Statistika srednjih šol na Slovenskem in v Istri. Po letnih izvestjih. (Dalje.) Dijaki po roistnem kraju. Tudi iz teh podatkov se da marsikaj čitati. Na kranjskih srednjih šolah studira precej Štajercev (118 gimnazijcev in 62 realcev) ter Primorcev (77 gimn. in 69 realcev). To se ne more tolmačiti edino s tem, so se roditelji, zlasti uradniki preselili na Kranjsko. Tatn je res mnogo Štaiercev uradnikcv. toda večitioma že od začetka svojega službovanja, torej so se njihovi otroci rodili že na Kranjskem. Nekaj dijakov gotovo prihaja na Kranjsko študirat, ker jim jezikovna uredba šol bol| prija. Štajerci s Posavja bolj graivitirajo na realko v Ljubljano nego v Maribor. Samo na slovenskih girrmazijah na Kranjskenl je 93 Štajercev in 62 Primorcev, v slovenskih oddelkih ljubljanske realke 33 Štajercev in 19 Primorcev, v Idriji pa; 31 Primorcev. Število štajerskih Slovencev na Ijubljanski realki sicer nekoliko popravlja slabo številno razmerje med slovenskimi gimnazijci in reald na Štajerskem, toda ne v toliki meri, da bi nas to mogl-o pomiriti. Najvišji odstotek iz domače dežele je na italijasikih zavodih, kar je tudi umtevno. Italijani v Dalmaciji in v Trentinu na Tirolskem imajo svoje srednje šole. a so tudi preveč oddaljeni, da bi hodili študirat na Primorsko. Iz Italije pa jih le malo pride študirat v Avstrijo, zlasti na tržaških italijanskih sredtijih šolah je po 4 do 6% inozemcev, zaradi tega tudi znatno nižji odstotek domačinov (90:2 na gimnaziji, 89:5 in 89:3 na realkama), nego v Pulju (94:4), Pazinu (96:4) in Kopru (96:6). Na tretjem/ mestu po številu dtomačinov (95:9%) je hrvaška gimnazija v Pazinu, ki zaratii prometne osanrljenosti pač ne vabi priseljencev in dijakov iz drugih dežel. Cetrta (95:5%) je knezoškofjska privatna gimnazija v Št. Vidu nad Ljubljano, ki je namenjena ljubljarnski škofiji, torcj dcželi Kranjski. V prvi polovici so še slovensko-nemške gimTiazife na Kranjskem, v Celju ter nemška girtmazija v Oorici, ki pa ima toliko donračinov samo zaradi tega, ker je pretežna večina dijakov (93:3%) Slovencev in Italijanov, ki tam še nimajo svoje saimostojne gimnazije; nadalje nemška gimnazija v Kočevju in hrvaška v Voloskem-Opatiji. Najmanj dijakov Lz domače dežele imajo nemški zavodi na tem ozemlju: nemška gimnazija v Ljubljani (63:8%), v Celju (65:7), v Beljaku (68:5), v Ptuju (70) ter nemške realke v Ljubljani, Celovcu, Oorici, Mariboru in Trstu. Vzrok zato je dvojen: V teh krajih je veliko nemških uradnikov in častnikov, ki se prestavljajo iz ene dežele v drugo1 in s svojimi sinovi polnjo srednje šole. Vrhu tega so v nekaterih mestih, kakor v Celju, Ptuju, Beljaku, Mariboru nemški Dijaški domi. ki sprejemajo dijake iz vseh kronovin, da se le vzdrži dotična sredflja šola. Tako je v Ptuju štajerska deželna gimnazija komaj 40% dijakov, rojerah v okolica ptujska imata skupaj 77.545 Slovencev in 6.850 Nemcev, sosedni ljutomerski okraj 24.709 Slovencev*in 1.493 Nenicev. Ptujska gimnazija je imela Lz mesta Ptuja 28 dijakov (14*7%), iz okraja ptujsfca okolica 25 (13-2%), h ostale Štajerske 80 (42*1%), toda ne iz bližnjih okrajev, ampak iz Gradca in drugih mest, ki imajo svoje srednje šole, 20 dijakov (10*5%), iz oddajjenih nemških krajev, ki imajo v druge srednje šole veliko bliže, 29 dijakov (15*3%). Torej; ima ptujska gitnnazija komaj; 40% dijakov, rojnih v okrajih, za katere bi naj bila namenjena. Ker je njen učni jezik nemški, zato se je Slovenci ptujskega in ljutomerskega okraja izogibajo in gredo večinoma v Maribor, čeravno jim je dalje in draže. Ptuiska gimnazija pa ima 30% dijakov iz drugih dežel in 25—30% iz nemških krajev Štajerske, kjer imajo doma ali v bližini dovolj srednjih1 šol; saj ima Srednja in ZgOTnja Štajerska 6 gimnazij in 7 realk. Večina teh 60% ni prišla v Ptuj zaradi preselitve svojih staršev, ker samo od 90 diiakov (47*4%) starši stanujejo v Ptuju in okraju okolica ptujska; privabil' ie tuje dijake nemski Dijaški Dom, k\ je imel lani 97 gojencev; z njegovo pomočjo se vzdržuje gimnazija, ki bi sicer imela premaio dijakov. Podabno je v Celjik Oimnaziji v Mariboru in Trstu kažeta nekaj več domačinov, ker jih obiskuiejo Slovenci tamošnjih okolic. V Mariboru se da točno dokazati. da tvorijo Slovenci "domči element. V nižjih 4 razredih imajo slovenski oddelki 95*5% Štajercev, nemški pa le 68*4%. Podobno je na ljubijanski realki; v slovenskih oddelkih je 81*2% dijakov iz Kranjskega, v nenrških pa samo 55%. Nemški zav<>di v Pulju imajo večji odstotek v domači dieželi rojenih, ker je več ko polovica nenemških dijakov. neraški pa so delpma od mornariških častnikov in uradnikov, ki se nualo selijo. ker nimajo druge večje mornariške postojanke v državi. Idrijska realka ima med vsemi slovenskimi zavodi najmanie domačinov (77.4%), pač zato, ker je blizu primorske meje in ima 16*7% samih Primorcev, ki za Idtijo lahko veljajo kot domačini. Splošno imajo gimnazije več dijakov iz domače dežele nego1 realke y istih razomerah, ker v gimnazijo pošiljajo otroke konservativne]i§i starši, )pr.i taa-s zlasti1 s kmetov, v realke pa obrtniSkt, trgovski in deloma uradniški stan. ki se več seli iz ene dežele v drugo. Izjema je le v mestih, kjer so raznojezične gimtiazije. realka pa samo ena. na pr. Ljubljana, Pulj. Tam imajo naiveč domačinov gimnatzije z domačim učnimi jezikom, potem edina realka, ker so domačini primorani obiskovati tujejezično realko; tuiejezična gimnazija pa ima najmanj domačinov, ker io polnijo priseljenci n drugih dežel.  (Dalje.)