovnega pre-kupstva, ki z borzo diktira cene, še ni bilo, gospodarstvo je bilo še čisto naturalno. Tem razmeram primerno je nadvojvoda Ivan osnoval c. kr. kmetijsko družbo, katera naj kmečkemu stanu pomore s tem, da mu daja pouk, zboljšuje živino, naroča stroje, preskrbuje semena in izdaja list.
A kako so sa časi izpr^menili! V tem času smo postali bogatejši za vst. dobrote liberalizma. Revolucije politične so malenkostne proti velikemu prevratu v prometu in gospodarstvu, ki ga je naredil liberalizem. Kapital je zmagonosno z vrečami zlata potlačil kmeta, in žid se je vsedel na vrh. Trgovstvo je izsesalo kmeta, naturalno gospodarstvo se je izprevrglo v denarno. Kmet sam se je izpremenil. Ne le gmotne razmere so ga predrugačile, tudi šola je delovala nanj. Gospodje učitelji vedo o uspehih moderne šole povedati bajne stvari, in gotovo je, da je mnogo uplivala na sedanji razvoj kmetijstva.
Kmet spoznava, da je poglavitna rana našega časa v napačnem prometu blaga. In zaradi tega se snujejo zadruge, da uravnajo promet in branijo posest.
Razmerje med c. kr. kmetijsko družbo in med zadrugami je potem takem jasno: C. kr. kmetijska družba pospešuje pridelovanje, za-iebiSS	i	ni	««i
vozne listke, za mizo pa sedi kakor »in cathedra« menjevalec, ki računi dve liri in dvajset centezi-mov za naš sreberni goldinar. Italijanskega bakra dobiš toliko in tako težkega, da premišljuješ, v kateri žep bi ga shranil; lire pa so raztrgane in zlepljene, da bi ne vzel v roko tega zamazanega papirja, ako bi ne bil denar. Menjač za mizo in prodajalec v kantini delata lahko velike dobičke, ker priprosti človek ne pozna cene denarju in mora vzeti to, kar dobi, ter plačati toliko, kolikor se mu zaračuni.
Sprevodniki nas potaknejo po vozovih in stroj sopiha naravnost proti jugu. Železnica se vije skozi ozko dolino, katero oklepajo na obeh straneh visoko gore; prerov se vrsti za prerovom, vedno višje smo nad cesto, globoko pod nami pa šumi hudournik Bela (Fella), ki ima svoj izvir pod Višarjami. Veliko tisoč Lahov hodi vsako spomlad po tej poti na Avstrijsko iskat zaslužka kot zidarji, opekarji ali navadni delavci, ker je njihova rodna zemlja prerevna, da bi jim dala dela in kruha. Krasen planinski svet se odpre nad trgom Moggio, vrhunec veličastnih prizorov pa gledaš nekoliko poprej v vasi R e z i j u t a, nad katero se vzdigujejo navpični velikani. Tu se
druga pa razpečavanjo pridelkov. Če bi bil dobro urejeni in bi složno delovali, bi druga drugo krasno izpopolnjevali. Ravno tako resnično pa je, da njih nasprotstvo lahko eno ali drugo uniči. Dokazi za to trditev so se slišali zadnje dni v obilici, in skoro gotovo je, da prva, ki bi propadla, ne bi bila »Gospodarska z v e z a«, ki se je okrepila v boju z libe-ralstvom, ampak >c. k r. kmetijska družba«. Ta katastrofa bi bila za nas silno škodljiva, ker bi mnogo dela in denarja požrla. »Gospodarska zveza« bi sicer sčasoma, ko se okrepi in razširi, mogla prevzeti tudi posle c. kr. kmetijske družbe, a vendar je veliko bolje, če se c. k r. kmetijska d r u ž b a p r i 1 a g o d i sedanjim modernim razmeram, da staro, obrabljeno kožo sleče, in stori zvezo z »Gospodarsko organizacijo« kot njena prava sestra. Naj bi potem prevzela posle gospodarskega zboljšanja semen, plemen in sadov kmetijska družba, in uredbo prometa »Gospodarska zveza«. To bi bilo pametno in koristno. Če se je odbor c. kr. kmetijske družbe ustavljal temu, je s tem le pokazal, da ni zmožen pojmiti novodobne potrebe in ž njimi nujno sklenjenega zadružnega gospodarstva.
Gospodje Lenarčič, Pire, Žirovnik in drugi so za svojo osebo pač lahko izborni poznavalci in gojitelji sadja, bikov, semen itd., a kaj pomaga kmetu najlepša živina in najboljše sadje, če ga pa v denar spraviti ne more? Kmetijska družba brez zadružne organizacije je zato pri nas vedno manj vredna, združena ž njo pa lahko naše kmetijstvo povzdigne na visoko stopinjo razvoja.
Kaj takega, kar se je zgodilo pri zadnjem občnem zboru c. kr. kmetijske družbe, je v vsaki drugi agrikulturni deželi nemogoče. Ljudje Mur-nikovih nazorov bi bili na Pruskem, Bavarskem in Nižjeavstrijskem že davno nemogoči in nado-
odcepi proti izhodu samotni vhod v Rezijo, domovino zapuščenih beneških Slovencev.
Rad bi bil zrl dalj časa na to oholo gorovje, toda vlak drdra tako neusmiljeno hitro, da beži snežnik za Snežnikom in kar v hipu smo v dolini reke T a g 1 i a m e n t o. To je ona neukročena hči beneških dolomitov, ki dere in trga, kakor se jej poljubi. Velikanski beli prod je njena cesta, opustošeni bregovi bo njen sled, določeno struge ne pozna nobene, razcepljena teče v več manjih potokih in še le v lagunah adrijanskega morja je njena zadnja postaja. V tem razmišljevanju nas pritira »lukamatija« v neki večji kraj z imenom V e n z o n e. Obzidan je z visokim zidom, izza katerega gledata dva ostarela cerkvena stolpa, katera sta ravno tako siva, kakor skalnato steno nad njima. Od tu naprej se začnejo goro umikati na oba kraja. Dolina postaja vedno širja, in ko pridemo v G e m o n o , razprostrta je pred nami precej velika planjava.
Potniki zapustimo vozove, zberemo se v posvet na obširnem prostoru pred kolodvorom in se seznanimo nekoliko bolj med seboj. Prvi izpregovori vojvoda koroških božjepotnikov iz Ziljske doline in pravi nekako tako-le :
meščeni z novimi silami, ki poznajo potrebe časa. Kako odločno v Nemčiji zastopajo agrarci svoje pravice, in pri nas tajnik trgovinske zbornice zavira vse kmečko gibanje !
Gospodje častilci Lenarčičevega čevlja! Uklonite vendar svoj ponosni tilnik, ponižajte svoj vi-sokoleteči pogled in poglejte svoje čevlje! Vi nosite v c. kr. kmetijski družbi iste čevlje že petdeset let! V tem času so se že obrabili, tudi noga je postala že večja in širja. Svetujemo vam torej, da sezujete svoje stare obrabljene čevlje. Novih si pa nikar ne kupite v prodajal-niči »Slovenskega N a r o da«, ker ta s voj e blago dobiva od ž ido vskih tvrdk, ampak dajte si narediti pri prihodnjem zboru c. kr. kmetijske družbe trdne, trpežne in dobro okovane čevlje od kakega domačega obrtnika! Lenarčičev čevelj pa postavite v muzej! Zavreči ga nikar! Morda bo tam še delal svoja čuda!
Nenasitljivi moloh.
Hrvati so 1. 1862 odstopili Mažarom Med-murje ter je bilo le-to v političnem pogledu zje-dinjeno z Ogrsko, dočim je v cerkvenem pogledu spadalo pod zagrebško nadškofijo, kakor je to še dandanes. Toda Mažari s to naredbo niso zadovoljni, ker je Medmurje še vedno v zvezi s hrv. škofijo, odkoder dohajajo med Medmurce hrvatski duhovniki, ki ne podučujejo tamožnjega naroda samo v verskih resnicah, nego ga branijo tudi po-mažarivanju. Dokler je opravljal zagrebško nadškofijo pokojni kardinal Mihalovič, dopustil je tudi v cerkvenem pogledu marsikaj, kar je laskalo Mažarom, ali škodilo Hrvatom. Po njegovi smrti pa je tudi v tem delu zagrebške nadškofije zavladal drugi duh, gledalo se je, da se zadovolji narodu tudi v narodnostnem pogledu, kolikor je to v oblasti same cerkve, in kolikor to zahteva korist cerkve. Mažari seveda s tem niso zadovoljni, ker se na ta način preči njihova nakana, da se čim preje vse Medmurje pomažari. Odkar Bpada Medmurje pod njihovo oblast, pomaiarili so oni vse urade in tudi šole, le cerkve niso mogli in to jih silno jezi, pa že dalj časa poskušajo, da odcepijo Medmurje od hrvatske metropole ter ga pridružijo sosednji ogrski škofiji. O tej nakani ogrske vlade se piše že dalj časa in Mažari mislijo ter vsaj s svojim ravnanjem pokazujejo, da je prišel čas, da to svojo nakano izvedejo. Glavni podpornik vsega tega podjetja je ogrski minister za bogočastje in uk, Vlašič, ki je sam rojen Med murec ter zdaj najhuji nasprotnik ogrskih Slovanov sploh, a posebe še Hrvatov, svojih zemljakov. Za mažarizacijo tega kraja si je stekel za Mažare velikih zaslug s tem, da je uvel mažarsko prepa-randijo v Cakovcu, odkoder se razpošiljajo učitelji, odgojeni v mažarskem duhu, ter so do zdaj že vse šole pomažarene. In vendar je narod v Medmurju ostal zvest svojemu hrvatskemu jeziku, ker se le-ta neguje od požrtvovalne hrvatske duhovščine. Pred nedavnim je bil nakanil neki duhovnik izdajati za Medmurce hrvatski časopis, kar
»Sedaj moramo zapustiti železnico ter nastopiti sedemurno pešpot k sv. Krvi v Klavžeto. Danes sicer še ne moremo do tje, toda vem za pripravno prenočevališče v F o r g a r i j i, kjer dobimo prijazne ljudi in dobro postrežbo. Ondi se odpočijemo in jutri v soboto smo pVav lahko tam. Le na mene se zanesite, nikamor ne bodemo zašli. Vidite to-le goro, Lahi jej pravijo Monkor (Monte Corno 1473 m), tukaj mimo moramo iti in potem počasi navkreber. Vsa pot mi je dobro znana, ker sem hodil že šestkrat po njej.«
Vsi ga verno poslušamo in tudi blizo stoječi Italijani bi radi kaj vjeli na ušesa, ako bi razumeli slovensko. Govornik je majhen mož kakih šestdesetih let, z zanemarjeno brado in s pono-šeno obleko. Na hrbtu drži vrečo, pod pazduho ima dežnik, ▼ roki leskovo palico, ob vratu doli pa mu visi na obeh straneh verižica, na kateri je nabranih polno — svetinj z različnih božjih potov.
»Prav imaš Hanzej !« mu pritrdijo Korošci in gredo ž njim naprej. Kranjci se odločimo, da pridemo drugi dan po boljši, akoravno nekoliko daljši poti za njimi, čez noč pa ostanemo v
Gemoni.
je pa mažarska vlada zabranila in izposlovala, da je bil dotični duhovnik premeščen. Zdaj se je pridružil v zatiranju Hrvatov v Medmurju še tamoš-nji veliki župan Jankovič ter poskuSa z Vlašičem vse, kar se da, samo da se zadovolji državnemu nenasitljivemu molohu.
Ko je bil pred nedavnim miniBter Vlašič v Čakovou, opazilo se je, da je to delovalo prav po volj no na to mažarsko vprašanje, kateremu bi se moralo žrtvovati nekoliko tisoč prebivalcev hrvatske narodnosti. Sam veliki župan Jankovič se je izjavil na svojem potovanju po Medmurju čisto iskreno in odločno nasproti Hrvatom, da vlada ne bode trpela nobene akcije proti tej nakani mažarske vlade, in da ne bode miroval tako dolgo, dokler se Medmurje tudi v cerkvenem pogledu ne združi z Mažarsko. — To je za Hrvate slabo sporočilo. Mažarski list »Mažar orsag« se pri tem silno jezi na hrvatske duhovnike v Medmurju ter jih obrekuje, češ da oni bunijo narod ter ga odvračajo od mažarske državne ideje, zato, ker se trudijo, da narod podučujejo v krščanski veri v hrvatskem jeziku in ne v mažarskem. — Grdi tudi nadškofa zagrebškega, da trpi med svojimi duhovniki take, ki Be bavijo z radikalno hrv. politiko ter celo zahtevajo javno na skupščinah v Zagrebu, da se Mažari odstranijo iz Medmurja, tamošnji Slovani pohrvatijo (!) in Medmurje zopet tudi politiški zjedini s Hrvatsko. To je po mnenju tega lista atentat na ogrsko državo in pa tudi na samo prebivalstvo tega kraja, ki se protivi pohr-vačenju, a iskreno želi, da se otroci nauče mažarski. To sicer ni nič čudnega, ker so Mažari že vse tako uredili, da se otroci morajo mažarski učiti, ker brez mažarskega jezika ne moreš na Ogrskem nič postati. Tukajšnji Mažari niso jemali hrvatskih otrok Btarišem ter jih s silo dajali ma-žarskim zavodom, odgojiliščem, kakor so to delali s slovaško in rumunsko deco, pač pa so osnovali v Lendvi »domoljubno« društvo, kateremu je svrha mažarizacija Hrvatov v Medmurju. Ker pa vse to ne bi bilo dovolj, da se skrči moč hrvatska v Medmurju, trebalo bi uporabiti še zadnje sredstvo, da se namreč odcepi Medmurje od zagreb ške nadškofije in da se za vselej ustavi pošiljanje hrvatskih duhovnikov v ta kraj. Na te zlobne in neresnične opazke pa dokončuje omenjeni list čisto resnobno: »Zdaj bode pa tudi temu konec, kajti kakor smo zvedeli iz dobrega vira, bode tudi to vprašanje kmalu rešeno.«
Zdaj je že sklenjeno, da se na predlog ministra Vlašiča kmalu zbere odbor katoliškega avtonomnega kongresa, ki bode izdelal predlog glede Medmurja, da se odcepi od zagrebške škofije. O tem predlogu bode potem razpravljal v jeseni sklicani avtonomni kongres pa konečni sklep predložil po ministru za bogočastje na višje mesto. Med tem bode imela tudi mažarska škofijska sinoda okolu 20. avgusta svojo konferenco, v kateri bode že poprej odločila gotovo v korist Mažarske.
Tako dela ta nenasitljivi mažarski moloh, kateri zahteva vedno več žrtev, da zadovolji svoji umišljeni veličini. Vsakdo ve, da mažarskim liberalcem ni stalo niti najmanje do napredka in veličine katoliške cerkve na Ogrskem, marveč 80, kakor je znano, upotrebili vsa sredstva, da jo ponižajo. Zdaj pa se naenkrat potegujejo za čisto cerkveno zadevo, in hočejo, da jim bodo na pomoč sami škofje pri tem delu. Tukaj seveda nobeden ne misli na duševno korist katoliškega pre-valstva, nego na samo mažarizacijo. A kaj porečejo na to Hrvati ? Ne čuje se nič, da bi bila du-hovska oblast zagrebške nadškofije kaj pričela proti tem nedostojnim mahinacijam svojih sosedov. Ali se smatra tako jako, da bo mogla odbiti VBak napad ter ostati zmagonosna v tej borbi ? To želi gotovo vsak Hrvat, kajti žalostno bi bilo, da se ravno zdaj, ko se toliko dela za zjedinjeno Hrvatsko, odtrga zopet lep kos hrvatske zemlje ter za vselej zgubi. Potrebno bi tedaj bilo, da se o vsem tem proti Hrvatstvu naperjenem podjetju hrvatsko občinstvo dobro poduči, kar bi bila naloga domoljubnega časopisja, kajti potem bi moglo tudi hrvatsko občinstvo zavzeti v tej zadevi svoje stališče, kakor ga zavzema na Ogrskem mažarsko. Mi mislimo, da se je treba odločno upreti mažarskim zahtevam v tem vprašanju, ker se stvar ne tiče samo cerkvene, nego tudi narodne časti celokupnega hrvatskega naroda. S tem početjem pokazujejo pa Mažari svojo neukrotljivo strast proti vsemu, kar je slovanskega. Bil bi zares že čas,
da se temu stori konec. Kaj poreče na to ministerski predsednik Szell, ki je tako svečano proglasil pri svojem nastopu jednako pravico za vse državljane ogrske krone? Ni li ta njegova izjava kakor nekakšno zasmehovanje onih ogrskih državljanov, ki niso Mažari ? Nam se zdi, da je tako, pa smo dobro pogodili, ko smo o Szellu tako sodili že ob njegovem nastopu. — Mažari so zares pravi nenasitljivi moloh.
Zakaj se ne skliče hrvatski sabor?
Iz Zagreba, meseca julija.
Hrvatsko so zadele letos velike elementarne nesreče. Grozne povodnji so pokončale vso žetev, ozimino pa tudi spomladno setev. Krasne in drugače plodne ravnine ob Uni, Kolpi, Savi, Dravi in njenih pritokih so bile pokončane in siromašni narod ni zgubil hrane samo za se, nego tudi za živino, kajti tudi seno je propalo, ker ga je voda odnesla ali pa tako zablatila, da ni za nobeno rabo. Pomagati narodu v tej stiski je prava domoljubna dolžnost, zato se je zbral eksekutivni odbor zjedinjene opozicije na posvetovanje v Zagreb ter sklenil, da se povabi predsednik hrvatskega sabora, da se v dogovoru z narodnimi poslanci skliče hrvatski sabor. Ker je zadnje saborsko zasedanje bilo končano in na nedoločen čas preloženo s kraljevskim reskriptom, morala bi za novo zborovanje posredovati sama vlada. V tem Bmislu je sestavil tudi sklep eksekutivnega odbora zjedinjene opozicije načelnik dr. Brestjenskjr. Toda ves ta trud je bil brezvspešen, kajti vladi se ne zdi potrebno, da se skliče zdaj hrvatski sabor; bode li treba narodu pomagati, storila bode to že vlada sama, a kasneje iskala indemnito od sabora. Na tak odgovor je bila zjedinjena opozicija pripravljena, ne pa na nedostojne napade vladnih listov.
Posebno se je odlikoval pri tej zgodi nemški poluradni list, ki je očital zjedinjeni opoziciji, da je ta njen postopek le slepilo za volilce, češ, da si mislijo s tem le privržencev pridobiti, za pomoč samemu narodu pa jim je le malo mar. Tako pisanje poluradnega časopisa je zares že največja brezobzirnost, katero si moremo misliti od mažaronskih protivnikov. Ni tedaj še to dosti, da molči o bedi, ali pa jo prikazuje kot neznatno, nego napada one poštene in požrtvovalne narodne poslance, ki žele narodu hitreje in bolje pomoči, nego bode to vlada storila, če se bode ona sploh lotila kakšnega dela v tem pogledu. Ta poluradni list hrvatske vlade je celo tako brezstiden, da ne pripozna niti onih žalostnih podatkov o velikej bedi v omenjenih poplavljenih krajih, kakor so jih celo ogerski časopisi priobčili. To je zares že židovska brezsramnost tega lista, ki je že tolikokrat napadel domoljubno delovanje zjedinjeno opozicije, pa poviševal le današnjo vlado na Hrvatskem in ono na Ogerskem, češ, da že oni dve poskrbita, če narod potrebuje pomoči. Ko bi to resnica bila, kar pa žalibog ni in ne bode, ne bi smel napadati ta list odličnih mož ter jim oponašati le pretiranost glede narodnostne nestrpljivosti. Kako grdi so protivniki hrvatskega naroda, se je pokazalo tudi pri tej priložnosti: mesto da sami iščejo pomoči za narod, od katerega slednjič ti ljudje žive, napadejo neopravičeno one, ki se zanj potegujejo, a ker so sami največji spletkarji in obrekovavci, oponašajo to opozicijonalcem. Kjer je zginila plemenitost srca v tolikej meri, tam nikar ne išči pravih državljanskih krepostij, in takih je zares prav malo pri privržencih poluradnega časopisa hrvatske vlade.
Čudno se je zdelo vsakemu, ki je bral trditve teh plačanih ljudij, češ, da bode vlada že našla sredstva za te siromake, ko je vendar znano, da se mora ista ravno letos boriti z velikim primanj-kljejem. Pravijo sicer, da je imela hrvatska vlada za bana Mažuranica veliko rezervno zaklado za take nenavadne slučaje. Omenili so opozicijonalni časopisi tudi to, pa zahtevali, naj se zdaj uporabi ta zaklada. Tudi na to so dobili čuden odgovor, da je namreč od tega denarja, ki je štel za vlade Mažuraničeve pol milijona goldinarjev, zdaj samo še okoli 150.000 gld., in da je bilo potrošeno že za Mažuranica 400.000 gld. Kaj je na tem resnice, ne more se dognati, kajti uradni list trdi, da je ta zaklada spadala v pravi letni proračun, pa da je mogla vlada s tem denarjem razpola-
Priloga 175. štev. »Slovenca" d 116 2. avgusta 1899.
gati, kakor z onim od proračuna. In vendar je ban Mažuranič določil to svoto za »črne dni«, ker je slutil, da bi mogli zares zadeti hrvatski narod hudi časi. Žalibog da se je ta njegova slutnja ob-istinila le v prevelikej meri, a kar je še huje, da nima hrvatski narod tolažitelja in pomočnika v takih žalostnih dneh, in da so tisti, ki so prvi poklicani, da mu pomagajo, od njega obračajo in njegove prijatelje celo napadajo in grde.
Hrvatski sabor se moro tako redkokdaj ba-viti z važnimi gmotnimi vprašanji hrvatskega naroda. Po navadi se govori o tem le o priliki razprave letnega proračuna. O posebnih predlogih ali postavah, ki bi pospeševali blagostanje naroda, jc redkokdaj kaj čuti, in vendar je ravno v tem pogledu na Hrvatskem še toliko neizorane ledine, da se jo kar čudili grozni letargiji vladajoče stranke. Ko je v predzadnjem zasedanju opozicija predložila celo vrsto predlogov, kako bi se dalo narodno blagostanje povečati, je vladna stranka prešla preko vsega z neko ironijo na dnevni red, češ, kaj bi si mi s takimi vprašanji glave trli, za gmotni napredek naj skrbe le ogerska ministerstva dotičnih delokrogov. Tako postopanje najbolje označuje večino hrvatskega sabora, na katerem se predlogi o zboljšanju gmotnega stanja odbijajo ter prepuščajo zajedniškemu ogersko hrvatskemu saboru, kjer pa isti hrvatski poslanci molče ter za Hrvatsko ne izposlujejo v gmotnem pogledu niti mrvice onega, kar dobiva Ogerska v ogromnej meri. To je tako nedostojna igra, da jo mora vsakdo, če ima le še iskrico hrvatskega ponosa v sebi, obsoditi najostreje. Saj se da kljub temu, četudi poljedelstvo, obrt, trgovina in promet spadajo pod zakonodavstvo zajedniškega ogersko-hrvatskega sabora, marsikaj izvesti, kar bi pospešilo na Hrvatskem blagostanje. Kako potrebno je vendar urediti kreditne odnošaje, snovati posojilnice, konsumna društva, razširiti pomorsko paro-brodarstvo, posebno pa se urediti reke, osušiti močvirja, naseliti Slavonijo s hrvatskim prebivalstvom itd. O vsem tem bi se moglo razpravljati v hrvatskem saboru le na korist hrvatskega naroda, ki je žalibog ravno radi prevelike nemar nosti in brezbrižnosti svojih poslancev izgubil sam vsako voljo za podjetnost. Pričakovati pomoči od Ogerske v takih vprašanjih morejo le kratkovidni ljudje. Mažari ne mislijo Hrvatom pomagati, pač pa okoristiti se pri vsakej priložnosti z njihovo zvezo. Saj že zopet preko Drave poročajo, da bo morala Hrvatska plačati veči prinos za zajedniške zadeve, če se bode povečal prinos za Ogersko pri avstroogerskej nagodbi. To poročilo je prišlo od ogerskih vladnih listov, tedaj so to bržkone tudi nazori ogerske vlade. In vendar je Hrvatska že zdaj prikračena pri svojih dohodkih. In vse to ne zdrami hrvatskih rnažaronov, da bi se uprli takej krivici, ki zopet preti Hrvatskej. Kaj ne bi bilo umestno, da se o tako važnem vprašanju spregovori beseda v saboru že poprej, nego se začno dogovori ? Kaj ne bi bilo potrebno, da zve tudi narod, kaj ima pričakovati od nove nagodbe, pa da se po svojih poslancih najsvečaneje proti takemu postopku izjavi. Narod treba pripraviti in podučiti za tako borbo, a ne skrivati mu mažarsko kovar-stvo v takih vprašanjih. Koliko lažje bi potem tudi poslanci branili prava naroda, ko bi bil le ta podučen ter jih podpiral v taki borbi. Toda poslanci hrvatskega sabora ne mislijo na take stvari, še zoperne so jim, da se ž njimi ukvarjajo ob času, ko vse počiva. In vendar bi bilo to neobhodno potrebno glede gmotne podpore za siromašni narod, ki potrebuje nemudoma pomoči, a tudi radi točnih podatkov za novo financijalno nagodbo, s katero mislijo Mažari Hrvate iznovič na zid pritisniti.
Politični pregled.
V Ljubljani, 2. avgusta.
Ugovori proti vladi § 14. se množe, kakor gobe po dežju. Na vseh koncih in krajih se prirejajo protestni shodi in sklepajo resolucije proti sedanjemu postopanju Thunove vlade. Ugovori posamnih zastopov in korporacij so se v poslednjem času tako namnožili, da jih le s težavo sproti zabeležujejo liberalni in socijalnodemokra-tiški listi. Poslednje dni so je pa tem navadnim in, rekli bi, žo vsakdanjim protestom pridružila
neka vrsta groženj, s katero nastopajo nekatere nomške samostojne občine. Taki občinski zastopi so namreč te dni sklenili, da nc marajo sodelovati pri zakonih, ki se uveljavljajo s pomočjo paragrafa 14. V to vrsto spada pred vsem pobiranje davkov. Kaj poreče vlada k takim sklepom, še ni znano ; vsekako je pa pričakovati, da jih jednostavno razveljavi. — Te gonje so udeležujejo, kakor znano, vse nemške opozicijske stranko in tudi dunajski mestni svet jo v včerajšnji seji vsprejel jednako resolucijo. Lo od strani katoliško ljudske stranke se dosedaj ni še ničesar ukrenilo proti temu, in zato jo grozno napadajo liberalni in socijalnodemokratični listi ter jo dolže, da je sodelovala pri tej protiparlamentarni akciji. Na te napade odgovarja v »Linzer Volks-blattu» neki poslanec, ki pojasnjuje, da se desniških strank na noben način no more spravljati v zvezo z davkom na sladkor, ker te stranke niti niso imele prilike vplivati na vlado in ker večina ni vladna stranka v parlamentarnem smislu. Vlada namreč še ni pokazala, da je res vlada večine, kar kaže tudi njena sostava. Sicer pa za eventu-valne ugovore sedaj ni primeren trenutek, kajti le v parlamentu in še le potem, ko so znani vladni razlogi, se more stvarno razsojati o tem predmetu. — Opozicijonalcem ta odgovor seveda ni všeč in še vedno trdijo, da je večina odgovorna za vladno postopanje.
Preosnovo. služabniških plač. Dunajska »Information« poroča baje iz zanesljivega vira, da se objavi naredba glede začasnega zboljšanja služabniških plač na cesarjev rojstni dan, 18. avgusta in stopi v veljavo s 1. septembrom. Naredba bo pa v veljavi samo za tekoče leto in sicer samo za aktivne državne služabnike, ker vlada s pomočjo paragrafa 14 ne more ničesar določati, kar bi »trajno obremenjalo državni zaklad«. Seveda pri uvedbi sladkornega davka se na to določbo ni oziralo.
Manifestacija tirolskih katolikov. Minulo nedeljo se je vršil v Inomostu impozanten protestni shod proti rogoviljenju liberalne stranke in proti »Los von Rom« agitaciji. Shoda se je udeležilo nad 13.000 zastopnikov iz vseh krajev nemških Tirol, predsedoval mu je posl. dr. Wa-ckernell, pozdravila sta pa shod mej drugimi kardinal Haller in deželni glavar Ebenhoch. obranih je bilo pri zborovanju na travniku 25 godb, ki so z govorniki vred navduševale poslušalce za staro tirolsko geslo : »Za Boga, cesarja in domovino«. Liberalna stranka je seveda provzročala vsestranske ovire in niti mestnega razstavišča liberalni župan ni hotel prepustiti zborovalcem, kar pa seveda ni prav nič kalilo splošne navdušenosti zavednih katoliških mož, ki so s tem dali svojemu škofu najboljše zadostilo za nečuvene napade od strani brezverske liberalne klike. Kajpada bodo smeli liberalci, ki baje drugo nedeljo pri-rede protishod, zborovati, kjer se jim bo zljubilo.
Amerika in Nemčija. Kakor je bilo pričakovati, so besede, ki jih je izgovoril ameriški admiral Dewey po poročilu nekaterih listov, res grozno razburile nemške kroge, iz česar je razvidno, da jim res pripisujejo kolikor toliko važnosti. Seveda se v prvi vrsti hudujejo nad ameriško vlado, ker dopušča, da njen admiral pošilja v svet take vesti. Cela vrsta nemških listov poživlja vlado v "VVashingtonu, naj skrbi za boljšo izomiko svojih častnikov. Taki dogodki, pravijo ti listi dalje, kaj lahko skalo prijateljsko razmerje mej Nemčijo in Ameriko. Nemške kroge moti najbolj ta okolnost, da admiral Dewey ni hotel preklicati besed, ki mu jih polagajo v usta razni »šomalisti«, marveč je na kratko izjavil, da nima časa, pa tudi ne volje, da bi se pečal z vsem, kar so sedaj o njem piše po raznih listih. To je dokaz, pravijo nekateri listi, da jo re^, kar je govoril o Nemčiji, toda naravnost no mara tega z nova potrditi, ker se bo moral itak zagovarjati pred svojo vlado v Washingtonu, ker je izdal tako tajnosti. — Saj smo rekli, da se bo vjelo nekaj kalinov na te limanice.
Ministerska kriza v Belgiji. Iz nekake splošne krize, v kateri so je sedaj nahajala Belgija zaradi preosnove volilnega zistema, se je pojavila včeraj prava ministerska kriza, kakor so si je želeli z liberalci združeni socijalni demokratje. Ministerski predsednik Van den Pecreboom je po-
dal včeraj demisijo celega kabineta. Temu koraku belgijske vlado jo povod sklep komisije, ki je prevzela nalog na podlagi predloženih načrtov izreči se za gotovi volilni zistem. Razsojati jo morala, kakor znano, o vladnem in nekaterih strankarskih načrtih. V svoji zadnji seji, to je po daljšem premišljevanju, so pa dospeli člani te komisije do prepričanja, da noben predloženih načrtov ne ugaja in da jo toraj treba zavreči vse zakonske osnove. Tozadevni sklep se je storil soglasno ter so člani objednem sklenili, da bodo zagovarjali proporcijonalni volilni zistem. Sklep je komisija seveda takoj naznanila vladi in ministerski predsednik je takoj sklical vso svoje pristaše k skupnemu posvetu. Konečni uspeli tega posveta je bila ostavka celega kabineta. Kralj je ostavko žo vsprejel in pozval bivšega ministerskega predsednika Smet de Nayer, kateremu bo najbrže poveril sostavo novega kabineta. Sedanja belgijska vlada je toraj poražena in levičarji so to svojo zmage grozno vesele. V resnici je pa le zmagal proporcijonalni zistem, ki ima mnogo somišljenikov v večini in tudi v odstopivši vladi so razun ministerskega predsednika in morda So jednega člana, vsi zagovorniki tega volilnega zistema. — Vlada bo toraj tudi sedaj izšla iz večine in ne bo najbrže zastopan v nji nikak liberalec, izločili so bodo iz kabineta lo tisti možje, ki nasprotujejo uvedbi proporcionalnega zistema.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 2. avgusta.
(Družbi sv. Cirila iii Metoda) jo vztrajno delujoča šentjakobsko - trnovska ženska podružnica po svojih marljivih činiteljicab : gospej prvomest-nici Ivani Zupančičevi, gospej podpredsednici Mariji dr. Kušarjevi ter gospici blagajni-čarici Jelici L o z a r j e v i včeraj vročila trikratno pokroviteljnino v znesku 300 gl. Slava podružnici in njenim vrlim rodoljubkinjam ob njihovem požrtvovalnem delovanju za vzgojo in pouk slovenski deci.
(Konj za 40 tisoč.) Tukajšnji veletržec gosp. Ivan Perdan je kupil od gospoda O. llomana v Radovljici konja za — 40.000 zaklopnic užigalic družbe sv. Lirila in Metoda.
(Poučili sliod koroških posojilničarjev), sklican po »Zvezi slovenskih posojilnic«, je bil v nedeljo v Celovcu. Udeležili so se ga zastopniki ondotnih posojilnic, častiti duhovniki in vrli kmetovalci, katerih je bilo 60. »Slovensko zvezo celjsko« so zastopali gg.: Miha Vošnjak, dr. Dečko, dr. Kraut. Kot zastopnik strokovnega lista »Slovenska zadruga« je bil navzočen g. Lapajne. Govorniki so bili gg.: Jošt, kot revizor »Slovenske zveze« in vrla celovška duhovnika Podgorec in Rozman. Prvi je govoril le o poslovanju posojilnic, druga o zadružnem skladišču v Sinčavesi in o tem, kako naj posojilnice podpirajo to skladišče in slovensko šolstvo.
(Tržaški namestnik.) Z Goriškega nam poročajo: Tržaški namestnik grofGoess je rninoli mesec potoval po Goriškem. Pri tem smo opazili, da je skoraj vsem deputacijam prigovarjal, naj prisilijo slovenske poslance, da gredo v deželni zbor. čudno se nam lo zdi, da ima opomine lo za slov. poslance in da je nekako opravičeval postopanje italijanske stranke. To postopanje se nam zdi sumljivo, neumevno, ker smo pričakovali ravno od sedanje vlade — ne milosti, ne prednosti, pač pa popolne ravnopravnosti. Vlada mora vendar vedeti, da našim poslancem brani osebna čast in ugled naroda, da se ne udeleže obravnav deželnega zbora, dokler ne dobo zadoščenja.
(Strela.) Pretočeno nedeljo popoludne je strela udarila v poslopje J. Jagodnika v Tominjah na Notranjskem ter užgala. Hiši dveh posestnikov sta do tal pogoreli z vsemi gospodarskimi poslopji. Živino in nekaj drugih reči so rešili. Nevarnost je bila velika za vso vas, ker so hiše večinoma vse s slamo krite in tik jedna zraven druge. Sreča je bila, da ni pihala burja in da so bili precej ljudje na mestu, katerim se je posrečilo ogenj omejiti. Na pomoč je prihitelo tudi gasilno društvo iz Trnovega.
(Iz Črnega Vrha nad Idrijo.) — Dno 24. julija jo zgorela hišarju Jakobu Rupnik iz Lomov, h. št. 21, hiša in vezan kozolec. Zažgali so otroci
z užigalicami. Škode ima nad 600 gld., ker je zgorelo mnogo sena, atelje, oprave in lesene robe. Zavarovan je za 200 gld pri zavarovalnici »Du-nav«. — Črni Vrh obišče vsako leto mnogo tujcev. Posebno Idrijčanom ugaja tukajšna okolica. Po binkoštih je prišel v Črni Vrh »Idrijski Sokol« in za njim dne 23. julija »Katoliška delavska družba«. Udeležila se je glavne službe božje, pri kateri so peli društveni pevci Potem je bil skupen obed in veselica do večera. Prav spodbudno so se vedli vrli Idrijčani. — Zadnjo nedeljo je obiskala Črni Vrh nadobudna idrijska mladina, ki se je pripeljala na dveh ali treh vozovih. Mladi dijaki najbrže niso vajeni pravega Vipavca, ali jo tukajšni zrak zanje preoster, ker je močno vino zlezlo večini v glavo. Pri odhodu so kričali in cvrčali kakor mladi vrabci, ki iščejo pri starih hrane. Tudi so se že priučili raznim neumestnim besedam, katere sta slišala dva domačina, ko so ju na poti prehiteli. Kadar zopet pridejo v Črni Vrh, naj pustijo pri miru premočno vipavsko vino in naj rajši povprašajo po domačem malinovcu, ki ne bode tako zgodaj zmešal mladih glavic.
(Velika nesreča na južni železnici.) Iz Celovca nam dodatno poročajo: Velika nesreča se je zgodila na južni železnici. Brzovlak, ki vozi ob polnoči skozi Celovec, skočil je pred postajo Rikar-javes s tira. Zadnja dva vagona sta padla jeden na levo, drugi na desno; na levi je prosto polje, voz se je razdrobil na male kosce, a ljudem se ni zgodilo ničesar. Drugi voz pal je v jarek na desni. V tem sta dva popotnika bila smrtno ranjena, drugi so pa manj ali bolj težko ranjeni. Dva velika voza — spalni in salonski — sta vzdržala vlak na progi, a navadni vagon, ki je tekel pred njima, sta vrgla v stran in ga močno poškodovala. Stroja sta ostala na progi. Poškodovano je vse. Šine so kakor žica skrivljene, pragi kakor trske zlomljeni. Ko bi bil vlak skočil s tiru nekaj trenutkov popred, bi bil šel ves v Dravo in nesreča bi bila veliko večja. Popotniki trdijo, da je ta vlak že popred tako hitro vozil, da jih je bilo strah med vožnjo. Ranjenih je menda 27, umrla sta dva. Promet je začasno ustavljen. V Celovcu je požarni čuvaj nesrečo takoj naznanil, a ljudje so o nesreči še le zjutraj zvedeli. Zdravniki so bili takoj pri rokah. Okoličani so slišali močno piskanje, a niso mislili na nobeno nevarnost. K drugemu umirajočemu prišel je prav slučajno duhovnik, ki se je z jutrašnjim brzovlakom hotel peljati v Celovec. Vprašal je ta zdravnike, zakaj ne pokličejo župnika, na kar mu je eden odgovoril: »Hier handelt es sich zuniichst ums Leben«. Da, življenje, a rešiti mu ga niso mogli. Žalostno je bilo gledati, ko so imeli na rudečih blazinah prvega razreda sredi proge moža z razbito glavo ter ga poldrugo uro vlačili za roke, dokler ni umrl.
(Delavsko gledališče v Ljubljani.) Tudi letos bode delavsko gledališče s svojimi izbornimi močmi priredilo nekaj predstav. Treba pa bi bilo dobrih iger, katerih Slovenci nimamo v izobilju. Treba bi bilo v prvi vrsti iger socijalne vsebine! Taka predstava koristi več, nego deset shodov, zato naj bi naši gospodje pisatelji se resno po-prijeli tega dela. „Slovenska krščansko-socijalna zveza" bi potem ta dela, ako bi se oglasilo dovolj naročnikov, izdala v posebnih knjižicah, kar bi bilo sosebno pripravno za društvene zabave po deželi. Dobrodošli so tudi prevodi kakih iger iz češčine ali drugih jezikov. Vsa dotična naznanila ysprejema zveza. Upamo, da ta poziv ne bode brez vspeha.
(Iz c. kr. mestnega šolskega sveta.) O c. kr. mestnega šolskega sveta rednej seji, katera sc je vršila v sredo dno 19. t. m., smo prejeli sledeče poročilo: Poročila c. kr. okrajnega šolskega nadzornika profesorja Frana Levca o nadzorovanji zasebne dekliške sedemrazrednice v Lichtenthur-ničinem sirotišči, slovenskega pouka na mestnej nemškoj deškej petrazrednici, prve in druge mestne deške petrazrednice se vzemo na znanje in se sprejmo vsi s tem poročili združeni nasveti. Pritožba proti izključitvi nekega učenca se predloži deželnemu šolskemu svetu. Deželni šolski svet je naprositi, da nakaže mestnemu katehetu Roku Merčunu za čeznormalni pouk v verouku predpisano nagrado in da dovoli šesto vsporednico na I. mestnej deškej petrazrednici tudi še zanaprej. Za novo šesto vsporednico na II. mestnej deškej vsporednici imenuje se pomožnim učiteljem Rudolf Vrabe, dosedaj pomožni učitelj na mestnej
nemškej deškej petrazrednici. Sprejme se enotno navodilo za šolska vodstva, kako je šolsko mladino vspodbujati k varčnosti. Izprašani učiteljski kandidatki Pavla Voduškova in Gabrijela pl. Lukan-čeva sprejmeta se kot rado volj ki na mestnej de-kliškej osemrazrednici, druga na mestnej nemškej dekliškej šestrazrednici, in sklene se vse one radovoljke, katere so po dveletni šolski praksi zadostile pogojem za pripust k izpitu učiteljske vsposobljenosti, od vezati od nadalj-nega službovanja na mestnih ljudskih šolah. Go spej Mariji Belarjevej, vdovi po vpokojenem mestnem nadučitelju Leopoldu Belarju, odmeriti je normalno vdovsko pokojnino. Prošnja nekega mestnega učitelja za dovolitev novčno podpore se priporočilno predloži deželnemu šolskemu svetu. Poročila c. kr. okrajnega šolskega nadzornika profesorja KI. Protta o nadzorovanji zasebne notranje trirazredno meščanske šole pri Uršulinkah, mestne nemške dekliške šestrazrednice in mestne nemške deške petrazrednice se vzemo na znanje in sprejmo se večinoma tudi s temi poročili združeni nasveti.
(Iz Trnovega na Notranjskem) V četrtek, dne 27. julija so končali šolsko leto na zavodu č. ubogih šolskih sester »de Notre Dame« s slovesno sv. mašo in javno preskušnjo šolaric vseh razredov. Naš zavod se je v 11 letih svojega obstanka iz malega začetka povzdignil in razširil v šestrazredno, dobro obiskovano in cvetočo dekliško šolo in v priljubljeno vzgojevališče zunanjih deklic. Otrok je bilo v I. razredu 46, v II. 50, v III. 60, v IV. 40, v V. in V.I 14, skupaj 210 v vsakdanji šoli. Ponavljalno šolo je obiskovalo 45 šolaric in vzgojenk je bilo v zavodu 42. — Pri izpitu je bilo pričujočih mnogo poslušalcev, domačih in tujih, posebno starišev šolaric in vzgojenk. Pazljivo so poslušali in bili so vsi navzoči popolnoma zadovoljni z gladkimi in točnimi odgovori mladih deklic. Pele in predstavljale so deklice tudi domoljubno spevoigro »Habsburška krona«, petje in predstavo so poslušalci z glasnim odobravanjem spremljali. Na koncu se je večja šolarica poslovila od zavoda ter se zahvalila z ganljivimi besedami č. g. dekanu, sestram - učiteljicam in sploh vsem prijateljem in podpornikom ustava. V bližnji sobani je bilo 600 ročnih izdelkov razstavijo nih, katere so šolarice v teku leta dovršile. Bilo je mnogo lepega in finega na ogledu ; a najbolj nas je veselilo, da je bilo tudi obilo priprostega, praktičnih, prekoristnih predmetov razstavljenih. Videli smo mnogo nogovic, pletenih robcev, mnogo perila in druzega, kar služi v prosti kmečki hiši. Jako veselilo jo slehernega, da se deklice vadijo v šivanju in popravljanju obleke in družini in hišni rabi tako potrebnega perila. — Udeleženci so se ločili od zavoda veseli in zadovoljni z vsem, kar so tukaj videli in slišali, ter hvaležni marljivim, za blagor deklic gorečim redovnicam. katere že 11 let neumorno delujejo v Trnovem. — Ker dosedanji prostori ne ustrezajo povsem svojemu namenu in ker so nedostatni, zatorej so sklenile redovnice prizidati novo hišo, kot stanovanje gojenkam, katerih se je že nekaj na novo oglasilo. A želeti bi bilo, da se stariši, kateri mislijo trnovskemu zavodu izročiti svoje hčerke, kmalu oglasijo, ker število gojenk je omejeno, dokler se ne dovrši novo poslopje, kar bo še le v prihodnjem šolskem letu. V hiši je kapelica, v kateri se hrani presv. R. T. in deklicam v razvedrilo v prostih urah služi lep, prostoren vrt. Tako je v vsakem oziru skrbljeno za dobro vzgojo deklic, katere bodo stariši izročili skrbi naših č. redovnic, katerim želimo, da bi tudi v prihodnjem šolskem letu spremljal blagoslov božji njihovo trudapolno delo.
(Tamburaški zbor) slovenskih delavk se snuje v Ljubljani. Da bi vspevalo !
(Nevarna ženska.) Iz Zg. Tuhinja nam poročajo : Neka ženska se je priklatila 26. m. m. v Zg. Tuhinj. Bila je čez noč pri nekem kmetu in rekla, da je prišla na božjo pot, čeravno ji je zdravnik rekel, da bo na potu umrla, ker se ji kri udira. Drugo jutro je šla v cerkev. Župnik je bil ravno v spovednici, šla je tudi ona k spovedi. Kašljala je, davila se, slednjič sesedla se' na tla in hotela kar umreti, zdelo so je, da so ji bo kri vzdignila. Župnik jo da prepeljati v župnišče, jo še doma spove, obhaja ter ji podeli sv. poslednje olje, ker zdelo se je, da bo zdaj, zdaj umrla. Napadel jo je grozovit kašelj, po četrt ure ni dih-
nila in je bila kakor mrtva. Zdelo se je, da drugega dne ne učaka. Jesti ni hotela nič, pila pa je le sladkorno vodo po žlicah, a vsaka kapljica jo je hotela udušiti. Hitro je dihala, težko sopla komaj šepetaje govorila. — Rekla je, da sc piše Ivana Mlajnik, doma pri M D. v Polju itd. Župnik jo hotel poslati po zdravnika, a ni pustila. — Drugi dan jo hotel iti sam v Polje, tudi ni pustila. Zdaj je začel sumiti, da je kaka sleparica, zlasti, ko je videl njene delavne roke, a je rekla, da je gosposke rodovine in je obleko imela kmečko. Rekla je, da je vzela deklino obleko, ker se ne spodobi, da bi šla prevzetno oblečena na božjo pot. Potrjevalo je sum to, da je na smrt bolna peš prišla tako daleč in nikakor ni pustila, da bi domači vedeli. Vendar je župnik pisal sestri in tudi dr. Schleimerju, ker je rekla, da jo on že dolgo zdravi in jo dobro pozna. A da bi se stvar hitrejo pojasnila, šel je nekdo k D. M. v Polje in ta je brzojavil, da je tam popolno neznana ta oseba, da je tedaj vse sama sleparija. Ta babruca se je toraj norčevala in božjeropno prejela sv. zakramente ; bila je zdrava in se je le delala tako bolno. Kakšen namen je pač imela, da se ni ustrašila takih groznih hudobij ? Ker je povpra1 vala že pri kmetu, kjer je bila čez noč, ali je on kaj bogat, ali je cerkev bogata, kako je kaj s hranilnico, in je tudi v župnišču izprašala, so li ljudje lam bogati, je moral pač biti njen namen tatinski, rokovnjaški. Bila je zavezana čez eno oko, češ, da jo je hlapcc udaril, a oko je bilo zdravo. Ogledat je prišla, kje bi se kaj moglo ukrasti, in skoro da ima družbo. — Ko so ljudje zvedeli, kakšna sleparica je, vreli so v župnišče in bil je — semenj. Župnik pa jo je izročil županstvu in naročil, naj skrbi, da ne uide, in vse naznani orožnikom. Županu je po dolgem izpraševanju povedala, da je Marija Grošelj iz Škocijana pri Dobu. Če je to res? Drugo jutro, t. j. v nedeljo, dno 30. julija, jo je župan spravil v Kamnik. Zdravnik jo je preiskal in rekel, da ima zdrava pljuča, ona pa je trdila, da levih pljuč nima nič več in še desnih malo ; orožništvo je ni vsprejelo, ker se je zdela preslaba. Izročili so jo v neko hišo pod nadzorstvom policije. — Ali ni vredno preiskovati, kake namene je imela, je li v zvezi s kako rokovnjaško družbo? Videti je tako zvita, da se je je treba bati. Nikdar ni pogledala s celim očesom, škilila je vse bolj po strani, na pol miže je vse videla, vse slišala. Obraza je podolgastega, stara je okolu 40 let, velikosti srednje, bolj večje, ker ni po konci hodila, ampak sključeno, da je ne bi prihodnjič spoznali. Na vse je mislila, samo na to ne, da bo toliko časa v župnišču ostala, rada bi bila ušla, a ni mogla, ker tudi eno minuto nikdar ni bila sama. Pripravljeni moramo pa le biti, da nas morda počaste lepega dne — neljubi gostje.
(Tržaški socijalisti) so minolo nedeljo pod vodstvom Učekarjevim hoteli prirediti shod v Piranu. Toda redarstvo je s pomočjo italijanskega preb valstva preprečilo shod. Sprejeli so jih s krikom in pestmi. „Lavoro" piše tem povodom: „Piran nas uči, da od časov benečanske vlade ni storil napredka niti za korak. Uči nas, da je to ubogo prebivalstvo čreda neumnih ovac v rokah peščice despotov, ki jo izkoriščajo v imenu idealov, katerih ni v njih srcih!"
(Tržaška voda.) Poročajo nam: Zopet je ona neznosna vročina v Trstu — in zopet nič vodo! V okraju sv. Jakoba so se vsi vodni pritoki posušili in ravno tako po raznih krajih mesta. Rano zjutraj vidiš ženske, otroke in možake, ki od daleč nosijo vodo — in kako vodo ! Sparjeno in nevžitno. Pa da bi vsaj ta bila, bati se je, da se posuši »Aurisina« vsa, ako bode vročina trajala dalje časa, vročina, kakoršne že kmalu ni bilo. Zmanjkalo je vode tudi v mestni bolnišnici in to je neznosno za bolnike v tej vročini. Mestni magistrat je izdal razglas na tržaško prebivalstvo, naj kar najmanj mogoče jemlje vode iz vodovoda »Aurisina«. Ali niso to krute stvari ? Trst je kakor tesen razbeljen kotel, v katerem se peče ubogo prebivalstvo, pri tem pa niti potrebne vode nima. In kdo je temu kriv ? Tržaški »liberalni« zistem, ki ne pozna svojega bližnjega, marveč samo svoj žep ! Magistrat dolži društvo »Aurisino«, da ni skrbelo za dosti vode, a kolika zloba in hinavstvo v tem očitanju 1 — Društvo je pač mislilo na zboljšanje vodnih razmer, toda magistrat je sproti odbijal vse načrte in predloge dru-
fitva. In zakaj? Ker je najbrže tičala židovska roka v zadevi in »Aurisina« je v krščanskih rokah. Magistrat pa je izmetal tisoče za prazna »preiskavanja« in razne ničvredne načrte, ki so jih delali bratci onkraj luže. Občinski denar seje zapravljal, ljudstvo pa je zehalo v otrplosti brez vode in zeha Se danes. Seveda bogataši pijejo v tem času po letoviščih zdravo studenčnico in se ne brigajo za razpaljeni Trst. Nečuven škandal pa je, da Trst še danes nima dovolj pitne vode, ta Trst, ki leži pod Krasom, ki je napolnjen z vodo! Tu Be vidi, kam pripelje grda sebičnost. TržaSki magistrat se zdaj pere in zvija in skuša zvaliti vso krivdo na druge, samo da pokrije svojo ne-brižnost Pa še nekaj druzega utegne biti. Magistrat ima zdaj svojih par dovoljenih milijonov, katere more potrošiti za — „javna dela". Stavimo, da misli na to, kako bi odščipnil od teh milijonov nekaj tisočev za »vodo« in se proslavil s »človekoljubnim« činom. Pri sv. Ivanu koplje in razbija noč in dan in je že šlo nekaj lepih tisočakov, vode pa le še ni. Vender pa bo dejal: Mi smo vsaj »delali«, kaj pa je storila »Aurisina«? A ona ni mogla, ker jej je Žid vse preprečil ! Tako je v Trstu in bode še vedno, dokler bo na magistratu gospodarilo — židovstvo.
(Častno svetinjo) za 40 letno zvesto službovanje je dobil č g. Fran Klemene, vpok. župnik na Uncu, in cerkvenik I. Kopitar v Mostah.
(Ogenj.) Dne 24. julija je udarila strela v poslopje Antona Jelovčana v Lajšah pri Oselici. Pogorelo je poslopje in troje živine. Škode je do 900 gld. — Dne 26. julija je pogorel skedenj s krmo in raznim orodjem Janezu Rupniku v Gor vasi. Gasilni društvi iz obeh Logatcev sta zadušili ogenj. Škode je do 600 gld.
*
* *
(Najbolj razširjena knjiga) je za sv. pismom prav gotovo Cervantesov Don Kišot. Izšel je že v 1314 izdajah, med temi je 528 španskih, 334 an gleških, 171 francoskih, 98 italijanskih, 84 portugalskih, 45 nemških, 18 švedskih, 9 poljskih, 8 danskih, 6 ruskih, 5 grških, 4 katalonske, 3 romunske, 1 baskiška in 1 celo latinska izdaja. — Cervantes je priobčil svoj roman 1. 1605 ; v malo letih bode praznoval roman torej tristoletnico svo jega rojstva.
(Koliko časa se živi brez Jedi ?) Človek v normalnem stanju bi vztrajal brez jela 20 dnij, tisti ljudje pa, ki so vajeni posta »za stavo«, so vzdržali že 30—40 dnij. Konj živi brez vsake krme 25 dnij, a imeti mora dovolj vode; če pa ne pije, more živeti le 17 dnij; ako je in nič ne pije, živi samo 5 dnij. Mačka preživi 15—20 dnij brez hrane, ako dobi vode. O psih se \6, da so brez jedi vztrajali že do 30 dnij, brez pijače so pa poginili v 20 dneh. Domači zajec vzdrži brez hrane 14 dnij, golob 10, vrabec pa samo 2 dni. Vsacega človeka in vsako žival pa prekose v tem pogledu — krote, ki morejo živeti 2—3 leta brez vsake brane.
(Drag klobuk.) V tistem hipu, ko je pri znani dirki na Francoskem mahnil grof Christiani s palico po visokem cilindru predsednika Loubeta, sta postali zgodovinsko slavni dve stvari: Chri-stianijeva palica in Loubetov klobuk. To palico sedaj skrbno hranijo ter ji pripisujejo veliko tajno moč, ker je navaden cilinder spremenila v tako dragocenost. Neki ameriški milijonar je ponujal namreč zanj 2720 dolarjev, a mu ga niso dali, ker ga menda še mnogo višje cenijo.
Društva.
v	v
(Čitalnica v Spodnji Šiški) priredi vrtno veselico v nedeljo dne 6. avgusta t. 1. pri Pogačniku »K združenju« v Spodnji Šiški v korist zgradbe »Vodnikovega doma« s prijaznim sodelovanjem slavnega slovenskega delavskega pevskega društva »Slavec« in slavne vojaSke godbe -c. in kr. pešpolka Leopold II kralj Belgijcev številka 27. — Vspored: 1. Parma: »Rokovnjačf«, putnica, svira vojaška godba. 2. Al. Sachs: »Vijoličen vonj«, mešani zbor, poje čitalnica. 3. Titi: »Ouvertura«, svira vojaška godba. 4. Parma: »Slavčeva himna«, moSki zbor, poje »Slavec«. 5. Komzdk: »Veseli Dunaj«, svira vojaška godba. 6. H. Sattner: »Vrbica«, mešani zbor, poje čitalnica.
7.	pl. Zaje: »Večer na Savi«, svira vojaška godba.
8.	A. Forster: »Naša pesem«, moški zbor, poje »Slavec«. 9. Parma: »Doma«, polka maz., svira vojaška godba. 10. Fr. Gerbič: »Pozdrav pomladi«, mešani zbor (nov), poje čitalnica. 11. Milliicker: »Gasparone«, venec, svira vojaška godba. 12. Vo-larič: »Novinci«, moški zbor, poje »Slavec«. 13.
Gleisner: »Spustite me«, polka, svira voj. godba. 14. H Sattner: »Naša pesem«, mešani zbor, poje čitalnica. 15. Parma: »Gorenjci«, valček, svira vojaška godba. 16. pl. Zaje: »Slava delu«, moški zbor, poje »Slavec«. 17. MillBcker: »Potpourri«, svira vojaška godba. 18. uhristoph: .Tivoli", polka, svira vojaška godba. — Kegljački dobitki se razdele ob 9. uri zvečer. — Začetek ob 4. uri popoludne. — Vstopnina 20 kr.; otroci plačajo 10 kr.; člani društva so vstopnine prosti. — Pre-plačila se hvaležno vsprejemajo.
(Zveza slovenskih kolesarjev.) »Klub dolenjskih biciklistov Novo mesto« priredi dne 5. in 6. avgusta t. 1. veliko kolesarsko slavnost s sledečim vsporedom: V saboto dne 5. avgusta 1899 ob 9. uri zvečer kolesarska lampijonada po Novem mestu; v nedeljo dne 6. avgusta t 1. ob 2. uri popoldne vožnja na s cvetlicami okrašenih kolesih po Novem mestu in ob 4. uri popoldne s pomočjo vseh narodnih društev novomeških in novomeške godbe velika ljudska veselica na kapiteljskem bregu. Da se ta slavnost kolikor mogoče povzdigne in da se pokaže kolesarska vza jemnost, vabi odbor »Z. S. K.« vsa slovenska kolesarska društva in zvezne člane, naj se te slavnosti najštevilneje udeležiti blagovolijo. Na svidenje v Novem mestu!
(Družbi sv. Cirila in Metoda) bo poslali: Slavno upravništvo »Slovenca« v Ljubljani zbirko 10 gld. — Slavno upravništvo »Mira« v Celovcu po gosp. V. Legatu 296 gld. 50 kr. — Ženska podružnica v Kranju po g. blagajnici Mimi Pire 70 gld. — Moška podružnica v Postojini po g. blagajniku Rih. Šeberju 46 gld. 50 kr. — Litijske Slovenke 100 gld. kot pokroviteljnino št. 8 s prošnjo, da se vpiše kot zastopnica g. Kristina Gregorič, notarskega, kandidata soproga. — Gospod N. Kunstelj v Škocijanu iz nabiralnika 5 gld.
—	Gdč. Zora Marenčičeva iz Kranja nabrala na novi maši č. g. frančiškana o. Ernesta Jenko v Št. Vidu nad Ljubljano 10 gld. — Podružnica za Šteben in okolico 14 gld 97 kr. — Podružnica za Ziljsko dolino in župnijo Vrata 36 gld. 35 kr.
—	Šenklavško frančiškanska ženska podružnica v Ljubljani po gospej dr. Greeroričevi 57 gld. — Č. g. Ivan Trpin, beneficijat v Šmartinu pri Litiji, na račun pokroviteljnine od prodanih razglednic 5 gld.
—	Izvenakademična podružnica v Gradcu po gospodu Fr. Hrašovcu 17 gld. — G. Ivan JebaČin, trgovec v Ljubljani, zalagatelj družbine kave in sladne kave, 100 gld. — Podružnica v Litiji po č. g. prvomestniku Jerneju Zupančiču 50 gld. — Bog plačaj z obilim blagoslovom vsem darovalcem !
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Darovi.
Za Jeranovo dijaško mizo: Gosp. Viktor Steska, kn.-škof. tajnik, 5 gl. mesto venca na krsto svoje umrle tete. — Neimenovan 4 gld. in za kruhe sv. Antona 7 gld.
Bog plačaj!
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 2. avgusta. Grof Goluchowski pride v petek na Dunaj in v soboto z grofom Thunom odpotuje v Išel na cesarski dvor. Drugi teden pride tudi ogrski minist. predsednik.
Dunaj, 2. avgusta. Naučni minister je odbil prošnjo češkega društva „Komensky" za pravico javnosti njegovi zasebni šoli na Dunaju.
Dunaj, 2. avgusta. V izredni seji mestnega sveta se je soglasno sklenila resolucija proti § 14. ter se je določilo, da se vrši jutri popoludne izredna seja občinskega zastopa, ki se bo istotako pečal s to zadevo.
Gradeo, 2. avgusta. Po noči so bile velike demonstracije. Vojaki so naredili red, osem oseb so zaprli.
Solnograd, 2. avgusta. Sinoči je bil shod, predsedoval je državni posl. dr. Syl-vester. Ko je začel govornik govoriti proti podraženju sladkorja, ga je opominjal vladni zastopnik. Na to kriK in vladni zastopnik razpusti shod. Na trgu pred vladnim poslopjem je na to poslanec Hueber govoril proti vladi. Vojaki so naredili red.
Reka, 2. avgusta. Sinoči ob 10. uri se je v neki ladiji vozilo več vojakov. Ladija se je zvrnila, utonili so trije podčastniki in dva mornarja.
Belgrad, 2. avgusta. Obravnava proti napadovalcu Knezeviču se vrši 7. ali 8. t. m., potem pridejo na vrsto Taušanovič, Pa-sic in Protič.
BukareSt, 2. avgusta. Voditelji katoliških Albancev so izjavili, da se ne udeleže napovedanega kongresa Albancev.
Turin, 2. avgusta. „Gazetta Piemotese" je iz Kitna dobila poročilo, da bode vlada zbornico razpustila ter razpisala nove volitve.
Lipsko, 2. avgusta. V neki vasi so se stepli češki in nemški delavci. Trije češki delavci so smrtno, 16 težko ranjenih.
Berolin, 2. avgusta. Tu se je otvoril 40 splošni zadružni shod nemških obrtnih in gospodarskih zadrug.
Pariz, 2. avgusta. Car Nikolaj je podelil francoskemu delegatu na mirovni konferenci Bourgeoisu veliki kordon Aleksandrovega reda.
Bruselj, 2. avgusta. Ministerstvo Vati den Peereboorn je vložilo ostavko. Sostavo novega kabineta poveri kralj bržkone bivšemu ministerskemu predsedniku Smet de Nayer.
Bruselj, 2. avgusta. V zbornici je izjavil ministerski predsednik, da je vlada voljna še nadalje biti na razpolago zbornici do imenovanja novega ministerstva. Socija-list Vandervelde je temu ugovarjal, češ da se ne more vršiti razprava z neodgovorno vlado.
Madrid, 2. avgusta. Ministerski svet je pooblastil pravosodnega ministra, da prične pogajanja z Vatikanom glede revizije kon-kordata, da se s tem doseže prihranek v proračunu za bogočastje.
San Domingo, 2. avgusta. General Figuero je prevzel predsedstvo republike in si obdržal sedanje ministerstvo.
Mm oblete iz n
do 42 75 hlapa za popolno obleko — tussor in shantungs-Pongees — islotako črna. bela in barvasta Hennebergova •vila od 45 kr. do gld. 14-65 meter — iz najbolj modernih tkanin, barv in vzorcev.
Na zasebnike poštnine in carine prosto na dom. — Vzorol obratno. V Švico dvojni pismeni porto. 167 6-6 3
Tovarne za svilo G. Henneberg
(c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curiha.
Umrli no:
1. avgusta. UrSula Ham, delavca žena, 56 let, Opekarska cesta 22, srčna hiba.
V bolnišnici:
29. julija Franc Švigelj, hlapec. 64 let, plučnica.
80. julija. Frančiška Bergaut, dninarica, 67 let, naduha.
Cena žitu na dunajski borzi
dne 1. avgusta 1899.
Za 100 kilogramov.
Pšenica za jesen . . . gl. 8 49 do gl.	8 51
Rž za jesen.....» 6 96 »»	6 98
Turšica za sept-okt. . . » 5 04 » »	5 05
» « maj-junij . . » 5 06 » »	5 08
Oves za jesen .... » 5 73 » »	5 75
Meteorolog-ično poročilo.
Višina nad morjem 306 2 m , srednji zračni tlak 736'0 mm.
Cas opazovali ju
Stnnjo barometra y mm.
Temperaturo po Celzija j
Vetrovi
Nebo
ra .
' = B -S
lj 9. zvečer | <421 | 20 0 | sl. szah. | del, jasno
„1 7. zjutraj I 7412 I 14 4 I sl. jvzh. I jasno | 2 popol. | 739 2 | 25 2 | sr. jvzh. |del. oblak Srednja včerajšnja temperatura 20 4°, norma'*: 19'7°.
Tržne cene v Ljubljani
dne 2. avgusta.
00
	gl-|kr.			gl-	krJ
Pšcnica, m. st. . .	10	—	Špeh povojen, kgr. .	—	7o;
ReS, „ . • •	8	_	Surovo maslo, „ .	—	90
Ječmen.....	7	—	Jajce, jedno . . .	—	2.
Oves, „ . . .	6	50	Mleko, liter . . .	—	i
Aida, „ . . .	8	20	Goveje meso, kgr.	—	60
Proso, „ . . .	8	50	Telečje „ „ .	—	60j
Koidza „ . . .	5	80	Svinjsko „ „ .		65
	3	--	Koštrunovo „ „ .	—	36
Leču, hktl. . . .	11	—	Piščanec ....	—	50
Grah, ...	12	—		—	18:
Fižol, ra. stot . . .	10	—	Seno, m. stot. . .	1	80.
Mas'o, kgr. . .	1	—	Slama, „ „ . . .	1	60
Mas;, „ . .	—	68	Drva irda, 4 kub. m.	6	60|
Špeh s vel, „ . .	—	62	„ mehka, 4 „ „	4	60j
Poslano.
455
Jemljemo si čast, naznaniti čč. sobratom, da naš pooblaščenec prečastni goep Dijoniz Guzmloa ravnokar potuje po južnih kronovinah, da prečast. gg duhovnike pouči o „društvn za obnemogle katoliške dnhovnlke » Avstriji'1 in da jih povabi k pristopu. Prosimo svoje preč. sobrate, da našega pooblaščenca bratovsko sprejmi, mu po polnoma zaupajo in društvu pridno pristopajo.
Vodstvo društva za obnemogle katol. duhovnike v Avstriji na Ounaji, I., Vllipplingerstrasse 30.
t
64-1 1-1
Bogu vsegamogočnemu se je dopadlo, naSega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, starega očeta, tasta, brata in strica, gospoda
Valentina Premk-a
paznika t deželni prisilni delavnici
po dolgi, mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, danes popoldne ob polu 6. uri v 63. letu njegove dobe k Sebi poklicati.
Pogreb bode r četrtek. dn<ž 3. avgusta ob polu 6. uri popoldne iz hiSe žalosti. Cesta na Kodeljevo Stev. 1, na pokopališče k sv Krištofu.
Nepozabni rajnik bodi priporočen v molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dne 1. avgusta 1899.
Žalujoči ostali.
Posebna naznanila se ne bedo razpoilljala.
Spretnega
Milim tacijij
sprejme takoj proti ugodnim pogojem
Dr. Josip Farlan,
643 3—1	odvetnik v Ljubljani.
Vsebina 15. zvezka 1899:
Ivan vitez Trnski. (Spisal Janko Barle.) — Ob drobni pesmi (Zložil Jožef Vole ) — Kvišku. (Spisal Fr. S. Finžgar. — Dalje.) — Ni kazalo. (Z naših gora. — Spisal Fr. Kočan.) — S težko vrečo. (Zložil Jožef Vole.) — V Lurdes. (PiSe V. Steska.) — Socijalni pomenki. (Piše dr. Ivan Ev. Krek. — Dalje.) — Irenej Frid. Baraga, oče indijanske književnosti. (Priobčil I. L. Burgar. — Konec.) — Književnost: Slovenska, hrvaška. — Glasba. — Razne stvari: Frančišek Peruci. — Na platnicah : Pogovori (Dalje.) — Slike: Ivan vitez Trnski. (Fot. G. & I. Varga.) — Zadnji pozdrav mučenice. (Prizor iz amfiteatra v Rimu. — Slikal Gabrijel Max.) — Hoja na lednik: Sproženo kamenje. — Poleti v hladu. (K. Benes.) — Pri vodnjaku — Indijansko misijonišče na Beli zemlji. (S slovenskim dušnim pastirjem. — Frančišek Peruci.
Ličila za slamnike
uporabo, dobe se pri tvrdki BRATA EBESL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 227 6 11—5
Slovenci,
pristopajte k
„Naši straži"!
100 DO 300 l\l
na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavne dopui&ene srečke in državna pisma.
Ponudbe na Ludovlka Oesterreioher, Budapest VIII, Dautaohegasae 8. 596 10 4
ri
Primemo darilo otrokom ob raznih prilikah I
Pomladni Glasi
posvečeni
slovenski mladini.
g. zvezek. — S štirimi slikami.
Uredil in založil
Anton Ratajec.
V Ljubljani. 1899. — Tiskala Katol. Tiskarna.
Cena broširanim ii 30 kr, v pol platno vezanim 4 40 kr., v celo platno vezanim h 55 kr.
Dobivajo se v semenišču, Katol. Bukvami, Ničmanu, Giontiniju, Schwentnerju in pri Krajcu
v Novem Mestu.
Dobč se tudi stari letniki razen I in II.
Primerno darilo otrokom ob raznih prilikah I
Stanovanje,
pritlično, 3 sobe s pritiklinami, odda se takoj na Domobranski cesti štev. 1 po
nizki ceni.	631 3-3
iS®®1®??®!®®! iliSIš&sfžSSi
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cest« št.O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižj.h cenali.
227 37
19" Na prodaj sta
iz proste roke
Tascini
pri LuČah na Štajerskem
z vsem posestvom in inventarjem skupno ali na drobno. Po
sestvo meri 164 oralov in sicer je polja in travnikov 20 oralov, vinogradov 20 oralov, neposekanega gozda 60 oralov, ostalo so vrtovi in pašniki. Cenita se obe posestvi na 65.000 gld.
Natančneje se poizve pri gospej ^ Fani Jenko - Pa er, Amthofen. pošta Ehrenhausen pri Lučah iLeutschachj Štajersko.	637 3—3
Št. 734.
Razpis službe.
641 3—1
Pri županstvu na Blokah razpisana je
ejšt" služba občinskega tajnika
z mesečno plačo 28 gld. in postranskim zaslužkom do 40 gld. na leto. Za tajništvo pri posojilnici določena je plača 100 gld. na leto — za slučal, da hoče prosilec tudi ta posel prevzeti. Uradni dnevi pri posojilnici so ob nedeljah popoldne.
Prošnje za to službo je vložiti do 20. avgusta t. 1. pri županstvu.
641 3-1
afauez Pakiž,
župan.
D£: Peter Košenina
okrožni zdravnik v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 66,
M . n. 3» A 4	|» -j
prične prakso z današnjim dnem ter ordinuje dopoldne od 9. do 11. ure in eventuelno popoldne od 1. do 2. ure.	638 2-2
Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzu.
BAIM1 Makso Veršec
v I^JUBI^JANl.
Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 6, 10 goldinarjev. Olrn-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč
do dnč po 4'/,%. Poatno - hranllnlčne položnloe na razpolago.
Dunajska l> o
r z a.
Dni 2. avgusta.
Skopni državni dolg v notah.....100	gld.	35	kr.
Skopni državni dolg v srebru.....100	»	20	»
Avstrijska zlata renta 4°/0......118»	86»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	100	.	05	»
Ogerska zlata renta 4°/0.......118	»	80	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	96	»	45	»
lvstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	901	»	—	»
Kreditne delnice, 160 gld..............387	»	40	»
London vista...........120	»	47'/a.
ClemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	»	75	»
30 mark............11	»	74	»
JO frankov (napoleondor)............9	»	54	»
Italijanski bankovci........44	»	45	»
C. kr. cekini......................5	•	66	»
Dni 1. avgusta.
4°/0 državne srečke i. 1854, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Budolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice . . »	> južne železnice 3°/0 .
»	» južne železnice 5°/0 .
»	» dolenjskih železnic 4°/0
170 gld. 75		
194	»	75
97	>	80
138	»	75
129	>	—
108	»	70
112	»	—
96	»	90
214	»	50
167	»	_
121	>	—
99	»	60
Kreditne srečke, 100 gld......197	gld	—	kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	160	»	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	»	60	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......28	»	—	»
Salmove srečke, 40 gld........84	»	25	»
St. Genois srečke, 40 gld.......84	»	50	»
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	»	—	»
Ljubljanske srečke..................23	.	50	»
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .	151	»	20	»
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3250	»	—	»
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	430	»__»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . , .	75	»	50	>
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	105	.	—	»
Montanska družba avstr. plan..........262	»	16	»
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 181	»	—	»
Papirnih rubljev 100 ................126	»	60 »
aSf Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, arečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.	Menjarnična delniška družba „M E R C U R" 1., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, 1., Strobelgasse 2.	SjC Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, 1 potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih 1 papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega 1 obrestovanja pri popolni varnosti i atr naloženih glavnic, TEB f