Stev. 48. Posamezna Številka stane 1 Din. T LMM T Mi № I. mm« 1523. Ш0 u. na NaroMna mam za državo SHSi de preklical e) 7)9 posti aesetne Ш 1« doiUrlJeii medom meesčaa....... tU za inozemstvo e ■etećao ....... Slo M «si Sobotna Izdala: ses v Jagoslatip.....Din M v шизешгив.....M 49 ппишлиЕкнш as Cene ineerutom:»» Snoetalpns petites Trsi« laaB' oglasi po Dlo.1*— In DlB.l-S0w veliki oglasi naû 45 mm rit Štne po Dla. Z —, poslana M p« D-B. 3 —, frt Te*t«n naroda« pe^rab. Ixheje vsak As« irramU nenedelika la ijiava po pta* niku eb ». cui .rlntret. RS5T Uredaliive le w Kopitarjevi allé» Sta«. 0/Ш, He.opial ae as vračajo; neiraaxlraaa pisma se as sprejemate. Uredi, telet šiv. 50, sprava. Atv. 328. Političen list za slovenski naroi Oprava |e v Sepltarlevt sl. liabltaaaks M. 650 sa aaroéaloo la it 3. ■agrabSt.OII, esrajov. 7563, prai!ietnduaa|. 24.797 Кабшв peitae кпи. 49 sa oflase, Stoletnica rojstva ustanovitelja našiti podjetij, Sto let je minulo, odkar se je rodi! pokojni župnik Joe. Jerič, ki nam je vsiano-vil našo knjigarno, našo tiskarno in »Slovenca«. Bil je navidez priprost mož, pohorski župnik, ki je prišel v pokoj v Ljubljano, kjer je kljub stalni bolehnosti razvijal vsestransko delovanje. Bil je čebelar in «zdajal je list »Slovensko čebelo«. Odlikoval se je po svoji železni volji, po širokem obzorju in po neomejenem zaupanju v božjo previdnost. Kjer so drugi dv omili, govori'« in omahovali, tam je on molče zastavil delo in vstrajal, dokler ni dosegel, kar je nameraval. Ob stoletnici rojstva vstanovitelja naših književnih in tiskarskih podjetij se odbor K. T. D. hvaležno spominja skromnega moža, ki je malo govoril, a tem več delal in trpel, ter s to svojo nesebično trudolju-bivostjo postavil trdno podlago kulturni agradbi, ki je neizmernega pomena za naš narod. — Odbor je poskrbel, da smo se pokojnika ta dan hvaležno spominjali tudi v cerkvi pri sveti daritvi. Slava njegovemu spomitm! (Iz uradniških vrst.) Bližajo se dnevi, ko nam bodo demo-kratje zopet ponujali Reisnerja in na vse načine dokazovali, da je bila njihova stranka edina, ki nas je ščitila pred agrarnim potopom in da je vse, »kar smo dosegli«, uspeh Reisnerjevega in Žerjavovega neumornega dela. Dejstvo je, da so demokrati! tako v Sloveniji, kakor tudi v ostalih delih države okupirali naše organizacije in da eo si v vladni večjni prisvojili nekak monopol nad uradniškimi vprašanji. Demokrata Reisner kot referent in Kumanudi »ta imela v vseh naših zadevah glavno besedo in ju radikali pri tem niso ovirali. Ker je bjla JDS na vladi cela 3 leta, ji moramo vsekakor priznati, da so »naši uspehi« tekom teh let njena »zasluga« in je sedaj, ko naj jo zopet izberemo za našega go »podarja, pač čas, da naredimo bilanco njenega prizadevanja. Za danes si oglejmo predvsem naš materijelni položaj tekom zadnjih 3 let, pragmatiko in drugo pa si privoščimo za prihodnjič. Evo torej suhih številk, ki več povedo, kot bi mogle še tako »govorne besede: Oln. re:-:re višji vedno odnesli večji kos. nižjim pa jc ostala kaka drobtinica. Danes pa, ko smo po 3 letih trudapc'nega Reisnerjevega dela potegnili črto, v Mimo, da sr, i udarjeni višji in nižji. Zla* i slednji se čutijo tako poražene in pogažene, da jih niti »radikalna klofuta«, ki se nam pod naslovom izenačenja« obljublja za marec, ne spravi iz mrtvila. Čutijo se popolnoma ubite in uničene, ne upajo ničesar več in so se že popolnoma udali v svojo usodo. Pa tudi višje uradništvo je začelo zadnji čas uvidevati, da je bilo vse prizadevanje Reisnerja in demokratov zanje le grda, pa dobro preračunjena prevara, ki je šla predvsem za tem, da loči višje od nižjih, da razbije organizacije, na to pa lop po obojih! Višji so nasedli, nižji pa so se apatično umaknili in zapadli apatiji, tisti pa, ki se smeje, je kapitalist pod demokrat-sko-narodno-napredno državotvorno firmo. Taka je torej bilanca demokratskega rdela za uradništvo«. Kar pa je naj lepše, je to, da si upajo ti ljudje zopet pred nas in si celo domišljajo, da ho Reisner še vedno toliko privlačna vaba vsaj za višje uradništvo, da jim bo dne 18. marca nasedlo. Zdaj gre za pragmatiko, 5e en generalni naskok in zmaga bo naša, uradniško vprašanje rešeno ...« Res radoveden sem koliko jih bo (višje mislim), ki bodo dne Î8, marca dali Reis-nerju in demokratom svoj absolutorij k gorenjim računom. Nas nižje bo sram, če bomo imeli tudi le enega samega takega nezavedneža v svojih vrstah. šusteršič išče od beiflrajske vlade denarja. Belgrad, 28. febr. (Izvirno.) Vaš dopisnik je od odličnega politika radikalne stranke danes dobil sledeče informacije: Danes se mudita tu bivši minister Pucelj in dr. Ivan šusteršič. Dr. šusteršič je prišel zaraditega, da izposlu-je še večjo financijelno podporo za svojo akcijo proti SLS od ministrskega predsednika Nikole Pasića. Njegovi najožji pristaši se namreč boje, da bodo morali kriti fingi-rano menico, katero so podpisa i. Ministrski predsednik Nikola Pašič pa se brani izpolniti svoje obljube, ker jo sprejel informacije, da šusteršičeva akcija stoji zelo slabo. Dr. šusteršič je zato prišel v Belgrad, da vladi dokaže, da jc treba še veliko več denarja, «ko naj njegova akcija uspe. Srbskim novinarjem je šusteršič izjavil, da se on bori proti SLS v glavnem zato, ker je klerikalna. Njemu da jo vseeno, ali njegova akcija uspe danes ali črez 5 ali črez 10 let, glavno da mu je ' ljudski blagor«. Glede vprašanja revizije ustave, ali naj se uveljavi centralizem ali avtonomija ali federacija, je izjavil šusteršič, da se še ni opredelil; glavno mu je to, da se sedanja nstava izvede, pozneje se bo že videlo. Iz krogov radikalne stranke je vas dopisnik izvedel, da vlada kljub ekspoze-ju dr. šusteršiča ne misli njemu še bolj izdatno priskočiti na pomoč, ker je iz njegovega referata bilo razvidno, da sam ne upa na uspeh v sedanji volivni kampanji. Jako slab utis na merodajne kroge radikalne stranke je zlasti napravila izjava dr. šusteršiča, da njegova akcija zato ne uspeva tftko, Irikor bi on želel, ker primanjkuje denarnih sredstev. Obenem z dr. šusteršićem je prosil Ni-kolo Pašiča denarne podpore bivši minister Pucelj. Pucelj je napram belgrajskiin novinarjem izjavil, da sta SLS in njegova Sa-mostoj. . kmetijska stranka edini, ki resno prideta v poštev v Sloveniji. Radikalom on prisoja samo en mandat v Sloveniji. Dejal je, da SLS uspeva zato, ker zagovarja avtonomijo Slovenije in ker >hujska zoper brate Srbeč. Rotil je vlado, naj mu priskoči na pomoč, ker jo brezmiselno, da podpira radikale, ki se v Sloveniji ne morejo ukoreniniti. Pucelj jo končno napram bel-grajskim novinarjem izjavil, da dobi njegova stranka pet mandatov, vse ostale pa dobi Slovenska Ljudska Stranka. Mirovna pogodba s Turčijo, j 40 milijard primanjkljaja na Angora, 28. februarja. (Izv.) Vlada je predložila narodni skupščini predlog, da sprejme mirovno pogodbo, sklenjeno v Lausanni, če se odloži razprava o gospodarskih točkah vsaj za 6 tednov. Pariz. 28. febr. (zv.) Britanski vrhovni komisar je sporočil Adman-beju, da Anglija ne more pristati na to, da bi gospodarske točke mirovne pogodbe tvorile predmet posebnih pogajanj. Transport čeških delavcev v Francijo. Kakor znano, so avstrijski železničarji minoli teden v lnomosfu ustavili češkoslovaški delavski transport, ki je bil namenjen v Francijo. Transport so poslali nazaj v Line. Vsled posredovanja češkoslovaškega konzulata je inogel transport zopet nadaljevati potovanje, toda v Solno-gradu so ga železničarji znova ustavili in poslali nazaj. Transport čaka sedaj nadaljnje usode na postaji Attang pri Lincu. V transportu so tudi žene in otroci in je spričo težav in neprilik, ki trajajo sedaj že leden dni, obolelo že več oseb. Dunaj, 28. februarja. (Izv.) V Ino-mostu zavrnjeni češki delavci so ee danes iz Linca vrnili v Inomost. Spremlja jih zastopnik železniškega ministra. Upajo, da so bo to pot posrečilo spraviti češke delavce preko Inomosta v Švico. ODSTOP ČEŠKEGA POSLANIKA V WASHINGTONU. Praga, 28. februarja. (Izv.) Češkoslovaški poslanik v Washingtonu dr. Š t e p a-n e k bo zapustil diplomatsko in splob državno službo. Posvetiti se namerava iz-kliučnn nnlitikL Ulažarskem. Budimpešta, 28. febr. (Izv.) Finančni minister Kallay je danes predložil zbornici proračun za 1. 1922-23. Izdatki znašajo 193 milijard ogrskih kron, deficit pa 40 milijard kron. iz Poruhrja. Diisseldorf, 28. febr. (Izv.) V upravnem poslopju akcijske družbe za izdelovanje strojev Balke in Komp. so imeli ravnatelji 14 strojnih tovarn sejo, na kateri so se posvetovali, kako bi bilo mogoče kljub zasedbi vzdržati obrat v strojnih tovarnah. V sredi razprave pa so vdrli v dvorano francoski vojaki in odpeljali v zapor 12 tovarniških ravnateljev. Essen, 28. febr. (Izv.) General Dégoutté je izdal naredbo, s katero ee ukinja službovanje nemške državne policije v Essenu in v okolici. London, 28. febr. (Izv.) Na večerji, prirejeni na čast lordu Curzonu, je ta rekel, da ne mara izreči nobene besede, ki bi bila žaljiva za Francoze. Anglija pa je ukrenila pametno, da svojih čet ni umaknila iz zasedenega ozemlja, ker je na rešitvi tega problema ravno tako interesirana kot vse druge države in ker vsi žele našo navzočnost ob Reni. Pariz, 28. febr. (Izv.) -;Echo de Paris t javlja iz Diisseldorîa : Nemške oblasti v Po-ruhrju so izdale oglas, da ne bodo več dovoljevale bivanja tujih delavcev v Ponihrju. REDUKCIJA URADNIKOV V AVSTRIJI. Dnnaj, 28. febr. (Izv.) Od 1. oktobra daljo eo reducirali 29.940 državnih uradnikov. RUSKO ŽITO ZA NEMČIJO. Kiel, 28. fobr. (Izv.) V kielsko prisla-nišče ie nrinlula vcerai nrvtv ruska ladja ? žltoir. Pripeljala je v Nemčijo 15 tisoč ton rži, PROTI NOVI SVETOVNI KONFERENCI. Pari/, 28. febr. (Izv.) Delavska strank» j? na svoji zadnji seji zavrnila predlog, d» so skliče nova svetovna konferenca za revizijo vers8j8ke mirovne pogodbe. CARNEGIE-JEVA MIROVNA USTA NOVA. New York, 28. febr. (Izv.) Znani milijarder Carnegie je dal denar za ustanovo, katere namen bi bil, vojne preprečevati * stalno mirovno propagando. NEMSIvï PROLETARIJAT Ш RUSIJA. Berilu, 28. febr. (Izv.) Na vprašanje neodvisnih socialistov Lcdebourja in Kiinst-lerja je odgovoril vojni minister Gessler, da je popolnoma napačno mišljenje, da b« sovjetska Rusija s svojo armado podprli» nemški proletarijat. Za vojno niso potrebni samo topovi, arnpak tudi hrana. Kar s« tiče očitanega sodelovanja državne oborožene sile 7. organizacijo »Orgesch«, i/javlja minister, da sodelovanje ne obstoji, kei je to tudi kaznjivo. KOLIKO JE PLAČALA NEMČLTA ANGLIJI. London, 28, febr. (Izv.) Finančni mira* ster je izjavil, da je Nemčija do 1. maja 1. 1922 plačala Angliji na račun vojné odškodnine 1853 milijonov zlatih mark, od i. maja 1. 1922 do 1. decembra l. 1922 p* še 100 milijonov zlatih mark v blagu. BREZPOSELNOST MA ANGLEŠKEM. London, 28. febr. (Izv.) Število brezposelnih znaša na Angleškem po najnovejši statistiki 1,340.900 oseb. Od 1. januarja t. leta dalje se je števjlo brezposelnih zvišalo za 175.000. c..;cb. Pucljeva polomya v Črnomlju. Pucelj dobro ve. da bi v Črnomlju pod navdnimi pogoji nc dobil za svoj shod niti toliko poslušalcev, kolikor ima prstov na roki, zato je porabil semanji dan 27. februarja in priredil shod na. prostem. Shod se je začel ob 1. popoldne, ko je bilo največ sejmarjev zbranih. Vse je drlo gledat Puclja. ki ga je varovalo kot telesna straža 6 orožnikov, mnogo orožnikov pa je patruljiralo po cestah. Ko je začel Pucelj govoriti, so začeli kmetje žvižgati jn vpiti: »Dol ž njim! Puclja ne bomo poslušali!« Zastonj se je trudil Pucelj, da bi prišel do besede. Končno je razburjen zavpil: »Preklete afne, ali mislite, da sem zato prišel na. shod, da bi mi žvižgalil« Ljudje so sedaj še boli ogorčeno protestirali, da bi jim Pucelj govoril. Pucelj je nazadnje sklenil zborova nje a tem, da je zbranim z odra pokazali — osla in odšel. Da ni bilo orožnikov, h» se bil Puceij seznanil s pestmi belokranjskih kmetov in sejmarjev, ki jim je odgnal kupovalce in jih spravil ob zaslužek. Gotovo si bo pa •»shod« v Črnomlju tako za~ omnil, da ne pojde več agitirat med Be-okranjce. Prvi sovjetski diplomatičen zbornik. Narodni komisnrijat zunanjih zadev je izdal dva velika zbornika zdaj veljavnih pogodb, dogovorov in konvencij za dobo od L 1920 do julija 1. 1922. Skoro devet desetin sklenjenih dogovorov se nanaša na zdaj samostojne prejšnje obmejne dele ruske dr. zave. Ti dogovori se pričenjajo takoj s koncem meščanske vojne. Lahko so delijo v, dve skupini: dogovori z republikami, ki no vpeljale sovjete, in dogovore z demokratskimi republikami. K prvi skupini spadajo pogodbe glede izenačenja skupnrgn vojnega poveljništva, financ, prehrane, zunanjo trgovine in si. To eo pogodbe med S. S. R. (sovjetsko social, republiko) io Azrbejdzonom od 30. sept. 1920, Belorusko Sovj. Rep. od 16. jan. 1920 in Ukrajinske sovj. republiko od 28. decembra 1920. Vse to pogodbe naglašajo prvenstvo sovjetske osrednje vlade ni njeno pravico kontrole E ВТглп 2. SLOVENEC, dne I. marca 1028. Лвт. 48. zveznih republik v svrho skupno borbe e svetovnim kapitalizmom. Sem spada nadalje priznanje neodvisnosti Armenije od 2. decembra 1020 in pogodba г Gruzijo od 21. maja 1921. Obe republiki se zavežeta e tend pogodbami vpeljati sovjetsko vlado. Se dalje gre pogodba s Korezmljsko Sovj. Republiko (Hiva v osrednji Aziji) od 18. septembra 1920. Razveljavijo se vse prejšnje pogodbe z hivskim kanom ter se izroči vsa deželna in mestna nepremičnina novi republiki. Zato se Korezmijska republika zaveže, da ne bo dovolila drugim državam otvoritve industrijskih in sličnih podjetij. Izmenjav ablaga izmed obeh republik t.e bo vršila v državni režiji in monopolu, ne da bi obe stranki imeli narok na dobiček. Končno pripozna sovj. vlada vse politične pruvico onim državljanom, ki so dok užali zvestobo korczmijski, ruski ln evetovni revoluciji. Korezmijska republika dobi od sovj. vlado enkratno podporo 500.000.000 rabljev. — Povsem drugačne so pogodlfe z novimi zupculnimi obmejnimi državami, katere so z orožjem branile svojo neodvisnost. Sovj. vlada pri-pozna popolno sumoetoinost novih republik, jih oprosti plačila prejšnjih vojnih in tudi predvojnih posojil, se odreče vojne odškodnine, oprosti tudi državljane novih republik plačil za dolgo» e prejšnji ruski Kmečki hi Plemiški Bariki. Nove države dobijo nazaj vse zgodovinske in umetniške spomenike, kateri so nahajajo v Rusiji. Poljska dobi nazaj vse, kar je izgubila od 1772 naprej. Povrne se tudi zasebno premoženje, odpeljano od 1. 1914 naprej. Sov J. vlada izplača iz svojega zlatega fonda po 15. milijonov Estonski in Latviji ter 1 in pol milijona Litvi. V pogdbi e Finsko od 14. oktobra se zavežo Rusija Izprazniti okraj Pečen ga (kar pomeni, da ne obetoji več rusko-norveška meja) in brezplačno izročiti Finski celo premoženje ruskega erarja na Finskem. Veliko manj je pogodb t državami Za-padne Evrope. Na prvem mestu stoji tu znana rapallska pogodba t Nemčijo. — 7. decembra 1920 bila Je sklenjena pogodba z Avstrijo, na temelju katere se ustanovijo konzulati. Pogodbe, kupčije in si., sklenjene na avstrijskem ozemlju, so podvržene avstrijskim zakonom, sklenjene pe na sovjetskem ozemlju, posebnemu razsodišču. 20. aprila 1920 je sklenjena pogodba z Belgijo, katera je izjavila, da so ne bo vmešavala v notranje ruske razmere, nakar ie Rusija ustavila sodno postopanje proti zaprtim Belgijcem ter j'h je odpustila domov. — Prava posebnost zbirke je pogodba z Romunsko iz 1. 1918, glasom katere se zaveže Romunska izprazniti Be-arabijo tekom 2 mesecev. Ta pogodba je ostala na papirju in ni bila ratificirana. Navadne pogodbe glede izmenjave vojnih vjetnlkov in povrnitve lastnih državljanov so sklenjene z Arg'eško, Franco ko, Nemčijo, Jugoslavijo, Oirr^ko in dr. 20, decembra 1021 ie bila skl^nîena 7.n?apna pogodba r Ttolpo. Na t^mel'u točke 18 te pogodbe sta se zavezali obe stranki skleniti trgovsko no-rodbo in, če se to ne zgodi tekom šestih mesecev, podnl'šatl začasno pogodi:» še na dobo pnptra leta. Pvet narod-i nih komisarov ie odklonil ratifikacijo ru-sko-ital'îan^ke trgovske konvencPe, podpirane 24. maîa 1922. To Je izzvalo novo diplomatsko doni*ovan'e ter je 1'rmčno italijanska vlada pristala na podoljšanie začasne pogodbe, dokler ne bo izvršnioči odbor sveta narodnih komisarjev ratificiral trgovsko konvencijo. VoliYra фшЊ. Bevke pri Vrhniki V torek 27. m. m. Je imel pri nas kandidat Stanovnjk lepo uspel shod. Udeležili so se ga skoro vsi možje in fantje. G. poslanec je na poljuden način očrtal delo poslancev SLS v Belgradu in utemeljil naše zahteve po avtonomiji. Shod je jasno dokazal, da so tudi v tej vasi ljudje izprevideli, kdo je njihov pravi zastopnik in obrnili hrbet samostojni demagogiji. Med burnim pritrjevanjem se je g. kandidat odpeljal v Blatno Brezovico, kjer je imel ravnotako lepo uspeli shod kot v Bevkah. v 32 strank т Jugoslaviji. Beigrajsko »Vreme« našteva sledeče stranke, katerih liste so v Jugoslaviji potrjeue: 1. Radikali. 2. Demokrati. 3. Zemljoradniki. 4. Avramo-vićeva skupina. 6. Samostojni kmetje. 6. Maglajićeva skupina. 7. Spahova skupina. 8. Neodvisni muslimani. 9. Džemijet. 10. Socialisti. 11. Republikanci. 12. Delavska stranica. 13. Naprednjaki v Belgradu. 14. Liberalci v Smederevu. 15. Samostalci. 16. Invalidi. 17. Protičevci. 18. Radičevcl. 19. Hrvatski pravaši. 20. Srbska stranka. 21. Klerikalci 22. Vojaška stranka. 23. Nemška stranka. 24. Romunska stranka. 25. Fede-ralisti. 26. Črnogorski kmetje. 27. Neodvisni Jugoslovani. 28. Neodvisna meščanska stranka. 29. Najemniki. 30. Trumbič-Drin-kovič. 31. Hrvatski slogaši ln 32. Hrvatska kmečka stranka. v .Milan Pribičović ustanavlja novo stranko. »Banatski Glasnike javlja, da bo polkovnik v pokoju Milan Pribičevič ustanovil novo kmečko stranko. v Slabi izgledi za radikale. Glavni odbor radikalne stranke je že sam ugotovil, da so izgledi za Pašićevce precej slabi. Prvo štreno jim je zmešal Protić, drugo pa sami Pašićevi pristaši, ki se ne marajo več pokoriti diktatu glavnega odbora. Zato en kandidat drugega denuncira in vladni radikalni organi so vsi zbegani, ker ne vedo, koga naj bi podpirali. I?, zunanje politike. • Spor v »Avantijevem« uredništvu. Za Časa Serratijeve odsotnosti v inozemstvu je vodil milanski »Avanti« in maksima-listično stranko sodrag Nenni s pomočjo Passiglla in Baccija. Vsi ti In po njihovih izjavah tudi ogromna večina maksimali-stične stranke je proti združitvi s komunisti, katero združitev pa odločno zagovarja Serrati. Serrati je po svoji vrnitvi Nenni-ja odstavil. Toda Nenni, s katerim je solidarno vse ostalo uredništvo »Avantija«, izjavlja, da Serratijeve odredbe ne prizna in da se bo umaknil le sili. Končno besedo v tem sporu bo izrekel bodoči strankin kongres. • Italijanske fašistične organizacijo v inozemstvu. Mussolini dela temeljito. Zbrati hoče v fašizmu zadnjega Italijana tudi v inozemstvu. Povsod se snujejo fašistične organizacije. Za avstrijsko Štajersko je pooblaščen Giauco Stoifer v Gradcu, da izvede organizacijo italijanskih frontnih bojevnikov pod imenom »Benito Mussolini«. -f 0 organizaciji jugoslovanskih nacionalistov javlja zagrebški »Obzor«, da je nastalo v organizaciji neko vrenje, ki ga or-junaši taje, a nekaj pa vendar prihaja na dan. Najprej so odrekli pokorščino Pribi-čeviću, ker ta nima več dovolj denarja na razpolago (za časopisje). Sedaj pa se pripravljajo orjunaši, narodni čelniki, dobro-voijci itd. na diktaturo. O tem vprašanju bo sklepal glavni odbor okoli 16. marca v Belgradu. Večina »Orjune« zastopa stališče, da je treba bodoči parlament razgnati, manjšina pa se temu upira. Zato ni nemogoče, da pride tudi v »Orjuni« do razkola. Dn mm пткв. —Urail je dne 28. febr. ob osmih zjutraj po kratki težki bolezni v Smartnem pri Kranju ondotnl kaplan g. Andrej K a j-d i ž. Rojen je bil na Bledu dne 26. novembra 1890. Kot dijak je bil vzoren gojenec Alojzijevišča in £'arijanišča. Kaplanovnl je na treh krajih: dve leti v Smledniku, tri leta v Kranjski gori pri g. župiiku Krajcu in poltretje leto v Smartnem pri g. župniku Šarcu. Zaradi njegove vestnosti in od-krito-vedrega značaja so ga povsod ljubili predstojnik in ljudstvo. Bil je duhovnik po Srcu Jezusovem. Pogreb bo v petek, I dne 2. marca ob devetih v Smartnem. Sošolci, udeležimo se ga kar največ mogoče. Sošolci-duhovniki, ne pozabimo na dogovorjeni dve sv. maši za tretjega iz naših ! vrst umrlega ni molimo za pokoj blage duše dragega Andrejca. — Hrastnik. Pri nas smo imeli v nedeljo volivni sestanek SLS, na katerem so govorili kandidat Kugovnik, U r a -n j e k in tov. Kukman iz Trbovelj. Istočasno je imel soc. dem. Leskošek iz Celja ' pod imenom »protestni shod« volivni shod v konzumu, kjer je bila velika preklarija. Dalje so imeli isti čas NSS shod pri F. Lo~ ; gerju, udeležba manjša nego na našem sestanku. — Ponesrečil se je otrok radarja Pungerška. Padel je s stola nad štedilnikom na štedilnik In je v nedeljo zjutraj umrl. — V Dolu so sklicali bivši komunisti volivni shod v gostilni Peklar. Po prvi maši sta govorila kandidata Solamon in Be-denek. Ljudi je bilo т gostilni kakih 30, več gotovo ne. Poslušali eo mirno in sc mirno razšli. — Število učiteljic ▼ naši državi. Po najnovejši statistiki znaša število ljudsko-šolskih učiteljic v državi 7180. — Zahteve najemnikov ▼ Češkoslovaški republiki. Društvo češkoslovaških najemnikov je te dni priredilo v Pratfl velik shod, na katerem so »prejeli resolucijo, ki zahteva, da se zakon o zaščiti najemnikov podaljšn najmanj za pet let in se v tem času tudi najemnine ne smejo povišati. — Triič. 70 letnico rojstva ja obhajala dne 26. februnrjn mati g. barona Borna. — SO letnico svojega delovanja je praznoval te dni gozdarski mojster ln ravnatelj baron Bornovega velepoeestva ln njegove industrije, g. inž. Franjo Sonnblehler. — Castitamol — Koncert pevskega ibora Glasbeae Matice ljubljansko r Kranju. V nedeljo, dne 4. marca popoldne ob petih priredi pevski zbor Glasbeno Matice pod osebnim vodstvom konservatorijekega ravnatelja g. Mateja Iiubada koncert v Sokolskl dvoran L Matični zbor «e pripelje v Kranj ■ poštnim vlakom ob 4.04 ter se poda takoj nato na pokopališče, kjer zapoje nn pokopališču v pofaščenje Prešernovega in Jenkovega spomina ter vseh, na pokopališču pokopanih blagopokojnikov dve nagrob-nlci, dočim spregovori zborov tajnik g. Ivo Perozzl par besedi. — Na ta Matični koncert opozarjamo občinstvo mesta Kranj in bližnje okolice. — Okrožni nrnd za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje 5 zdravniških služb iu sicer 2 službi za splošno medicino pri poslovalnici v Ljubljani, 2 službi za splošno medicino pri poslovalnici v Ptuju ter službo zdravnika za splošno medicino s posebnim ozirom i a kirurgijo pri poslovalnici v Mariboru. Interesenti se opozarjajo nn razpis v Uradnem listu. — Preureditev selske službe pri pošti Brezje. S prvim marcem t. I. se je preuredilo pri pošti Brezje dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši takole: V I. okraj sc nvrste kraji: Dnbropolje, Črnivec in Noše, r IL okraj pa Plrafitca, Me. Pnloviče, VI-soče In Vadiše. Dostavljalo se bo v I. okraju vsak pondeljek, sredo in petek, v 1L okraju pa vsak torok, četrtek in soboto. — Drzojavne ln telefonske pristojbine r inozemskem prometu v razmerju 1 frank — 20 dinarjev. Počenšl a IS. februarjem t. L 8 kot enakovrednost franka določenih 20 vajset) dinarjev. Od tega due se mora torej plačevati pri vseh Inozemskih brzojavnih in telefonskih pristojbinah za vsak frank ali del frauka dvajsetkratni znesek т dinarski veljavi. — Direkcija pošto in telegrafa v Ljubljani, dne 21. februarja 1928. (Prejeli 28. febr. 1923. op. ur.) — Najdeni mrtvi mož. V Peklu pri Poljčanah so našli na potjn Sft let starega moža srednje, močne postave, svetlorjavlh las, malih brk. Zmrznil je. Kdo je bil, ne ne ve. —• Tatvine tn vlomi. Tvrdkl Peter Majdlč v Kranju je bilo ukradeno pločevino v vrednosti 8000 krou. — Gostilničarja Josipu Boreškn v Litiji je bilo ukradeno usnja v vrednosti 4000 K. — Velik Izgred * Sneberjlh. V neki noči sta dva fanta slino razgrajala po Snebrjih in n sekiro sekala ln razbijala ograje lu plotove Mejačke. — Ukradena krava. V Dolnioah je bila ponoči 27. t. m. ukradena Murljl AlljaS krava. Orožuiski narednik Anton Potočnik ln podnarednlk Franc Valenčič Iz Št. Vida eta zasledovala sledi, po katerih je tat odgnal kravo in sta našla ukradeno kravo v gozdn na Toskem čelu. Ker sta Jurij Zoro in njegov delavec A-'f,u;i Božič s Toškega čela nujno osumljena tatvine, sta ju orožnika nretirala in izročlLi / /.apore ljubljanske deželno sodnije. — Najdena mrtva novorojenka. Dne 28, februarja .1923 ob 5. uri zjutraj eo potegnili na jezu Ljubljanice v Fužinah iz reke mrtvo novorojenko. Dete je dobro ohranjeno ln je bilo v vodi komaj nekaj ur. Ime neusmiljene matere ni znano. — Na postaji Zalog ukradene oal. Ker je pomagal krasti meseca oktobra 1920 a« premiknlni postaji v Zalogu osi, je bil Ivan Jolnlkar iz Vevč obaojen na 3 tedne ječe. p Marij Kogoj v Gorici. Marij Kogoj Je te dni priredil v Gorici koncert skupaj z italijanski i muzikom E. Desderijem. Koncert je sijajno uspel In znani italijanski kritik Leonardo Vinci je objavil obširno, zelo pohvalno kritiko. p Zadružni napredek v Vrtojbi V Vrtojbi so te dni otvorili zadružno mesnico, ki naj za vse slučaje zavaruje hrbet že obstoječi zavarovalnici za živino. Vrtojba ima tudi svojo zadružno krčmo, v kratkem pa otvorijo tudi konzumno društvo. S Celje. V četrtek, dne 1. marca ob pol 8. zvečer, se vrši v Celju v vrtni dvorani hotela Beli vol volivni shod SLS. Govorita profesor Vesenjak in poslanec Žebot iz Maribora. Somišljeniki pridite! š Zlato poroko ata obhajala ▼ Št. Jurju ob Pe#-nlel posestnik in cerkveni ključar, mesar g. Anton Doba J ln njegova žena Apolonija. DobaJ Je zveot somišljenik naše stranke. Bog daj še mnogo lett fi Smrtna kosa. V Dolu pri Slatini je umrla vdova Jožefa Kovači?, ki jo dala usmiljenim м-etram ïtlri hčere. — V Ljutomeru Je nmrla Ana Erjavec, ki Jo mnogo let akrbno ln vestno vodila gospodinjstvo » dijaškem semenišču v Maribor«. — Svetila obema večna luč! Umor x JarenlnL V .Tarenlni sta bili v noči od 21. na 22. februarja Ï923 na grozen nnčin umorjeni posestnici Marija in Terezija Volngerl v Jarenini. Morilec je ženskama ш kamnom pretolkel lobanji. Koliko je morilec uropel, se nI moglo ugotoviti. š Želja p« mil je izpolnila. V Pamečnh Jc na pustno nedeljo sredi med plesom zadela kap 27 letnega usnjarskega delavca Ivana Vodovnika. •— Font je večkrat rekel, dft hoče ta predpust umreti. Kelja ?o mu je izpolnila. î-I-T'ITT-i—Г"Т|» Prvi Zemljani na mescu. Cuiležul doživljaji dveh Angležev. 26 Angleški spisal H. G. Wella. — Poslovenil —e—. Približala sva se gostemu grmičju. Ustavil naju je glas, kakor če bi kdo s kladivom udarjal po velikem kotlu. »Po vseh štirih se morava plaziti!« јз Šepetal Kavor. Spustila sva se na tla in lezla po rokah ln nogah naprej. Tu pa tam naju je zbodel I ak trn v obraz ali v roko — nisva ne brigala za to. Proč odtod ln k obli! Sredi grmičja sem se ustavil in pogledal Kavorju v obraz. »Pod površjem jo —!« je šepnil. »Spodaj —!< »Utegnili bi priti ven!« »Oblo morava najti!« »Dal« sem dejal. »Da, kako —•?« »Lezla bovn, dokler ne prideva do nje.« »In ako Je ne najdeva?« »Se morava skriti! Da vidiva, kaki so — !« »Ne smeva se ločiti!« Premišljeval je. »Kod pojdova - ?< »Izročiti se mornva sl"čajnf« Stezala eva vratove in so previdno oz'ra'a na vse strani. In iznova s\a se spustila na vse štiri in se plazila, kolikor sva mogla presoditi, v krogu, o! гаГаЈоб vso ]>o/. >r r)st ria i/ »Mjeno oblo. Iz notranjščine m «ca so prihaja!' od časa do časa stresljajl, udarci, čudni, nerazumljivi glasovi kakor od silnih strojev, in parkrat se nama je zdelo, da nama je veter prinesel na uho šum in trušč, ki je prihajal s površja me^čevega, sem preko skalovja. Pa strah naju je bilo in nr-a si upala na kako višje mesto, da 1." se razgledala po kotlini —. Nj vem, kako dolgo je trajalo to plezanje. Neverjetno, kakor v sanjah se mi ja vse to zdelo —. In res sva živela, kakor v deželi čudnih snnj. — Krog ni.ju sanjava divji -a, bujno, čudno rastlinstvo, ki je zrastio v par urah, ogromni lišaji, orjaškim goba.n podobne tvorbe, povsod žive barve, zelena, rdeča, vijoličasta, pomarančasto rumena, in nad nama črnomodro nebo, na katerem se je blestelo vkljub žnrečemu soln-cu še vedno par pozabljenih zvezd, — in k vsemu temu skr'/nostni -»buiim — buum — buum< iz neznanih globin, udarci i kladiva, ropot strojev —. In sedaj'e — o groza — lajajoče mu-kanje orjaških goved —. XI. Strtrieiii Ynlkl. V strahu ln trepetu sva se ubojra iz-gublj ia Zemljana plazila po gosti divjini, j iskala oblo in bežala pred neznanimi glu- I sovi, ki so so bli/ali. j Iu dolgo je trajalo, da sva zagledala prva živa bilja —. ' Glasovi, ki so nama prihajali na uho, so bili podobni medlemu mukanju telet, od časa do časa so se ipremenili v grozeče, divje lajanje, pa so sploh utihnili v zadušenem kruljenju,, kakor da bi t nevidne živali imele polne gobce krme. In zagledala sva jih —. Kavor je lezel pred menoj in jih je prvi opazil. Zgrabil me je za roko in mi mignil z glavo. —. Grmičje se je lomilo, kot bi se težko truplo vleklo po njem, strahotno lajanje se je oglasilo trdo za najinimi hrt'.i. In ko sva se obrnilo, sva zagledala med tr-stičjem orjaško truplo —. V obccgu je merilo gotovo dvajset metrov in šestdeset metrov je bilo dolgo. Umazano blede barve je bilo in na hrbtenici črno. Nog nisem opazil. Vrat je bil debel in masten, od glave nisva vi 'ela drugega ko velikansko požrešno žrelo, majhne nosnice in trdo zaprte oči pred ostro lučjo soinčnih žarkov. Knkor orjaški valjar je ležala žival v grmovju. Sedaj je skrčila usnjati hrbet, se pot 'la naprej, puščajoča za sebr.j široko sle ! p mandranega brstičja in Jišajev, in kmalu je izginila v goščavi —. D.uga žival se je pojavila in za njo tretja in če' ta — in -.a jimi, kak .r l ' jih gnal na pašo, se je prikazal — selc"'l', prebivalec mesca, pn i, ki sva ga videia —. Krčevito sem pograbil Kavorja za roko in rei remično sva o'dežn'a, ko je čudna prikazen že zdavnaj izginila —. Majhne poetave Je bil, ta prebivalec mesca, komaj poldrugi meter visok. Kakor mravlja je izgledal poleg orja ih trupel svojih goved. Obleko je nosil, L svetle, usnju podobne snovi je bila narej. h1 vse telo je bilo skrito v njej. Tudi g. Nva mu je bila skrita v nekaki čeladi, se mi je zdelo, ob straneh je imela vzbočeua. očala iz temnega stekla. Kratki, rokam podobni izrastki so mahali ob telesu. Tudi noge je imel kratke, odete v topla oblačila. Smešno suhe so bile in stopala je imel čisto majhna. Prav okorno je izgledal, pa v primeri z zemljani se je kretal jako naglo. Živahno je mahal z rokami in zdelo se je, kot de se mu mudi in da je nevoljen in nemiren. Kmalu sva ga izgubila izpred oči. Par goved je še zamukalo v daljavi, nato pa je bilo spet vse tiho na mescu. Dolgo je trajalo, preden sva si upala spet naprej —. In spet sva srečala novo čredo goved. Ležala so v sočnem rastlinju kakor velikanski polži in s hlastno požrešnostjo žrla mesnato lišaje in lisasto, v debelih kupih rastoče zelišče. Pogled na te pasoče se živali, na njihove prežvekujoče gobce in zaprte oči, je napravil vtis živalskega za dovoljetva, ki je vznemirjajoče vplival nn najine gladne želodce. » îSelenit- (od gr?ke berode >selencr t» me» sec) gn imenujemo v nasprotju z jzemljnnotnt. (I>ul|e ) Ita*. g l'fasija ia isednarodna fetamiltka ton» «j a. Natodni komisarijat za promet «prejel j« ponudbo glede p r 1 o t o p a Rusi j« k mednarodni h-Jezniški konvenciji pod pogojem, da м Reslji pri-maju late pravice kakor drugim drŽavam. V Moskvo to dospela poročila, da postane Rusija Sas modaarodM žekzniike komisije, toda b(M pravice glasovanj*. g Iiellh« lekvracflv s« tsdetaO v Шк«Л*тА s» ♦•dih lanéko lete. V oddelka Skodovth zavodov za ladelavo lol.omoli» so v minulem let« оаргатШ 40 lokomotiv ln 12 tenderje* m C3R, 100 lokomotiv SoeleM dn Lenmt«, роЈ-еш GO lokomotiv n Bom» nljo. Vrh .tega j« rečeni oddelek popravil 145 lok» SooléM dn Levant«, pol «m SO lokomotiv ta Rom» olji in 89 rami m drugim državam. — Zadnje dni J« dobila Skodova tovarna vet}« naročilo železniškega gradiva aa Indijo. Danes si eluil kruh v Sko-dovih zavodih (v Plzuu, Pragi la Kr. Gradca) približno 17.000 delavcev ln uradnikov. Med vojsko ]• bilo tam zaposlenih 38.000 delav: Mh moti Ia uradnikov. Mnoti* delavcev J« izdelovalo tedaj sam« m unie! jo. g Trgovske cves« med Basi)« te ffatersk«. Ma- ftarski minister zunanjih zadev demontira poročila o sklenitvi trgovinsko pogodbe med Mažarsko ln sovjetsko Rusijo. Tozadevna pogajanja vodijo I« posamezne tvrdke. Dosedaj Je dobila Mažarsko is Rusije 400 vagonov mineralnega olja v zameno n gospodarske stroj«. g Blagovni promet p« Črnem гиогЈч. Derutra (Deutsch-Russ. Transport Agentur) je pričela pogajanja s sovjetsko vlado glede prevažanja blaga po Črnem morja. Fllialke druitva bode otvorjene v Ddeal, Batumu, Nlkoiajevu ln Novorosljsku. g BulJSerild ta kmot Rdeča armada j« prebila rtmo na kmetih 1л j« po vladn«m naročil« priredila več konferenc i gospodarji. »Isvnetlja SNK«, katera prlobčujejo »daj t« podatke, omenijo, da )« vprašanj« lastnin« semlj« barvalo burne debate. Kmetje niso zadovoljni a sedanjim položajem. Njih malokulturnost, pišejo Izvestija, a« upira skupne-nu obdelovanja semlje. Pomnožile so *« burf.ua»-am tendenc«. Drugače Je va« po starem. Kmetje ne mislijo na to, da bi boljš« obdelovali polj«, a ho-бејо al samo prilastiti več zemlje. Vedno s« slišijo «tare pritožbe o pomanjkanju zemlje. Revni kmetje sahtevajo nov« razdelitve sveta in so poaebno proti •ovjetskim graščinam (Sovpoei), kateri nadaljujejo tospodarstva prejšnjih veleposestnikov. Sovjetska vlada pa s« Je prlmorana opirati na bogat« kmete, .'etudl jI J« njih mišljenje neslmpatlčno. Ravno zdaj j« Izjavila vlada, da ne mor« vet preskrbeti kakor dve tretjini žita, katero j« potrebno zasejati v stradajoči deželah. Eno tretjino mora dati prebivalstvo drugih okrajev, knteri so Imeli lani normalno leti-50. V to svrho je tudi razpisan nov davek v pridelkih. Vsaka rodbina, katera a« sama preskrbi, nora dati t kg žita ali njegovo denarno vrednost g Detla« gospodarske stanje Krima. Komisija "avršilnega odbora sveta narodnih komisarjev je igotovlla težko stanje Krima, kjer J« pričakovat! i« hujšo lakoto nego leta 1921. Obdelano Je samo S7 odstotkov zemlje proti letu 1920. V primeri a ,iodatki leta 1916 je preostalo konjev 32 odstotkov, polov S6 odstotkov, orae 59 odstotkov (ker a« penijo v planinah), svinj 17 odstotkov. Na eno go-ipodarstvo prid« komaj 0.7 glav« delovne živin«. V* katastrofalnem položaju м nahajajo specielne irultur« Krima: vrtnarstvo, vtničarstvo In tobak, ?ri katerih J« bilo prej zapoelenih BO odstotkov prebivalstva. Neverjetna pomnoži te v Škodljivcev J« uničila vinograd« in nasade. Propnll a« tndl v*i krasni carski parki in gozdovi. g Petregrajeka Industrija. >Ekono®JïeskaJa £baij« prinaša poročilo uradne Delavsko-kmečke inšpekcij« glede stanja petrograjske industrij«. — Dasi Je produkcija proti lani narasla, stoji vendar Isredno nizko in ne doseže več nego 11—47 odstotkov normalne produkcije. Produkcija opekarskega -rusta stoji na ničli. Najbolj še dela industrija šivalnih strojev, katera izdeluje 01J2 odstotkov pro-liikcije mirnega časa. U°; obi drugih panog v primeri s preBog živi, naš Magolič!« lj Telovadni teden T. 0. Z., ki je lani ; vzbudil veliko zanimanja, se tudi letos vrši ; (4.—11. marca). Večeri so vrše v tolovad- ! niči ozir. dvorani Ljudskega doma CStro-liška ulica), xakijuma slavnostna nkade- I mija pa v Unionu. Kdor je lani videl te j orlovske nastope, jih letos ne bo zamudil, , ker obetajo biti še bolj dovršeni, kolikor moremo soditi po pripravah. Čakajo glodalca zanimive novosti m presenečenja! Za naraščajekl nastop (nedelja 4. marca popoldne) že prodaja vstopnice prodajalna Ničman. lj Ljndeki oder. V petek, dne marca ob 8. zvečer sestanek vseh članov Ljudskega odra, nato skupna vaja. Člani naj sc tudi med seboj opo-zore na to. Vabljeni eo pred vsem oni. ki nas'i> pajo pri »Pasijonu«. lj Mladinski dom — Kodeljevo. Danes 1. marca ob 8. nri zvečer predavanje. lj Koncert gdč. Svajgarjnve. Od dane» naprej so v predprodaji v Matični knjigarni ns Kongresnem trgu vstopnice r.a klavirski koncerU katerega priredi koncertna pianistinja In profesorica kon-nervatorija Glasbeno Matice, gdč. Marija Švnjgar. Sedeži eo po običajnih censb, to jo 15, 12, 10, 8 in 6 Din. Pri blagajni so dobi tudi podroben spored. lj Zveza Šoferjev Slovenije naznanja, da se vr.,1 njen Občni zbor dne 8. marrn 1923 v gostilni Ko-dela, Rimska cesta 11 ob sedmih zvečer. Clsul se pozivajo, da s« aenesljivo nd«leže občnega ri«>ra. — Odbor. lj Se n! dovolj draginje... Orenrlj trgovcev v Ljubljani poroča: Radi podraïenja cen v veletrgovinah in tovarnah so ljubljanski trgovci povišaK ceno v nadrobni prodaji nekaterim predmetom. Od 28. februarja L 1. dalje so bo prodajalo na drobno: ' ■dadkor (kocke) kg Dtn M, Slsdker (rtpe) hg Mn 24, «ikorlja Franck kg 28 Din, pol kg 18 Din, četrt kg 6.14) Din, šestina kg 4.40 Din, milo (gazela, c.1»-torog) kg 20 Dtn, Schlcht kg «1 Din, kava (najslab-šn surova) kg 44 Din, najslabša žgana kg M Din, domaïa mast kg 42 Din, namizno olj« lit«» « Din, petrolej liter 7 Din. lj Neverjetne. Po vseh ljubljanskih trafikah nI mogoče dobiti »Koroškega Slovenca«, edinega glasila slovenskih bratov onstran Karavank. So mar naši bratje, ki eo stoletja bili in še bljejo najtežji boj za svoj narodni obstanek, to zaslužilit — Gosposvet-skl zvon, kje je tvoj glasi lj Tedenski zdravstveni Izkas. V fann od 18. do 24. febr. t. L je bilo v Ljubljani rojenih 28, umrlo je pa 24 oseb, med temi 7 tujoev. Vzrok smrti v 1 slnčajn žlvljenska slabost, v 8 jetika, v 2 pljučnica, v 1 otročiška vročica, v treh srčna napaka, v 8 rak, ostalo drage bolezni. lj Nalezljive boleznL V časa od 18. do 24. februarja L l. so bili naznanjeni nastopni slučaji nalezljivih bolezni: 2 davlce, 2 škrla-tice. 1 trebušnega legarja, 1 dušljlvega koši jo. lj Nova kavarno. V novi palači Ljubljanske kreditne banke nasproti glavne SoŠte je 28. februarja t. L otvoril veliko mo-erno kavarno g. Fiala. Kavarna, ki nosi ime »Emona«, je opremljena z vsem kom-fortom. Ker je lega kavarne kar najugodnejša, a g. Fiala izkušon v svoji strokC nI dvomiti, da ima ta kavarna bodočnost. V kratkem otvori g. Fiala poleg kavarne tudi restavracijo. lj Neopravičena nabiralca. Dva mladn fantiča katera sta že pod ključem, sta nabirala neopravičeno prispevke za športni klab »Jadran«. Preskrbela sta se x nepodpisano nabiralno polo opremljeno s štainpilj-ko omenjenega kluba. Na prvem mestu io bil zabeležen prispevek Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v znesku 1000 dinarjev, ki je pa bil fingiran, kakor ве je ugotovilo. Ce je kdo neupravičenima nabiralcema kaj za »Jadran« daroval, naj to naznani policijski direkciji. lj Velika tatvina odkrita. Detektiv To-ger je odkril veliko tatvino In aretiral dva silno nevarna, mlado tatiča. Joško Novak je slnžil v Jelačinovi trgovini na Emonskl cesti. Ni bil pošten. Kradel je v skladišču mast, rozine, sardine, kavo, čokolado, sladkor. Njegov prijatelj, trgovski sotrudnik Frano Robida je prodajal nkradeno blago neki lahkoverni ženici, knteri je natvezel, da dobiva blago cenejše, kakor so dnevu« cene. Koliko je bilo pokradeno, se n« ve, pač pa je policija pri lahkoverni ženici zaplenila razno nkradeno blago v vrednosti 19.454 kron, za kateri znesek je maîn trgovka oškodovano. Blago, ki jI ga je prinašal Robida, je plačevalo po precej visokih cenah. O Robidi se je ugotovilo, do je pred mesci kradel pri svojem bivšem gospodarju trgovca Trdini. lj Policijska kronika. Novomeščonka Mina Mohorič ne sme bivati v Ljubljani, kjer ji je tako všeč, da se vedno vrača nazaj. Dne 27. februarja s« je zopet pripeljala v Ljubljano, toda na državnem kolodvoru so jo precej prijeli ln jo odvedli v zapor. — V neki gostilDi na Zaloški cesti so so gostje stepli. Miril jih je železničar Franc Renčelj, toda pretepači ga niso poslušali, marveč je nekdo naaril Ren čl j a z litersko steklenico po glavi. — Dne 28. febr. ob poi-sednii uri zjutraj je nekdo vlomil v prostore ^Športne zveze». Hišnik je zapazil vlomilca, kateri je zbežal in pri pošti izrinil. — Vlomljeno je bilo v delavnico Jožef Vidmarja v Fiorjanski ulieL Vlomilec је^ odnesel raznega blaga v v rednosti 5800 K. — У kavarni Evropa je bila nkradena 12.000 K vredna suknja g. Valentinu Jadrana. — Vlomilci so obiskali 27. februarja Vincenca Marineeka v Hranlluični ulici in mu odnesli dragocenosti in denarja v vrednosti 36.000 K. a» e, Nočnim časllvcem presvetega Rc5nje-ga Telesa se naznanja, da je nocoj redno colonočrio češčenjo presvetega Zakramenta. Molila se bo i>. nra: češčenjo svetih ran in svotega obličja Jezusovega. Vljudno vabimo možo in mlado niče, da so zanesljivo udeleže nočnega češčenja. c Nova prot-iverska odredba sovjetsko vlade. Sovjetska vlada je izdala dekret o popolnem uničenju verskega poučevanja mladine. Pouk vere v šolah je bil že leta 1918 prepovedan. Mladina se je pa zato zbirala po zasebnih hišah, kjer rs jo poučevala v veronauku. Vlada zdaj ludi zasebni verski pouk kategorično zabracijuje in sicer s kaznijo do 10 let ječe. Da so sovjetisti popolnoma znoreli, je jasno. c Svetišče sv. Ano Beaupré v Kanadi, ki so je zažgali Kukluxklanci, so vnovič sezida. K temu svetišču je vsako leto romalo okoli 1 milijon ljudi. Denar se bo brezdvo-ma kmalu nabral. c Katoliška izobraževalna zveza (Volks-verein) v Argentiniji vzdržuje delavsko visoko šolo, sindikate, hranilnice, ženski tehnični institut in mladinsko socialno šolo. Katoliki imajo 1 dnevnik (E' Bien Publico) in 56 drugih listov in revij. Delavskih društev je v Buenos Airesu 19, potem 20 socialnih študijskih krožkov in 11 knjižnic. — Glavno je k a t o 1 i š k o vseučilišče. Drugih katoliških društev je 70, potem imamo katoliško žensko zvezo in »Cenlro< za verske študije. »Demokratična unija« vzdržuje 3 študijske krožke za razširjevanje verskih načei. Zraven je nešteto šol in ka-ritativnih društev. Cerkva je v Buenos Airesu 65. Socfôîm vestnik. e Sorialne reform« v prnvki občini. Velfkopra-ska občinska uprava, ki združuje 45 občin, je napravila v zadnjem času vaien korak, dn enotno organizira in času primerno ргсозпије vso javno socialno pomoč. V to svrho se je ustanovila centralna socialna posredovalnica, ki vodi kataster vseh soelalnfh naprav, «dredt te NlOdtfV, 1 oseb, ki dobivajo javno ali prostovoljno podpo Posvetovalnica bo lsviievala soelaln« potsvodb« la organizirala poarcdovaln« odra* —f-j organov. Klasificirala b« prsamsana delovna m». sta, potrebnim pomagala a svatom la «tojaajaoa feu v vsakem slučaju oumčila m «rte, kamor slučaj svojem značaju spada. Dalj« bo posvetovalni«« 4» lala na to, da se U raznih pomožnih uradov cdpr» vi birokratiino poslovanj« ln s« kolikor mogoča pospeM reševanj« vlog. Iztrebiti hote la dobrod«t* nostl brezdušno šablono in preprečiti, da M m podpora lzpreminjala v miloščino. Socialno tlbk* je treba kolikor mogočo postaviti aa lastn« nog« ta> jim omogočiti, da a« sami vzdržujejo. — DoaleJ Џ socialna posvetovalnica Izvršila predpriprav« tel unlfikacijo socialnega akrbatva. ItvrMla J« pota»' vedbe o položaju posameznih socialnih naprav, tsar* načOa njihovo upravo, Izboljšala prebrano v a]0u Vsi dobrodelni zavodi so dostopni občanom vaeM občin, pristojbine so se Izenačile. V zadnjem čaM| je velikopraška nprava ustanovila po «a dom ti okrevajoče la bolne otrok«, pripravlja «• savod Ш slaboumna otrok«. Dobrot počitniških kolonij me», rejo biti deležni otroci ln vajenei vseh ргаАкЊ občim, Centralna rocialna posvetovalnica м pri «vojraf delu opira na krajevn« odbor«, Id Izvršujejo zanj« poizvedbe Itd. Vsekakor koraka Češkoslovaška r» publika v soefalni politiki v «nI vrsti s najnaprednejšimi deželami. ___ Orlovski vestnik. Telovadni teden J. O. Z. Danes ob 6. wA zvečer se vrši v veliki dvorani Ljudskega doma skušnja za vaj« članle na godbo: * kiji, s tamburčki in Tri dob« česk« semlj*. Sestre, ki vežbajo t« vaje, naj bodo točno шЦ mestu. — Danes ob 7. nri svečer s« vrli v telovadnici Ljudskega doma sknšnja za vaj* s batom. Mladost 8t 2. je Izšla 18. febr. Ovitek Ja bil priložen 1« L številki, zadosti velik, da naročniki druge številke shranjujejo v njem in ga tudi na vezavo letuika lahko porabljok Vsled finega papirja Izgleda XVL letnik »Mladosti« zelo lepo, pa tndl po vsebini j» prikupna. 2. številka obsega članke: Narodne uačelo, dolžnost ln delo; Prerod, Vlrago vlctrix (nadaljevanje dr. Pregljeve povesti iz orlovskega vaškega življenja); Dolžnosti Orla do slovenske kujige (prof. Dolence)? Pa smo se pogovarjali... (Kako so пекјл ustanovili Orla); Dobro se Je imeli (zabavno poučen spis). Obširen Orl. poročevalec prinaša zanimive vesti lz Inozemskih telova4-sklh zvez, ob konca so dopisi odsekov. Slike so v 2. številki tri. — 3. številka, je že v tisku !n ima še bolj pisano vsebino. — Narečni k 1, ki žele list dobivati naravnost na svo? naslov, ga naročijo pri upravi (Ljubljana* Ljudski dom) ln plačajo letno 80 Din. Rav-notam se naročajo tudi inseratl. OPERA. Četrtek. 1. m srca: VRAG IN KATRA. Red K. Petek, 2. marca: P.1GOLETTO. Red C. Sobota, S. marca: NIŽAVA. Red R Nedelja, 4. marca: T0SCA. Izven. Pondeljek, 5. marca : Zaprîo. DRAMA. Četrtek, 1. marce: ZA PRAVDO IN SRCE. Red t». Petek, 2. marca: MADAME SANS GENE. Red R. Sobota, 3. marca: VOJIČEK. De.lav.4ka predstava pa 'znižanih cenah. Izven. Nedelja, 4. marca: ZA PRAVDO IX SRCK. Tztot, Ob treh popoldne. UGRABLJENE SABINKE. Izven. Ob osmfh zr. »Gledališki Hat« št. 20. prinaša pole«; repertoarja, priljubljenega »Razno« tndl na posebnem umetniškem papirju vloženo slike našega Julija Betetta. Opozarjamo vse, do si »Gledališki list« pravočasno preskrbe ker je, naklada omejena. pr Koncert Sowiteki-Kramer. V petek, dne 2> marca ob 8. uri nastopi y Filhajrmouitni dvoraot ca koncerisem odru g. Marcel 8 o w i l s k i, ten» rist našega Narodnega gledališča. Poeetnikcra naš* opere so dobro .тпаие njegove odlične zmožnosti in njegovo vsestransko delovanje v raznih vlogah oa našem odru. Na svojem koncertu, ki ga priredi v zvezi z gospo H i Ido K r amer, poje g. Sowilsld v prvi vrsti same samospeve, med njimi po enega Lajovčevega in Michlovega, dalje 2 Adamsîeva ia 3 Schumrinnove. V drugem delu koncerta poje samostojno Povest o Oralu ix opere ^l^ohengrin» te siccrv poljskem jeziku. V zveri z g. Kramerjevo pa zapove Verdijev znameniti dvospev iz opere Aida. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. pr Odč. Marija Svajgar, absolvenlinja praškega konservatorija, feriaj že 4. leto profesorica na konservatoriju Glasbene Matice v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 5. tnarr* t L klavirski koncert v dvorani Filharmonične družbe z zelo zanimivim in bojjntim sporedom. Na posamezne točke vspo-reda se povrmmo v prihodnjih dneh, danes ponor« no opozarjamo občinstvo na ta koncert 1er »sto prosimo, da z obilnim posetom moralno podpre idealne umetnice, ki ee, kakor g03pa Dana Oolia-Kobler, poi'.f utrudljivega pouka, f« z vso vestnostjo in resnostjo posveča umetniškemu delovanju ia prirejanju koncertov. Vstopnice s») v predprodsji t Matični knjigarni na Kongresnem trgu. pr Koncert K r amer - -Sowilski. Gospa НГИ« K ramer, bivša članica dunajske ljudske opere rastopi v petek, dne 2. marca ob 8. zvačer na koncertu v Filliarmonični dvorani v zvezi z g- Sowil-бкнп. Njen spored tvorijo arije znamenitih opa in siccr arija ^Santuzze« iz *Cav.illeria Rusiicane« arijo Elizabete iz »Tannhšuseiv, dalje arijo iz odo pr Boj proti nemoralni literaturi v Italiji V stalile spomenice generala De Bouo, ravnatelja varnostnega urada, ao začeli v Italiji xaplenjati umazane knjige .a broSure. V Milanu ao po knjigarnah med drugim zaplenili vse Pitigrillijeve in Marianijeve knjige, kakor tudi delo >Garconne< francoskega pisatelja Marguerittea. To kulturno čiščenje -dobrava rsa italijanska javnost rc »2idovka« iu i Sowilskim zapoje znamenito arijo iz Verdijeve »Aide«. Gospa Kramer ima lep in zelo močan sopran. Njeno dosedanje umetniško delovanje nam vsekakor jamči za umetniški užitek. Oba solista go. Kramer ia g. Sowilskega spremlja na glasovirju operni kapelnik g. Lovro Matačič, ki se je v kratki dobi nçjgovega delovanja v Ljubljani, vsled svojih izrednih umetniških vrlin, najemu občinstvu splošno priljubil. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni na Kongresnem trgu in na večer koncerta od 7. ure dalje pri koncertni blagajck pr 20 letnira Wollore smrti. 22. februarja je minila 20 let, odkar je umrl eden največjih nem-6kih glasbenikov Hugo Woif. NVoll je bil rojen v Slovenjgradcu, kamor ae je bil priselil njegov prastari обе v 18. stoletju. Nemški listi posvečajo WoJfovemu spominu mnoge slavospeve. GUMENE PETE n; GUMENE POTPLATE Ta, zadnji teden napovedana knjiga, je pravkar izšla in se dobiva v podpisani prodajalni po 16 Din, po posti — denar naprej poslan — pa po 17 Din 50 par. — Času zelo primerno knjigo toplo priporočamo. — Prodajalna K. T. D. H. Ničman v Ljubljani (Kopitarjeva ulica). gl t ««»JBH'A hrast, fcreîuja, javor, oreh, lipa v plohih; smreka, borovec in mecesen v deskah, vsako, tudi malo množino prvovrstno moč v strojepisju in stenografiji, s popolnim znanjem hrvatskega in nemškega jezika, ISCE pod zelo ugodnimi pogoji akcijsko društvo v Zagrebn. - Ponudbe na »INTERREKLAM« D. D., II - F - 32 v ZAGREBU, Ilica 21. •ne«РЧР«' JJ-îpew^jps ••^"''-'^^ЧЧвЧРа* ter se naj ponudi na naslov J. CERNE, Ljubljana, zal. pohištva, Dunajska c. 28. OTROŠKA naj pošlje svoj naslov ns upravo toga ' lista pod šifro «LOVEC«. 1Ш Velika 'zbira otroških vozičkov, dvokoies in šl-valniil 5tf0'etf pa cenl' F. Satjel, LJubljana Stari trg 28 5prc|em»|ff se r polito poprave ia amajliranja z ognjem in peniWjaiije dvokolesa, otroški voiiîkl, šivalni in razni stroji. „ТШВШЕХ" Tovarna đvofcolse ln otroških vosičfcov, LjubUnna, Kcrlovstca c. 4. Sronarsia aïiCa 1 KNJIGOVODJA Trgovski URADNIK B dolgo prakso, perfekten KNJIGOVODJA in KORESPONDENT, IŠČE MESTA pri velikem podjetju. — Ponudbe pod «Prvovrstna moč« na upravništvo «Slovenca«. najboljšo, čisto, zdravo, v balah prcSano, po najnižji ceni, kakor tndi w oves ln koruzo razpošilja dnevno na vsako postajo v Sloveniji FRANC KAMEIČ, Zagreb, Tkalčičcva ulica 71 B. 1159 «AlBOiti» H3ANA J» BOJBNČKE, OTROKE ia BOJUJE se nujno prosi, da sc takoj oglasi pri iupnem eradn na Preloki ob Kolpi. SLADOVNI KAKAO liSEHlt! 7A BOLNIKE hi HEKONi^LcSCiiîv'fE vsâkï eta«OSTI različne vrste, pisemski, pisalni, trgov» ski, svilen, gladilni in stekleni papir, — Čipke sa stelaže, vpisalne knjige in £ico za cvetlice priporoča tvrdka OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA SV. JAKOBA TRG 9. poštenih staršev, pridna in zanesljiva, s primerno šolsko izobrazbo, ŽELI VSTOPITI KOT UČENKA v trgovino, kjer bi (mela vso oskrbo. — Več povedo pod luttlovoin cGORENJKAc Poštno ležeče, JESENICE—FUŽINE, Gorenjsko. Kmvm mei2«BB! (S ivsnok sus;. takoj za dobro petih let AlTAL*. ». O. U Tfevneo ivtaxz. ZACV.EO. KSAVCIBM СС5ГД it KUPIM LOKOMOBILO 33 konjskih eil v uporabnem stanju. — Ponudbe pod «NUJNO« na Anončni zavod DRAGO BESELJAK in DRUG, LJUBLJANA, Sodna ulica štev. 5. lateri jc služil na postaji v Miramaru, fi. SINKOVIC nsst. K. SCfSS UUĐLJ K■.., Meistnî ÎP3. štev. 18, VRATAR ali ČUVAJ. Zmožen je slovcn Sčine, nemščine, hrvaščine in italijari' tčine. — Ponudbe na V. STUPAN, Slo-venska ulica štev, 15, MARIBOR. ZANESLJIVEGA SPREJME KOL1NSKA TOVARNA V LJUBLJANI. s trgovsko prakso, popolno vešča hrvatskega in nemškega jezika, dobi mesto pri neki zagrebški centrali pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe pod II-F-32 na INTERREKLAM D. D., ZAGREB, Ilica broj 21. »074 i (zučen ključavničar in elektrik, 1SČE H fl 11 n I» M primerne SLUŽBE- Ponudbe pod šifro: PRODAJO v soboto, 3. marca t. 1. ob «SAMOSTOJEN« na upravo lista. 10. uri dopoldne dražbenim potom na ... —----—--———. _Pralab, Sredina. organlsta InVbč. tajnika ^Џ VSakO mm- * zdravilišča DOL. TOPLICE sc odda ZÏOÛ IIH O S 2$ tine 15. marca 1923. - Plačilni pogoji se < H I« «J J M* poizvedo pri županstvo ali pri župnem Ponudbe te prosi nu upravništvo -Slo-»radn v TOPLICAH. 107S vencac i-od šifro «GNOJ«. H .i . '.<... iSEz^ži^iž^ B *.I»>1 ... . fâ te» vodovodne inštalacije i.-.vršuje točno in po i?fo zmernih cenah ALOJZIJ GORŠIČ, LJUBLJANA, Spod. Šiška, Kavškova cesta štev. 224, Dne 12. marta 1923 godinc, u 10 časova prljepodne, održat se nstmena licitacija (dražba) za nabavku ogrevnih drva j u kancelariji Iniendanture Dravske divizijske oblasti u Ljubljani (kasarna Vojvode Mišića — objekt XIV, prije naznaCena ..Belgijska vojašnica"), nadalje kod komande Vojnog okruga ti Maribora i Celju, kao i kod komande mesta u Ptuju I Slov. Bistrici. Potreba jest: SMREKOVEGA okroglega k dli HLODOV in tesanih TRAMOV PRODAM večjo množino pri centi. Cens po dogovoru. Naslov pove uprava lista pod številko Ц82, ribarice, likarice, blaterlcp, zuoc«, me-, zalke, omela, motvoz (ipa^a), čevljarsko prejo, ščetine, vosek, leseno cveke, pipe za sode itd. priporoča tvrdka i OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA) SV. JAKOBA TRG 9, prvorazredno moč, veščega organizacije, s perfektnim znaajcm hrvaščine in nemščine, s strokovno prakso in dobrimi spričevali, ISCE pod ugodnimi pogoji akc. društvo v Zagrebc. — Ponudbe pod ÏÏ-F-32 na an, pisarno »Interreklam«' d. d., Zagreb. Ilica 21. чзs®3c-s. .-'«.-»ve • kabnih-prostornib meiara t.vrdih ogrevnih drva Namesto vsakega obvestila, Vsem sorodnikom ln znancem naznanjamo žalostno vest, da je naš p L|g Primaju se ustmene i pismene ponude na svaku količino predragi soprog, sin, brat, stric in svak, gospod' | ogrevnih drva. 1 Ш Kaucija 5 % vrednosti ponudjene količine drva, F*______ ÏJIei4fi»«w S I Т Uslovl pogoji za dobavu drva mogu se videti svaki dan 1" KPgBMSeë I Ш -i0d ozna.r:onih komanada, kod kojih se dobivaju i ustmene Q™™è w- i i Komanda Dravske divizijske oblasti dne 26. februarja 1023 ob 18. uri, po dolgi bolezni v 34. letu starosti, previden i fi E. Broj 3000,1 od 23. februara 1923 godine. s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. K (« --^ Pogreb dragega pokojnika bo v Zagorju, dne 28. februarja 1923 ob i Ш |B""""BBH^Dil.iBH.i.iaiBBii..iBBaiSJ 4- РоРоИое. il» W _ w Ш* Ï IStef ca Hot.ulek ТШ}. We nber^er, soproga. lan ^Гш* ^Èé ^^^ v^. Ж^ | ZsluleCe n№: KotiuSeh, We nbltgcr, Gniall, Р.-рр!з. I Ш E popolno vešč srbo-hrvaSČinc, z dobrimi zvezami z upravami go- % lin zdarskih in rudniških podjetij, dobi mesto pod zelo ugodnimi pc- ! ________________________1 т^ m ^oji, s sedežem v Beogradu, pri nekem delniškem društvu. — E дшмшитншшц! II 4M—»■■■■■■«■I—........Hi.......... iiui^^mss^mM m J Ponudbe pod II-F-32 na Interrekiam d. cL, Zagreb, Ilica 21. |1Ж1НЈ|1ММ^ИШИЈ1ИЈ|1НУ||||1'1М|| _ јдздааааааиаајааииавамиидвжнјнјаииамвиииаиа* Izdaja konzorcij >Slovenca«. Odfiovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani Jugoslovanska tiskarna » I «»hliani âtran 4 8LOVENT5C, 'đne 1. Marca 1923. ______ SteY-