stev. 31 P7yj 3 avgusta 1356 Letnik ix Glasilo SZDL ptuj^ega okraja — Uprava in aredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 ~ Telefon 156, MB Ptuj 6tev. 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgovorni urednik Janez Petiw«č — Rokopisov ne vrač^no — Ti^ Mariborska tiskarna — Cena 1« din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev V narodnoosvobodilni borbi Le malo je jeklenih značajev, ki se povzpnejo tako visoko kot nosilci naprednih revolucionar- nih idej, da je njihovo ime za vedno zapisano v narodni zgo- dovini. Eno izmed takih imen je ime kmeta Jožeta LACKA iz Nove vasi pri Ptuju, ki se je rodil 17. septembra 1894 v Kicar^ Poznanstvo z znanim idejnim, voditeljem. naprednih sil v predvojnem Ptuju m njegovi okolici, dr. Jožetom Potrčem, zdravnikom iz Janežovec, je Lacku začrtalo novo in težko pot borca za pravice proletaria- ta, za pravice svojega naroda. Lacko je postal eden najvidnej- ših voditeljev naprednih sil v ptujski okolici. Deloval je s ko- munistično celico v ptujskih železničar skih delavnicah, pri Zt^zi kmečkih fantov in deklet in ustvarjal v kmečkih vrstah močno opozicijo proti nazadnja- škim režimom v stari Jugosla- viji. Leta 1937 je zaradi preda- nosti KP in revolucionarnih spo- sobnosti phstal član Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije. Oblast je postala nanj pozorna in ga je začela preganjati, V jeseni leta 1940 je moral v koncentracijsko tabori- šče v Medjurečje v Srbijo, kjer so bili internirani najvidnejši jugoslovanski napredni delavci. Ko se je po zlomu jugoslo- vanske armade, po vdoru hit- lerjevske armade v našo domo- vino, Lacko vrnil iz Srbije, je takoj začel netiti upor proti okupatorju. Na pomembnem se- , Stanku, junija 1941, je Jože Lac- ko z drugimi naprednimi revo- ^ lucionarji iz ptujske okolice po- j Zožil temelje za organizacijo OF v ptujskem okraju. Ze juLija se je po tem sestanku začela veli- , ka nabiralna akcija za partiza- ne in so odšli prvi borci na Po- horje. v jeseni je Lacko osno- val v stanovanju železničarja Korena prvi odbor OF za ptuj- sko področje, v katerega je pri- i tegnil zastopnike naprednega i krila nacionalistov. i so se odprle globoke rane po t^esu. Okupatorju pa ni uspelo, da bi z mučenjem pripravil Lacka do besede o soborcih, o Heroj Jože Lacko organizaciji. Na okupatorjevo vprašanje, zakaj se je boril, je odgovoril, da je bila taka volja ljudstva, ki noče hlapčevati. Lacko je podlegel mukam 18. avgusta 1942 v ptujskih ječah. On je svetal lik kmeta revolu- cionarja, ki se je predal veliki ideji socialne in nacionalne re- volucije v najtežjih pogojih za upor. Z njegovim trpljenjem in trpljenjem sto tisočev, je zaved- no ožigosan nemški hitlerizem, ki je na najkrutejši način ka- znoval vsak poizkus upora izpod krivičnih spon, v katere je na- rod vklenil, »LACKOV ODRED" Lackova rmičeniška smrt je odjeknAa v srcih naših ljudi z gnevom do fašističnih osvajal- cev in z novim borbenim pole- tom. V počastitev spomina Jo- žeta Lacka so njegovo ime na- deli aktimsti narodnoosvobodil- nega gibanja iz Maribora in okolice in dezerterji iz nemške vojske, ki so se morali umakni- ti v ilegalo, ko so osnovali LAC- kovo Četo, To je Ulo poleti 1943. Ze aprila leta 1944 se je četa tako pomnožila z novimi soborci, da so jo preim.enovali v lackov bataljon. Lackov bataljon je operiral na sektorju Kozjaka in Sloven- skih goric. Spadal pa je k Po- horskemu odredu, potem ko je prišel v stik s štabom IV, ope- rativne zone. Pohorski odred pa se je 20. septembra 1944 re- organiziral in preimenoval v LACKOV ODRED. Trije bataljo- ni Lackovega odreda, specialna četa, obveščevalni vod, komora in Pohorska četa Lackovega od- reda so napadali okupatorjeve postojanke po Kozjaku, Sloverh- skih goricah, minirali so želez- niško progo med Mariborom in Pragerskim večkrat v mesecu, pa tudi železniško progo dru- god, Enote Lackovega odreda so prodrle spomladi 1945 globoke v avstrijsko ozemlje, v Koralne Alpe, kjer je prebivalstvo spo- znalo napore in cilje narodno- osvobodilne vojske. „TEHNIKA LACKO'' Ime po velikem revolucionar- ju so dali avgusta 1944 tudi ci- klostilni tiskarni, ki je začela delati v Stogovcih pod Ptujsko goro v bunkerju pod listnjakom kmeta Franca Superja. »Tehnika Lacko«, je kakor močna oseb- nost Jožeta Lacka v letih 1941 in 1942 — budila s svojimi po- natisi. naših časopisov, z letaki in brošurami v ljudstvu borbe- nost in vero v zmago. Svoje delo je »Tehnika Lacko«^ oprav- ljala do osvoboditve. Z velikim poslanstvom, ki ga je opravlja- la, se je oddolžila spominu na- rodnega heroja. Lackovo ime ho za vedno za- pisano v srcih našega naroda. Spomenik, ki mu ga postavlja- mo v Ptuju, na Slovenskem tr- gu, dne 5. avgusta — je naše priznanje in zahvala njegovemu spominu. R. LACKOVA SMRT Lacko je bil tesno povezan s prvo oboroženo skupino v ptuj- skem okraju, osnovano januar- ja 1942., ki jo je ljudstvo ime- novalo LACKOVA Četa. po usodnem spopadu te čete z nemškimi orožniki in gestapov- d avgusta 1942, se je Lacko ra- njen zatekel iz bitke h kmetu Horvatu v Sp. Veloviek, ki pa ga je prijavil nemškim oblastem. Dne 10. avgusta 1942 so ga Nemci ujeli in ga po strašnem pretepanju odpeljali v Ptuj pred Brenčičevo hišo, kjer so mu obesili na prsa tablico z nem- škim napisom: »Jaz sem mori- lec in vodja banditov — Jože Lacko.« Nato so ga vodili po ptujskih ulicah in ga zasramo- vali. Popoldne so ga s strtimi rebri in ranjenega po telesu in na glavi, prepeljali v ptujske zapore. V ječi so ga še naprej mučili, mu potrgali nohte z rok in nog in ga pretepali, tako da posvet predstavnikov mladine ptujske obCine Preteklo sredo je bilo v Ptu- ju posvetovanje predstavnikov mladinskih organizacij iz ptuj- ske občine, ki so se ga poleg članov občinskega koaniteja udeležili še predsedniki in se- kretarji osnovnih organizacij. Navzoči so biii tudi predsedniki mladinsikih organizacij, ki so bile ustanovljene v taboru pred- vojaške vzgoje, iz Kicarja, Pod- vinc, Rogoznice, Spuhlje, Za- bovc. Nove vEfcSi in Markove. Z ustanovitvijo sedmih novih or- ganizacij v področju ptuji^^e občine je stoijen velik ko(rak na'prej, v nadaljnjem nilaa nemške, ga nacizma nad našim narod- nim herojem JOŽETOM LAC- KOM, ki so ga gestapovci ujeli, strahotno mučili, vodili po ptuj- skih ulicah, s tablico na njego- vih prsih, z nemškim napisom: »Sem mMilec in vodja bandi- tov,« Nazadnje so ga razstavili pred sedežem gestapa, da je bil Nemcem in njegovim hJapcem v posmeh. Toda Lacko je stal tam ponosno, kot pobomik pravice svojega narmla. Ker je nacistični osvajalec smatral, da se je še vse premalo maščeval nad njimi, ki so no- sili v srca narodnoosvobodjlno misel — je polnil jeee z našimi ljudmi, jih streljal in pošiljal v taborišča. Mrtvi prvoborou umorjeni Lacko in padli talci so poleg grozodejstev v taboriščih Po- stali klici k maščevanju, k bor- bi, ki jo je potrebno nada- ljevati. kakor so jo začeJi oni. da bo za vedno zbrisan© s sveta nasilje fašizma in nacizma. Tako ni okupator s strašnim ~«asn|em zatrl narodnoosvobo- dilnega boja, kakor je namera- val, ampak je vžgal novo iskro borbe. GESTAPOVSKO POROCiLO O BITKI PRI MOSTJU Pred menoj leži okupatorjev dokument o borbi partizanov I. slovenjegoriške čete, 8. avgusta 1942, z nemškimi orožniki in ge- stapovci na močvirnih tratah in gajih ob Pesnici, blizu Most- ja pri Juršincih, kjer je kri prvoborcev prvič pojila sloven- sko zemljo v ptujskem okraju. Na treh listih pisarniškega papirja je napisano sporočilo državne tajne policije v Ptuju »Landratu« o napadu na parti- zansko postojanko, ki jo je oku- pator skrbno pripravil, z veli- kim številom dobro oboroženih orožnikov, čeprav je vedel, da bo obkolil le malo četico prvo- borcev, Zavedal se je, da bo na- letel ob spopadu na junake, ki se bodo neustrašeno borili in W partizanom enako število orož- nikov na nemški strani pome- nilo — nemški poraz. Orožnike je spremljalo tudi šest gesta- povcev. Orožniško postajo v Ptuju je obvestila postaja gestapa, di je ob Pesnici skupina partizanov, ki jo to sporočilo osnačuje za Osojnikovo skupino. Skupina ima namen, kakor pravi poro- čilo, napasti še tisto noč želez- niško progo. Ko je gestapo ob- vestil orožniškega načelnika Jo- žefa Jurošovica v Ptuju, so po- klicali v Ptuj nekatere aktivne orožnike iz okolice. Kmalu so napravili načrt napada na par- tizane. Glej načrt na 2. strani K Pesnici so poslali štiri sku- pine mož s kamioni in avtomo- bili, ki so pristali precej vstran od mesta, kjCT naj bi bili par- tizani. Od tu naprej so skupine hodile do položajev, določenih v načrta. Prva skupina, ki jo je vodil Jurošovic s štirimi pomočniki in 17 možmi, je morala zasesti desno stran okrajne ceste, levo od Pesnice. Drugo skupino je vodil Hof- bauer s 7 možmi in šestimi ge- stapovci iz Ptuja. Naloga te skupine je bila, zapreti doho- no celo uro. V tem času so Nemci del partizanov obkolili na močvirnem travniku, na vzhod- nem obrežju Pesnice. Tu so v močvirni kotanji z ročnimi gra- natami ubili MIRKA RESA, ključavničarskega pomočnika, roj. 1. V. 1917 v Vintarovcih. KOSTJA RES A, pomožnega de- lavca, roj. 20. IV. 1924 v Vinta- rovcih, in ALOJZA ZAVCA, *i- darskega delavca, roj. 16. I. 1922 v Krčevini pri Ptuju. Orožniki so v času boja na- leteli na prazno taborišče par- tizanom'. kjer so našli deset do- bro založenih nahrbtnikov z obleko in jestvinami. Bitka je po nemškem poro- čilu trajala do pol devet-e ure zvečer, ko so orožniki ujeli IVANA PTJKŠICA, roj. 11. IV. 1913 v Kicarju, IVANA CEHA, roj. 12. V. 1921 v Cerkvenjaku, in STOJKA DRAGA, pekovske- ga pomočnika, roj. 13. IV. 1924 v Moti pri Ljutomeru. Zbcžati pa se je posrečilo FRANCU OSOJNIKU. posestni- ku, roj. 28. 1900 v Jane- ževcih, VINKU REŠU, pekov - skemu pomočniku, i-oj. 24. XII. 1921 v Desencih, in J02ETIJ E^CKU, kmetu, roj. 17. XI. 1894 v Kicarju. Nemški dokument dodaja, da je Kari Stojko umrl v ptujski bolnišnici 9. VIII. 1942 ob 22. uri in še, da so u,ieli Lacka 10. Vin. 1942 pri nekem kmetu v Sp. Velovleku. Poročilo zaključuje z nemški- mi žrtvami v bitki, ki so bili: Franc Fahrner. poveljnik orož- niške postaje na Zg. Bregu in Hans Hupfauf, okrajni nadasi- stent, dodeljen Greco-Ptuj, ki sta padla, in Jožef Juroševic, načelnik orožniške postaje v Ptuju, ki je bil težko ranjen, ter Herbert Tschortner, orožniški (Nadaljevanje na 2. strani) Lackova slika v oddelku NOV v Mestnem muzeju Lackov spomenik bo stal pred gledališčem Aii m veste, kaj bo od 25 A do 5JI1956 v Ptuju? ODKRITJE SPOMENIKA NARODNEGA HEROJA JOŽEFA LACKA IN SOBOR- CEV V PTUJU V NEDELJO, DNE 5. AVGUSTA 19.56 SPORED: oi> 5. uri: budnica; oto 8,30: zboT Zveze borcev NOV pri »Vinarski zadrugi«; ob 9. uri: zbor udeležencev svečanosti ne Slovenskem trgu; ob 9.30: začetek svečanosti — odkritje apomenika narod- nega heroja J. Laclca na Slovenskem trgu; ob 10.30: ixyvorka krene na pokopališče; ob 10.45: odkritje nagrobnega spomenika narodnega he- roja J. Lacka in so borcev. ★ ob 12. lui: odhod povorke na grad, kjer bo PARTIZAN- SKI MITING — ljudsko rajanje; ob 15. ari: kulturni spored na mitingu, srečolov z nad 1000 dobitki — med njimi večji dobitki, na primer: 5 kub. metrov drv, prašič, blago za moško oble- ko. več parov čevljev itd. Štab za proslavo pri Mestnem odboru ZB NOV PTUJ 2 PTL-J, 3. AVGUSTA 1956 Ob 14. obletnici betice pri Mostiu (Nadaljevanje s 1 shrani) nadstražmojster, ki imel po- škodovano nogo. To nemško poročilo nam jas. no kaže kako težka Je bila bor- ba s prvoborci. ki se na borbo niti pripravili nif?o, saj je prišla iznenada. Mala partizanska sku- pinica je kljubovala s slabim oroijem 54 dobro oboroženim orožnikom iz Ptuja, ojačenim s Šestimi Restapovci in Se z ne- znanim Številom zunanjih orož- nikov — celi dve uri. Borila se je junaško in herojsko. 8. aviq:ust 1942 je in bo »stal najveličastnejši spomin na na- rodnoosvobodilno borbo v ptuj- skem okraju, spomin na prve borce za svobodo, ki so visoko driicnili i»ra.por ideje čivrečftD- skih in narodnostnih pr»Tlc in xa to idejo darovali svoja iiv- Uenja. IZDAJALCI RazumiJtTo ie. da ne«n8ko se- stapovsko sporočilo »Landratu«, ki ffM hranimo v museju, ne omenja Kn«xa, gestapovskega ovaduha, ki se je deti priklju- čil prve dni avgusta in Je oddal preko cestarja Kontarovioa iz Hlaponec pismo za gestapo, po. slovodji v trgovini pri Lenartu. Po tem pismu Je gestapo z na- glico pripravil napad na prvo- borce, ki so izvršili že veliko drznih napadov na okupator- jeve postojanke po Slovenskih goricah. Po krivdi izdajalca Kneza je okupator uničil naše prve sile v borbi proti fašizmu. Tudi izdajalca Horvata iz Sp. Vdovlcka, h kateremu se je za- tekel narodni heroj Jože Lacko, nikjer ne omenja nemško poro- čilo. Slovensko ljudstvo je mašče- val© smrt prvoborcev in narod- nega heroja .ložeta Lacka s smrtjo obeh izdajalcev Horvata in Kneza, Njuna imena in ime- na drugih izdajalcev so za vedno ožigosana v zgodofini našega naroda. naSa pobuoa Okupatorjevo nasilje, ki Je terjalo toliko smrti naših naj- dražjih, toliko solza in bridko- sti, Je maščevalo poleg naših borcev za svobodo, le na stoti, soče borcev naprednih sil v sve- tu, ki so slavili svojo zmago nad fašizmom in nacizmom ob končani vojni. Kdor je kakorkoli pomagal tej borbi, čuti zadoščenje, da je bil soborec naprednih sil v kratki, a veliki eri naše narodne zgo- dovine. Naši delovni napori za dobrobit skupnosti in za sle- hernega zavednega državljana, so najlepša oddolžitev mrtvim prvoborcem. Kakor naše vodstvo skrbno čuva zmago nad fašiz- mom, ko se v svetu bori za so- cialistično načelo sožitja med narodi in doma ustvarja pogoje za rarvoj socializma, tako tudi mi podpiramo te velike napore naših voditeljev, z jačanjem so- cialističnih načel in dejanj v r.?š?m življenju. Pri teh strem- ljenjih nam je večna pobuda misel na padle borce za člove- čanske pravice. Va- KRATKE iz gorisnice V oJ>Cini Gorišnica že sedaj agitirajo za Clmvečjo udeležbo v soptembrs^cl krvodajalski ak- ciji, v kateri bo nad 200 zdra- vih občanov prispevalo kri za krvno plazmo in prvo pomoč ponewe^ncem, ki jim lahko reši življenje samo še transfu- zii® krvi. * KZ GkjriSnica namerava s po- močjo kredita iz sklada za zi- danje stanovanjskih hiš urediti novo stanovanje v Zadružnem domu, ker je nujno misliti tudi v GoriSnici na povečanje stano- vanjske površine. ★ Elektrifikacijskl odbor Tlbolci je zaprosil pri občini Gorišnica za 500.000 din kredita za dovr- .5itev električnega omrežja. Ob- činski odbor je njihovi prošnji ugodil pod pogojem, da Tibol- čani vrnejo naleti kredit v teku dveh let in da da.k> primerno zagotovilo občini, da bodo to posoiilo tudi v določenem času vrnili. ★ V upravni odbor kreditnega sklada 7,a kidanje stanovanjskih hiš so imenovani: Franc Janže- kovič h Gorišnice, Toma?. Pe- tek iz Gajevc, Franc Obran iz Mo?kpriic. Fr?nc Gril Jz Sobe- tinc. Stpfan Petek h Podgorc, Poldka Stanič Iz Gorišnice in Franc Nasko iz Gorižnice. Po- Kakšna je bila letošnja žetev ? Ing. Egon Zoreč Žetev je letos zaradi poznega dozorevanja, ki je bilo posledi- ca vremenskih neprilik, nekoli- ko zakasnila. Poglejmo nekoliko uspehe, ki so bili letos doseženi spričo agrotehničnih ukrepov ob setvi in pozneje v dobi vegetacije. Zal teh ukrepov niso uporabili povsod v zadostni meri. Zato tudi uspehi, ne glede na vre- menske neprilike in druge oko- liščine, niso povsod enaki. Treba je ugotoviti, da so tu- di na nekaterih naših kmetij- skih gospodarstvih socialistične- ga sektorja zelo smotrno upo- rabili sodobne agrotehnične ukrepe zato pa so tudi dosegli lepe uspehe v pogledu hektar- skih odnosov. Semenogojsko posestvo Starše je na primer sejalo žita na krompir+šča. Setev so opravili s trjena so tudi pravila tega sklada. ★ KZ Gajevci-Formin namerava kupiti poljedeLske stroje in ji bo dala občina Gorišnica poroštvo za 300.000 dinarjev investicij- skega kredita. stroji v razdalji 17 cm ter po- rabili 170 kg na ha. Gnojili so s superfosfatom (70 kg na ha) in še s čilskim solitrom (100 kg na ha). Posevke so škropili s hor- monskimi sredstvi Sejali so zgodaj, spomladi pa so posevke branali in valjali ter dodali hi- tro delujoča gnojila Dosegli so pridelek: pšenica U1 24—25 mtc na ha, bavarska kraljica 26 mtc na ha, ječmen 28,5 mtc na ha. Kmetijsko gospodarstvo Ki- dričevo prideluje Izborno ozim- no rž. Pridelek 25 mtc na ha. Republiška kobilarna Turni- ščc prideluje poleg ostalega od- ličen semenski oves sorte Flc- mingstreu. Pridelek okrog 20 mtc na ha. Tudi ostala posestva so do- segla lepe uspehe Tudi letos se je dobro obnes- la progasta setev Pri tej setvi se uporabi na hektar površine 110 do 120 kg Takšen način setve je priporočljiv tudi zara- di lažjega čiščenja. O GNOJENJU STRNIŠČNIM RASTLINAM Inž. Zoreč Egon Žetev je za nami. Čas je mi- sliti na to, kako bomo pridelali čimveč strniščnih rastlin. To je v veliki meri odvisno od gnoje- nja. Fosfatna gnojila (superfosfat in Tomaževa žlindra) so za večji pridelek strniščnih rastlin nuj- no potrebna, ker je znano, da naši zemlji najčešče manjka fosfora. Prisotnosti kalijeve soli so okopavine zelo hvaležne, za- to tudi repi in pesi, ki ju seje- mo na stmišče. Poleg hlevskega gnoja so za dober pridelek nujno potrebna torej fosfatna in kalijeva gno- jila. Vendar ni nujno, da z nji- ma gnojimo neposredno strni- ščnim posevkom, če smo dobro pognojili prejšnjemu posevku, na primer žitu S fosfatnirni gnojili, če jih trosimo na stmi- šče, gnojimo obenem že za na- slednji posevek. Fosfor se nam- reč iz zemlje ne izpira, prav tako kot kalij. Zato tudi gnoje- nje s temi gnojili opravimo z enkratnim trošenjem. Dušikova gnojila so prav tako potrebna kakor ostala. Ce do- brp gnojimo s hlevskim gnojem, so potrebne le manjše količine, sicer pa večje. Naknadnega de- lovanja nimajo. Na ha je torej potrebno: za ajdo: fos. gnojil 200 do 400 kilogramov; kalij, gnojil 100 do 200 kgJ za repo, peso: duš. gnojil 100 kilogramov, fosf. gnojil 200 do 400 kg, kal. gnojil 200 do 300 kg; za korenje za silos: duš gno- jil 200 kg, fos gnojil 300 do 400 kilogramov, kal. gnojil 200 do 300 kg; za inkarnatko: duš gnojil 50 kilogramov, fosf. gnojil 300 do 400 kg, kal. gnojil 200 do 300 kg; za krmno mešanico- duš. gno- jil 100 kg, fosf. gnojil 200 do 400 kg in kal. gnojil 100 do 200 kilogramov. , ______________ s seje okrajnega odbora szdl ^ ^ ^ ^ O 1 O ^ 1 ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ Na zadnji seji Okrajnega od- bora SZDL 28. julija 1.1. je bila na dnevnem redu analiza izva- janja gospodarstva v luči nove ekonomske politike okraja Ptuj in več drugih vprašanj. Vodil jo je predsednik Okrajnega od- bora SZDL tov. Nace Voljč, udeležilo pa se je je poleg od- bornikov tudi 11 predstavnikov podjetij in kmetijskih gospo- darstev v okraju. Analizo izva- janja gospodarstva je tolmači- la podpredsednica OLO Ptuj tov. Lojzka Stropnikova, v di- skusiji pa so se oglasili tovari- ši: Voljč, Jureš iz Podlehi^ika, Vogrinec, predsednik občine Ptuj, zastopnik Tovarne glinice i« aluminija Kidričevo in Stro- jilke Majšperk ter nekaj od- bornikov. Sklenjeno je bilo, da bodo predlogi in sklepi te seje sporočeni vsem občinskim od- borom SZDL v okraju. Vsi di- skvtanti so bili enotni v pred- logu, da bi se morali v bodoče občinski ljudski odbori bolj zanimxiti aa vse gospodarsko dogajanje na svojem področju in da bodo ti s svojimi zapaža- nji in predlogi kolektivom pod- jetij veliko koristili. Industrijska proizvodnja je v ptujskem okraju v 1. četrtletju leU^ zaostajala v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 12 %, in to zaostajanje je bilo najbolj občutno v tekstilni in- dustriji in v proizvodnji ^im- ce ter aluminija, predvsem vsled neredne in nezadostne električne energije, in to je vplivalo tudi na neugodno realizacijo, ki je dosežena do konca prvega polletja. V 2. četrtletju se je industrijska proizvodnja v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta sicer povečala, toda še vedno zaostaja za letošnjim planom- Posamezna podjetja so v 1. polletju različno izpolnila plan. Premogovnik Makole je dal v tem času 5-krat toliko premoga kot v 1. polletju lani, dočim je dosegel premogovnik Sodinci — Podgorci proizvodni plan v vi- šini 49 %, Letni proizvodni plan pri glinici je dosegel 48 %, pr"' aluminiju pa 32 %. Pri tem se najbolj čuti zaostanek iz 1. četrtletja, v katerem je bilo največje pomanjkanje električ- ne energije, n'ovarna bo ta zaostanek težko nadoknadila do konca leta. Normalno se razvi- ja proizvodnja zidakov in streš- nikov v opekarnah Zabjak in Ormož. Tovarna strojil v Majš- perku je dosegla v 1. polletju enak obseg proizvodnje kakor v lanskem letu, letni proizvodni plan pa je izpolnila 65 %. Tek- stilna industrija je imela, kot že rečeno, poleg proizvodnje glini- ce in aluminija največ zaostan- ka, Tovarna volnenih izdelkov v Majšperku je r> 1. polletju realizirala le 80 % lanskoletne- ga obsega in letni plan izpolni- la le 46 %, tekstilna tovarna Ptuj 38 % in tovarna perila Delta pa le 27 %. Trgovina je letni plan blagovnega prometa izpolnila 49 %, Uslužnostna obrt je dosegla v 1. polletju 1956 enako raven storitev kakor v prejšnjem letu, proizvodna obrt pa le 42,7 % letnega prometa. Kmetijske organizacije še za 1. polletje niso dale obračuna. Podpredsednica OLO tovari- šica Lojzka Stropnikova je v zvezi s posameznimi podatki prikazala tudi razmere v pod- jetjih in možnosti, kako si bo- do podjetja iz zaostankov naj- laže in najbolje po7nagala. Glede realizacije dohodkov, skladov in proračunov za leto 1956 je tov. Stropnikova poja- snila, da je bilo v družbenem planu planirano dohodnine iz kmetijstva 345,460.000 din, po dokončni odmeri pa je doseže- nih le 309,304.000 dinarjev ali 36,156.000 din manj, kar znaša le 99,5 % planiranega zneska. Vzrokov za ta izpad je več in jih je tudi naštela. Pojasnila je tudi, kako je z občinsko dokla- do in taksami. Navzoči so si najvažnejše za- pisovali in bodo v zvezi s tem razpravljali na sejah občin in organizacij SZDL. Razpravo o najvažnejših na- kazanih vprašanjih je začel predsednik Okrajnega odbora SZDL tov Nace Voljč in je glede na težat^e in razmere po podjetjih podčrtal, da se bodo v bodoče občinski odbori bovj zanimali za proizvodne proble- me, da bodo organi oblasti več- krat obiskali podjetja na svo- jem podrcčju, se zanimali za njihove probleme ter jim tudi pomagali te reševLii. Marsikje se maščuje slab odnos občin do podjetij. Brez analize izvajanja družbenega plana občine ne mo- rejo poznati stanja proizvodnje in njenih problemov vi svojem por^roč^u Tov. Voljč je nave del več lastnih ugotovitev oh obiskih podjetij, ki ravno potr- jujejo, kako potrebna je večja povezava organov oblasti s pro- izvodnimi vprašanji, z življe- njem v tovarnah, obratih, de lavnicah ter posestvih na do- mačem področju.. Tov. Jureš Podlehnika je razpravljal o nuj- nosti skladiščenja vinskega pridelka kmetijskih gospodar- stev v skupni kleti večje kapa- citete, ker obstaja bojazen, da se pri daljšem kletenju vin ob sedanjih pogojih kletarjenja po posameznih gospodarstvih ta pokvarijo. Po njegovem iii mo- rala imeti taka klet kapaciteto 50 — 60 vagonov, strokovni ka- der in vse, kar je potrebno za ohranitev z velikim trudom pripravljenega pridelka. V zve- zi z njegovim predlogom je bi- lo sklenjeno, da bo v kratkem v Ptuju posvetovanje v tej zve- zi, v zvezi z izvoznimi vpraša nji vina in podobnim, ki se je bodo udeležili za ta vpraša- nja zainteresirani predstavniki oblasti in gospodarstev ter pod- jetij. Iz diskusije o proizvodnih vprašanjih Kidričevega in tam- kaj zaposlenih delavcev tn na- meščencev je bilo posneti, da podpira Okrajni c^bor SZDL kandidaturo sedanjega v. d. di- rektorja ing. tov. Gruenfeldaza direktorja Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem, ker daje njegovo dolgoletno deio t> tovarni vsa zagotovila, da bo ob sodelovanju in pomoči ko- lektiva tudi v bodoče kot di- rektor tovarne vestno izvrševal zelo odgovorne naloge na tem položaju. Daljša diskusija se je razvila v zvezi s Tovarno strojil v Majšperku, ki je sicer aktitma in svoje proizvode ugodno pro- da, vendar pa nastaja vpraša- nje obstoja podjetja v nasled- njih letih, ker ne bodo zado- ščale razpoložljive surovina, da bi obratovale vse tovrstne to- varne v državi; Vse kaže, da bo potrebno preusmeriti dejavnost tega podjetja. Svet za industri- jo Okrajnega ljudskega odbora je o tem že razpravljal in for- miral posebno komisijo gospo- darstvenikov, ki bo proučila vprašanje nadaljnjega obstoja in možnosti razvoja Tovarne strojil v Majšperku. Svet za in- dustrijo je mnenja, naj obratu- je podjetje vse dotlej, dokler so na razpolago obstoječe zaloge surovin, medčasno pa bo po- trebno pripraviti investicijski program za preureditev tovar- ne za drugo proizvodnjo. Diskutirali so tudi drugi od- borniki in predstavniki. Sklepi in priporočila te seje bodo spo- ročeni vsem občinskim odbo- rom SZDL. V, J. Drago Stojko Reš Zveplsnt mkuA v kletorslvia Vinogradnikom-kletarjem v ptujskem okraju, pa tudi v vseh vinorodnih krajih sveta, je dobro znano, da je žveplo v kletarstvu največje važnosti. Brez žvepla je namreč nemogo- če z vinskim pridelkom tako ravnati, da bi vino ostalo traj- no zdravo in sposobno za trgo- vino. Žveplo je glavni kletarski pripomoček in si brez njega umnega kletarstva sploh ne moremo misliti. Poznali so ga že Rimljani, ki so ga tudi upo- rabljali za čiščenje svojih vin. Za nas je v tem primeru žveplo važno za shranjevanje in konserviranje vinske posode. V zvezi s tem bi radi našo ptujsko Žveplamo opozorili na njen žvepleni zakad, ki ni tak- šen, kakršnega predstavlja na- pis na žveplovih zavitkih. Res je, da je za žveplan je sodov najbolj primerno žveplo, ki je vlito na platnen ali papirnat trak. To žveplo pa je nekdaj, čim si ga zažgal in vtaknil sko- zi pilko v sod. kapljalo na nje- govo dno. kjer je gorelo in tlelo toliko časa. da je ugasnilo Od tega pa so dobile doge v sodu, na katere je gorečo žveplo pa- dalo. črne ali rumene madeže in so postale ožgane Sčasoma so tudi Lahko pregorele ne gle- ne na to da je s rjeno žveplo na dnu soda prišlo pozneje v dotiko z vinom, kar ni bil© pravilno. Enako ali še bolj škodljivo pa je bilo, če so kle- tarji rabili takšno žveplo za žveplanje ne polnih sodov, ker je v tem primeru goreče žvep- lo l.apljalo v pijačo, ki je bila v sodu in jo je kletar z žvepla- njem praznega prostora nad njo hotel obvarovati pred ber- so (kanom) ali kako drugo bo- leznijo oziroma napako. Vse to .je bilo »nekoč«, kakor pravi napis na žveplovem zavitku. Toda nekoč, tudi že pri nas v predaprilski Jugoslaviji, smo imeli tanke azbestne trake žve- pla (azbestne žveplene trščice), s katerih žeplo ni kapljalo, četu- di si jih več (največ do 5) za- žgal skupaj. Takšnega žvepla, kakor ga ptujska Zveplarna na svojih zavitkih navaja, pa sedaj še nimamo in ga najbrž v Ptu- ju še ne proizvajajo, ker žvep- lo, ki ga spravlja v promet, ravno tako kaplja, kakor je to bilo nekoč. To ve vsak vinogradnik, ki v svojem obratu uporablja ptuj- sko žveplo. Glede na to je res želeti, da Zveplarna z neodgovarjajočo re- klamo vinogradnikov naj ne zavaja v zmoto oziroma naj takšno reklamo sploh opusti. Se bolje pa bo, ako bo tovarna res začela proizvajati takšno žveplo, ki ne bo kapljalo in ga bo dala čimprej v promet. Vsi vinogradniki-kletarji ji bodo za- to iz srca hvaležni in ne bodo godrnjali — opravičeno — čez njen sedanji izdelek. -e- C IT A »TE zveplarna — ptuj evropski pridelek Žitaric letos ne zaosta- ja za pridelkom zadnjiti dveh let Komite za kmetijske proble- me ekonomske komisije OZN je ta mesec na sestanku razprav- ljal o letošnjem žitnem pridel- ku v Evropi in o posledicah mi- nule zime ter poznejših vremen- skih razmer ter je ugotovil, da je žetev proti pričakovanju boljša in da ne bo znova potrebno izvesti vseh mer, ki so bile pripravljene za ublžižitev pričakovanega primanjkljaja ži- taric. Zamišljena je bila finanč- na in materialna pomoč za po- novno setev v deželah, kjer je to mogoče, posojila, subvencije in podobno Po cenitvi pridelka po žetvi pa kaže. da letošnji žitni pridelek ne bo zaostajal za pridelkom zadnjih dveh let. Močneje kot na prirastek ži taric je minula zima in poznej- še hladno in deževno vreme- vplivalo fta pridelek sadja, zla- sti grozdja. S tem problemom se bo komite posebej bavil. PTTTJ. 3. AVGUSTA lOS-^ 3 Občina Videmjska obcdina fipada v vf- bt o štirih občin ptujsikeiga okra- jči, ki ob&tjgajo nad 10.000 hek. ta r o v poviršine (Ptai j, Ormož, .ie in Videm). Nasitala je, po težkih poTodniii krčih, z zdru- žitvijo področja, bivših otočin Podlelinik, Leskofvec in Videm — v začetku so ise namreč haJo- žani zavzemali za »čistoic halo- sko občino, ker pa se niso mo- gli zediniti za sedež, so se sled- njič izrekli za sfkiigDinost z Vid- mom, fci je že pred združitvijo vključeval velik del haloškega področja (pet kafeifitrskaSi ob- čin). Sedanja občina meri 11.700 ha in šteje 9300 prebivalcev. Ptre- težni del leži v Haloizajh, dotoe tri četrtine, kjer živi tudi pri- bližno toliko občanov, zato jo je treba obravnavati kot halo- ško občino z vsemi zmačilnosfcmi haloškega gospodarslava in men- talitete prebivailsfcva. Prva stvar, ki človieka prese- neti že na prvi pogled, je raz- merje v lasfendštvu zemlje med družbenim in privatnim seifotor- jem. družbeni sektor pcseduje namreič 16 odstotkov vse zem- lje v otočini, kar je največ v ptuLiskem okraju. To raznierje je na samem haloškem področju za družbeni sektosr še ugodnej- še, saj jo poseduje ilcar doJbrih 20 odstotikov. pri čemer pa .je treba upoštevati še to, da so precej zemlje prejeli tudi agrar- ni interesenti in v tem sploii ni računana. Haloze so bife do osvobo- ditve v tujih rokah Ta suhoparni podatek Udatn dajo slutiti, da velik del naj- boljše zemlje Srednjiii Haloz, ki so v celoti zajete v vidiemski občini pred osvoboditvijo nikoJi ni bil v rokah Haložanov. Da, resnični gospodarji Srednjih Ha- loz iso bili že od najstairejiših ča- sov tujci. V katasijsikih spisih naletimo na množico imen biv- ših lastnikov iz Ptuja, Mairibo- ra, Gradca in drugih mest Slo- venije ih Avstrije. »Najitežji« lastniki so bili gražka »Štajer- ska hranilnicac (šiparkasa), ptujisiki minoritsld samostan, vc- leposestvo Tumišče, ptujska po- sojilnica in nekronani vladar Haloz — Ornik, poleg teh pa še oela vrsta drugih »piuigarjev«, Bo \'i'em lem se ne smemo ču- diti, (X- so bile tiste ilciatati5ti¥3- maštvo' in zaostalost, zato sc niniaano kaj čuditi, če si je velik del haloških vindčarjev in kme- tičev skorajda želel vojne in re- šitelja, četudi bi to bil viag aii Hitler. To nas^ložeiijo so kaj vneto podpihovali nemški in nemčurski gospodarji, ki so ime- li svoje »hemhauze« posejane po vs^ haloških gričih. Tako nepripravljene jih je zatekla vojna in oOcupacija. Sicer se ni izpolnilo vsi tisto, kar so jim napovedali hitlerjevski agenti, toda v haloške vini-čarije in ko- če je prišel I^ruh, sladkor in margarina, dobrote, o katerih v prejšnjih časih niti sanjati niso upali. Kljub vsem tem »do- brotam na karte«, ki so za ve- čino haloškega prebivalstva po- menile dejansko izboljšanje življenjskega standarda pa so prav kmalu ^»znaili svojo veli- ko zmoto in se žs leta 1943, (še bolj pa 1944 pričeli vključeva- ti v narodnoosvobodilno giba- nje. Videmcani v narodno- osvobodilni borbi Leta 1944 se je mnogo mož in fantov borilo v Zagorski brigadi in Kozjanskem odredu, tisti ki fax> ostali doma pa so bdii licuriT- ji ali so drugače podpirali osvo- bodiino borbo. Partizanske vo- jaške eiKkte se na področju vi- dem^e občine niso stalno zadr- ževale, tu je bila samo 8 TV Sta- niča, preko njen^a ozemlja pa je vodilo šest kuiriiskih poti, po katerih so se vzdrževale zveze s Kozjanskim, Hrv. Zagorjem, Slovenskimi goricami, Pohor.)em in tudi Prekmurjem. Kljub te- mu je bilo, ob organizirana, po- moSei domačinov izvršenih nekaj Večjih vojaiških akcij, tako so n. pr. v Tižcu 3. oktobra 1944 zajeli in razorožili 12 nemžkih vojaikov s celotno opremo, ter jih odpremiii na Kozjansko, na- padena in zavzeta je bila nem- ška postojanka v Leskovcu, 3. marca 1945 eo na Vidniu razoro- žili 32 vermanov. Nemce je to delovanje močno skrbelo, zato so niorali poleg orožniških po- staj namestiti tudi nekaj voja- ških enot: v Vidmu, Podlehni- ku in Tržcu. V Tržcu sta bili nameščeni dve elitni četi (TREK) z nalogo, da likvidirata poEtične in vojaške postojanke, kar pa jdm je le delno uspelo pri napadu na 8 TV stanico 27. septembra 1944. V tem napadu je padel komandir stanice tov. Petrovič Stanko s Hajdine. Važno za ves okraj je poseb- no to, da je bil na področju vi- demske občine, v Jurovcth, 18. junija 1944 ustanovljen okraj- ni komite komunistične Parti - je, kateremu gre zasluga, da so bili koncem leta 1944 odbori OF osnovani v vseh vaseh videm- ske občine. Po O3\'oboditvi se je življe- nje. posebno v haloških 'krajih, močno razgibalo. To razgiba, nost je povzročila predvsein zemlja, ki se je otresla tujih gospodarjev. O tej zemlji so ha- loški viniiearu.ii in kočarji raz- pravljali noč in dan. Premagati je bilo treba prenekatei-o teža- vo, preden so bile stvari postav- ljene na pravo mesto. Posame- zna raztresena posestva so bila dodeljena agrarnim interesjen- tonri; v prvi vrsti bivšim \'ini- čarjem, ostalo posest pa so or- ganizirali v tri socialistična vi- nogradniška posestva. Kmetij- sko goispod. PotUehnik je zajelo največ površin, za kar je imelo tudi največ pogojev, saj je imelo na razpolago dva razmeroma dobro izgrajena gospodarska centra (graške hranilnice in minoritskega samostana). Leta 1946 pa sta bili po dolgih raz- pravah ustanovljeni dve vino- gradniški delovni zadruigi: v Gorci in Draivinjskem vrhu. Ta- ko je dobila zemlja nove gospo- darje, domačine, ki so jo že od davnih časov obdelovali. Vse gospodarsko udejstvo- vanje je omejeno na kme- tijsko prcizvodnjo Seveda gospodarstvo tudi v novih pogojih ni moglo steči povsem gladko. V napotje je bila predvsem podedovana splošna zaostalost in še pose- bej zaostalost v proizvodnji, ka- kor tudi pomanjkanje sredstev, ki So v tem .obdobju naizvoja našega gospodarstva morala biti na razpolago v prvi vrsti indu- strializaciji. Ce pregledamo danaišnje sta- nje gospodarstva videmske ob- čine, ki je v celoti kmetijske- ga značaja, lahko iigotovimo neki napredek v primer j ajvi s pred- vojnim stanjem le v poljedel- stvu. in živinoreji, medtem ko sta vinogradništvo in sadjarstvo celo znatno nazadovala. V teh dveh panogah postopoma na- preduje le sociatlistiiaii sektor, ki se je že pred nekaj leti lo- til načrtne obnove nasadov in uvaja sodob'-'-'! in csenejiši način obdelave Kmetijska go.. ,iarstva Pod- lehnik. Dravinjski vrh in Tur- nišče (ki ima manjše površine v Leskovcu) so doslej obnovila okrog 50 hektarov vinogradov in kakih 35 heifctajrov sadovnjai- kov, kar predstavlja približno četrtino vseh vinogradniških in sadjarskih površin, ki jih pose- dujejo. Nasploh je v vseh treh kmetijskih gospodarstvih opazi- ti lep razvoj in napredek, prav je še vedno slišati kako pikro pripombo na račun ob- delave, toda te pripombe letijo le na posamezne odročne par- cele, ki jih je nujno treba aiix>n- dirati. Takih parcel ima samo Podlehnik okrog 80 hektairov. Ravninski kmetje v oizkem pasu ob DraviJiji, ki spada ^ Draiv^em polju, razmerontu dobro gospodarijo, kar pa ni to- liko posledica naprednega nači- na proizvodnje (čeprav tudi tega ne gre popolnoma zanikati) kot tradicionalne pridnosti drav- sko,poljskih kmetov. Nešteto možnosti .ie neizkoriščenih: v (Nadaljevanje na 4. strani) Zemljevid občine Videm in okoiioc Predsednik občine tov. Purg Olmovllena šola v Vidma Vid^ — ofečia in Ihš« Posebnost naših Haloz — klopotec Nttvi bk£«i ^ Pcdleluuk 4 PTL-J, 3. AVGUSTA 1956 Občina VIDEM (Nadaljevanj;- 3. sf . iii) ž vinoi -ji — ni .\\.;;',etJia ivi- na. ni~ 4 nik i n. - l, v p«'lj. dol- slvii — -lab od'^^"« ao ?fmcn- skeria materi rJa, neprimeren plodorcd 'n piedv-->( ai naravnost nerazumljivr, ravr. 'Uišnost do uporabe meh;iT.:,.a(jije in poce- nitve proi-^vodnj> . HailOiski i-jrnetiči vozijo mnogo teže od svojih ravninskih so- sedov. Tu je posetit mnogo bolj razdrobijona, poleg te^a pa je obdelava vinogradov, ki so po- \Th še do kn^ia zreli za obno- vo, tako zaostala, da bolj ne more biti. Mnogo dela in tru- da jih stane tudi nekoristno ubadanje s poljed* i-^tvom v la- pomatih strminah. Tu gre to- rej za probleme, ki se jih bodo morale kmetijiske zaidruige ob podpori gkiipno::ti najresne.je lotiti, kajti na noben dmg na- čin ne bo mogoče rešiti »zgodo- vinskega« problema Haloz. Da so razmere v haloški kme- tijsJd proizvodnji res obupne, najbolje vidimo iz primerjave narodnega dohodka na glavo prebivaica med dvema tipično kmečkima občinama: videmsiko in drkovško (podatek je vzet iz družbenega plana za letošnje leto). V videmiSki občini odpa- de na gla:vo 26.000 din nair. do- hodka, v cirkovški pa 47.000 din. Pri tem je treba upoštevati se to, da je občinsko poviprefčtje ne- koliko višje z ozirom na večjo gospodarsko moč ravninskih kmetov, iz česar sledi, da je na- rodni dohodek haloškega prebi- valstva še nekaj nižji od ob- činskega povprečja. Vsem, ki trezno miislido, jasno, da se bodo morali videm- ski kmetje tesneje okleniti kme- tijskih zadrug, kmetijske za- druge pa bodo morale lwli smo- Umo in prizadevno tiizvrševa.tlL is\'oje naloge, drugače bomo lahko še kar naprej objokovali hailoš-ko siromaštvo in zaosta- lost. Kmetijske zadruge so v obči- ni štiri in so teritorialno dobro razporejene. Zadnja leta so si- cer napredovale in razšdirile svo- jo dejavnost, toda to je z ozi- rom na težke naloge, ki jih imajo, vse premalo. Poleg kmetijstva je v obči- ni le še nekaj obrti, ki ne za- došča potrebam prebivalstva, zato je ljudski odbor v družbe- nem planu predvidel razširitev mreže, dalje nekaj gostinskih obratov in zadružnih trgovin, s tem pa smo z gospodatrskim tKiejstvwan.1em videmsfcrh ob- čanov tudi pri kraju. V tako veliki In razmeroma gospodatrsko šibki občini, kot je videmska. delo ljudskega odbora prav gotovo ni lahko. Ljudski odbor ima največ težav pri re- ševanju komimainih vprašanj, Ki so številna in pereča. Ze sa- mo dej.^tvo, da spada Pod ob- činsko uipravo 21 mos>tov in brvi, nam pove, da je treba mnogo iznajdljivosti in požrtvo- valnega dela pri rednem vzdr- ževanju teh važnih prometnih naprav. Ce k temu prištejemo še desetine kilc»netrov občiriLskih cest. mora biti vsakomur jasno, da bi ljudski odbor brez požr- tvovalnega sodelovanja krajev, nih odborov kaj težko odgovaT- jal za varen in dober promet. Sploh so krajevni odbori v veli- ko pomoč ljudskemu odboru. Posebno delavna sta odbora v Podlehniiku in Leskovcu, ki v celoti urejata vsa krajevna ko- munalna vprašanja. Nedvomno je bil zelo pameten sklep ljudskega odbora, da je del občinske doklade prepustil krajevnim odborom, kajti £e do- sedanji rezultati so pokazali, da se ta skromna sredstva v rotkah krajevnih odborov oplode in ro- dijo deseteren sad. Ljudski odbor se zelo trudi, da bi vse občane ofJkrbel z elek- triko. Prod osrvoboditvijo je bilo elektrificiranih le nekaj ravnin- skih vasi (Videm. Pobrežje in Tržeč), zdaj pa imfei elektriko že tretjina občine. V zadnjih letih je bOo zgrajenih 14 kilometrov visokonapetostnih daljnovodov in 5 transfo^rmalorskih postaj, za elektrifikacijo vsega področ- ja pa bo potrebnih še 29 km daljnovodov, 5 transf. postaj in okrog 100 km nizkonaj^ostne- ga omrežja. Za izvedtoo tega na_ črta so seveda potrebna velilka sredstva — okin^ 96 milijonov dinarjev, ki jih revni Haložani niikakor ne bodo sami zmogli, in prav zato si ljudski od!boir razijdja glave kje bo našel sred- stva za izdatnejšo pomoč. Seveda so pred ljudskim od- borom še drugi važni problemi, posebno na področju socialnega skarbstva. zdravstva in šolstva. Precej čaea so bile posebno v šolstvu neznosne razmere. Na področju občine je šesit šol, od katerih je bila ena po osvobo- ditvi novo zgrajena, dve pa adaptirani. Vse ostale šole so v precej slabem stanju, poseb-strani. no še podlehniakrfi. V .šolcttvu se je po uveljavitvi šolsicih odtoo- ix>v mareikaj obrnilo na bolje. Skoraj vsi šolski odbori vSO si v svesti svoje odgovornosti in rialog. — Šolski obisk in učni uspehi 9o sdcer še vedno pod okrajnim povprečjem, vendar se je stanje v zadnjih dveh letih znatno izboljšalo in to tudi po zaslugi dela šolskih odborov. Zelo lep napredek je pokazala posebno losikovška šola. Videmski občim ko bili že od nekdaj veliki prijatelji kultur- noprosvetnih prireditev, zato je prav škoda, da je to udejstvo- vanje precej zamrlo. V občini sicei- obstajajo tri prosvetna dru&tva s sedmini sekcijami, od katerih Pii le štiri nekaj delajo. Tudi v ostalih druištvih ni pra- vega življenja — še največ pri gasilcih. Nedvomino je vzrok medlenvu udejstvovanjii d!ruš:tev, poleg materialnih težav. predvsem šibkost organizacij Socialijstične rveae, saj je do letošnje akcije za zvišanje čUmsttva bilo v nje- nih vrstah le 32 odst. voilvcev. Po akci.ti so se tudi va»ke orga- nizacije SZ bolj razgibale pomnožile svoje članstvo za 35 odst.. tako da smemo pričako- vati tudi poživitev društvene- ga življenja, seveda če bodo od- bori SZ znaJi zagrabiti s prave Med in tovariši Med drugo svetovno vojno so se jugoslovanski narodi borili proti fašističnim zavojevalcem vseh vrst in barv, domačim in tujim. To vedo danes vsi ljud- je. Poleg te borbe smo bili še drugo, ki je enako važna oziro- ma še važnejša. Ljudje danda- nes le preradi pozabljajo. Ta druga borba je bila borba za ljudsko oblast, za socializem, za gospodarsko preobrazbo pro- ti izkoriščanju človeka po člo- veku, za lepše in boljše življe- nje vseh delovnih ljudi, oroti zajedalcem vseh vrst. ver In narodnosti, bila je končno bor- ba za novega človeka. Ta novi človek pa naj ima glede na svet in na dogajanja v njem popolnoma nov, drugačen odnos od človeka, ki je delil, hočeš ali pa nočeš, ljudi na boljše, srednje in slabše vrste. Ljudje smo bili razdeljeni poleg vseh razdelilnikov tudi po razdelilni- ku »gospod in gospa ter gospo- dična« na eni strani, na drugi strani pa »negospod« ali kako bi že imenovali oziroma tituli- rali vse tiste, ki niso spadali v rubriko »gospod«. Ker se, žal, še danes, 10 let po uspešno končani vojni in revo- luciji ponekod pojavlja nesreč- na delitev na gospode in nego- spode, se mi zdi vsekakor po- trebno, da o tituliranju povem nekaj besed. Človeka, ki je v NOB zavest- no sodeloval in žrtvoval po svojih močeh, kolikor mu je bi- lo v danih razmerah pač mogo- če, kar nekam neprijetno zade- ne, če sliši na vsakem koncu, za vsakim ovinkom, v uradih, trgovinah, poštah, lekarnah, gostilnah in pač skoraj povsod, kjer se ljudje shajajo, več »go- spodov, gospe in gospodičen«, V državi, kjer zavestno gra- dimo socializem in nam to gra- ditev priznava danes ves pošte- no misleč svet, pač ne moremo trditi, da ne maramo spoštova- nja in izkazovanja časti. To ravno hočemo in želimo. Želi- mo čimveč spoštovanja in ča- sti. Mera za priznavanje je pri nas danes popolnoma drugačna, kot je bila pred vojno in je še danes v kapitalistično urejenih državah, Tituliranje z »gospo- dom« pomeni ta naše razmere popolnoma napačno mero v gornjem smislu. Smo in bomo vedno odločrK) za tituliranje s »tovariš in to- varišica« vseh delovnih ljudi ne glede na položaj in izobraz- bo ali poklic. smo med vojno in revolu- cijo odpravili tituliranje z »go- spodom« in uvedli tituliranje s »tovarišem«, smo imeli za to vzrok, nanien in cilj. Koliko nam je beseda tovariš med voj- no pomenila in kaj vse je nosi- la v sebi v teku nadčloveške borbe. Pomenila je vse, za kar smo bili boj: tovarištvo v pMra- vem smislu besede, vsp lepo in dobro ter plemenito, skrajno priiM-avljenost na največje in najtežje žrtve, najvišjo mero vseh tistih etičnih vrednot, za katere so padale smrtne žrtve, tudi zato, da bi enkrat za vse- lej izbri.sali besedo »gospod« v smislu, ki ga neradi slišimo. Zal moram tu povedati, da je padlo »gospodov« (mislim boga- tašev), domišljavih plemenitni- kov, izkoriščevalcev, bogatih delamržnežev in podobnih po- klicev gosposke narave) bore malo, pa še ti večinoma v so- vražnih vrstah. Nerazumljivo nam je torej, zakaj danes zo- pet toliko »gospodov«, ko smo pa »gosposko« ideologijo utopili v svoji lastni in njihovi kr ^ Naš delovni člove^. (d.;ii.vec, kmet in izobraženec) bi se da- nes moral zavedati vsega tega in bi ga ne smelo biti sram »tovariša«. Zavedati se moramo, da pri nas revolucija še traja in da zahteva tudi danes mnogo vsega tistega, kar je zahtevala pred 10 in več leti. Po (doma zrasli) malome- ščanski miselnosti pomeni men- da tituliranje s »tovariš« toliko kot omalovaževanje, toliko kot pravijo ljudje pri nas skupno pašo krav. Ce je koga krave pasti sram, je to lahko samo malomeščana v pravem pome- nu besede, ki mu delavec in kmet zaradi svojega dela smrdi- ta. Nekatere ljudi je besede »tovariš« sram, ker pač diši po socializmu. Na tem področju bo treba še precej dela. Naše šole bodo mo- rale vcepljati najmlajšemu ro- du več vsega, kar pomeni be- seda »tovariš« Razbiti je treba sovražno miselnost, da je tova- rišica samo še učiteljica oziroma tovariš samo še učitelj. To je predvsem naloga šolskih kolek- tivov, ki bodo morali pokazati mlademu rodu, da so učitelji m učiteljice tovariši in tovarišice ne zato, ker tako zahteva šolski red in zakon, temveč zato, ker so vzgojitelji mladega, novega rodu, ki jih tovarištva ne bo sram. Posebno poglavje bi radi po- svetili tituliranju v podjetjih, kjer imajo direktorje, poddirek- torje, šete in kar je še ostalih vodilnih funkcionarjev. Ker je pri nas delavski razred nosilec vse glavne teže revolucije, ne bi smelo prihajati do napak, kot je tituliranje vodilnih funkcio- narjev podjetja z »gospodom«. Posebno čudno se sliši, če trpi »gospoda« kak funkcionar, pa ne samo višji, temveč tudi od- govornejši, ki je povrhu član ZK. Ti bi se morali zavedati, da so člani ZK, ki se borijo za naj- čistejše ideale tovarištva, na drugi strani pa, da so člani de- lavskega kolektiva, da so v res- nici delavci, to se pravi enaki z vsemi ostalimi člani podjetja. Na vsako tituliranje z »gospod« bi morali takoj odločno reagi- rati in opomniti vsakogar in ga podučiti, kaj in kako je prav. Nekako čutim, da bo članek vzdignil nekoliko prahu v zvezi s tituliranjem. Upam pa, da bo le našel plodna tla in rodil vsaj nekaj uspehov in da bomo sto- pili spet na pot, na kateri smo bili leta 1945, ko smo ponosni na izbojevano zmago postali to- variši vsi, ker smo se zavedali, da smo si tovarištvo izbojevali s krvjo. C. D. Zadružni dom v Podlehniku čaka na dovršitev Suez zopet v ospred u Upravno poslopje družbe Sueškega prekopa Sredi letošnjega leta so zad- nji britanski vojaiki zapustili egiptovsko ozemlje, kjer so na področju Sueškega kanala varo- vali »britansike koristi«. Nekaj dni pred koncem pre- teklega meseca pa je predsed- nik egiptovske republike Gamal Abdel Naser podpisal dekret o nacionalizaciji družbe Sueškega prdiKKpa. Razumljivo je, da je to sprožilo v zahodnih državah ži- vahno reakdjo. .saj je ravno v njih riajveč delničarjev te druž- be, ki je imela doslej svoj se- dež v Parizu. Sueški prekop je za svetovno trgovino velikega pomena, ker je važna pot za petrolej vz. Sred- njega vzhoda v zarpadne države. Donašal je letno okrog 100 mi- lijonov dolarjev dohodkov. Ce stvar ocenjujemo tudi s tega vidika, je razburljiv odjek na nacionalizacijo še posebej jasen. Sedaj se pojavlja vprašanje, kakšni bodo ukrepi Z^oda. ki bodo sledili prvemu ogorčenju. Po nekih poročilih je del bri- tanskega sredozemisikega ladjev- ja že na poti od Cipra proti Suezu in po nekaterih namigo- vanjih o možnostih ponovne okupacije sueškega področja s strani britanskih vojaških sil je sklepati, da tudi ta možnost ni povsem izključena. Vsekakor pa je v tem pogledu pomembno to, da se ZDA, Velika Britanija in Francija doslej niso mogle sporazumeti o glavni vsebini uikrepov. ki jih bodo storile. Značilno je mnenje ZDA, da je v vsej zadevi najvažnejše zagoto- viti neovirano plovbo skozi pre- kop, glede česar je dal vsa za- gotovila že sam predsednik Na- ser. ko je govoril na posebnem zborovanju v Kairu, medtem ko Francozi bolj mislijo na »naglo akcijo«, ki pa po vsej verjetno- sti ne bo mogla vsebovati pre- velike hitrosti, ker ima Egipt kot suverena država vso pravi- co ukrepati na svojem področju vse tisto, za kar smatra, da je šteti v nacionalne koristi drža- ve. Razplet te zadeve bo vseka- kor zar>r"'\n. Verjetno je, da nanj ne . > treba dolgo čakati. Z 29. SAT kongresa v Beogradu s 29. SAT kongresa esperan- tistov v Beogradu smo tudi Ptujčani odnesli najlepše vtise. Spoznali smo se s številnimi inozemskimi esperantisti, ki so, prav tako kot mi, nosili zeleno zvezdo na belem polju Na večer pred kongresom je bil prijeten družabni večer, ko smo se bliže spoznali, nekateri pa znova srečali. 25. julija pa je v dvorani Kolarčeve univer- ze otvoril kongres predsednik jugoslovanske esperantske orga- nizacije. Kogres je bil v espe- rantu. Prisostvoval mu je tudi predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije tov. Djuro Salaj. Delegatov iz 16 držav je bilo okrog 600. Večje število od teh je na kongresu govorilo o ved- no večjem uveljavljanju espe- ranta v raznih deželah na sve- tu. Kongres je bil dobro organi- ziran. Dopoldne so bile delovne seje, popoldne pa ogledi raznih tovarn in podjetij ter muzejev. Delegati so si ogledali tudi Smederevo. Ptujski esperantisti smo od- nesli s kongresa v Beogradu nove pobude za še bolj vneto delo pri širjenju esperanta. K-č. IVAN CANKAR , 13 J ode je vi- del in mnogo biričev. Hudo so govorili z njim, rru-ko so gleda- li nanj, pehali so ga in suvali od duri do duri, Jernej pa ni kričal in ne grozil, zakaj čisto je bilo njegovo srce in njegova vera je bila trdna. Tudi se ni upiral, ko so ravnali z njim kakor z bolnikom in kakor z otrokom; zaničevanje in za- smeh je trpel zaradi pravice. Ni se rotil in ni se pritoževal, ko so rekli, da je bolan na uhu in da je bebast otrok v svoji pameti. »Bog jih bo razsvetlil in jim bo odpustil!« je pomislil Jernej. -Kadar bo konec te poti m bo raacxieta iMravica, se bodo s?)o- gledali in bodo osramoč^ spo- znali svoj greh. Kakor ni Bog .skril pravice, tako tudi resnice ni skril; in volja njegova je, da blodijo v temi pred jutrli na srm't!« Jernej je strmel; približal se je neprijaznemu sodniku s pte- him korakom, govoril je tiho in ponižno. »Nisem, mislim, slašal dobro, pač nisem natanko razumel; za- kaj star sem, sluh odpoveduje, spomin je slab. — Kaj ste res tako razsodili navsezadnje: poj- di in ne prikaži se več? Tako razsodili mojo pravdo v imenu Boga in cesairja? Kaj ste me zato pahnild med tatove in raz- bojnike, da ste po dolgem uče- nju iztaknili tako modrost? Ca~ ka-l sem v trpljenju in zaupa- nju, vi pa ste staU za duarmi in ste se smejali mojemu za- upanju. — Saj nisem dobro sli- šal, saj nisem natanko razumel; taiko niste ravnali, taka ni vaša sodba, sodniki!« »Le pojdi, le brž se okreni, ne prerekaj se s pravico!« je ukazal sodnik. »In hvali Boga, da umrje« na krščanski postelji namesto med norci, kamor so- diš!« Ubog in slab je bil Jernej, ko je slišal te besede. »Tako ste se rogali meni, star- cu; Bog vam odpusti!« je rekel Jernej in se je okrehil. Samo devet dni se je pi-e-rekiil Jemei s pravico in njenimi apo- stoli. pa ]e bil za dve pedi bolj upognjen, ko je šel preko dvo- rišča, in glava se mu je tresla. stopil je na cesto zunaj pa ,c bil svetel dan. Samo n' ^ri- jaicni tujci so mu prihajali na- proti in nikogar ni bilo, da bi ga Jernej vprašal in se mu po- tožil. Vse veliko mesto je bilo polno krivičnih sodnikov; kdor ga je videl, se je ozrl nanj ka- kor na hudodelca, ni mu privo- ščil besede, ne prisodil pravice. In Jernej je začutil v strahu in bridkosti, da je sam z Bogom. V krčmo je sedel, da bi si od- počil. Tam pa je videl na steni prelepo podobo in vse ga je spreletelo, kakor radost in veli- ko upanje. Zakaj na podobi je bil cesar; poln pravičnosti in usmiljenja bil njegov obraz. »Cemu sem hodil tod kod sem iskal pravice?« je obstrmel Jernej. »Mimo cerkve sem šel k maši, pa sem zašel med ne- verne razbojnike! Ravno cesto mi je pokazal Bog. pa sem la- zil po stezah in kolovozih in sem se pritoževal v svoji nespa- meti! Namesto da bi šel k stu- dencu, žejCTi kcikor sem bil, sera šel pit k raztorozgani lužil Hvaljen Bog!« Se pred«! se je odpočil, je vstal in je zadel culo in se je napotil do cesarja. XV Hude sanje je sanjal Jernej. Zakaj resnica ni in ne more biti, da bi v čistem sttui«icu ne bilo čiste vode, da bi v ja- snem soncu ne bilo jasne luči, da bi v pravici, tam, kjer je ustanovljena in potrjena, ne bilo pravice. Dolga je bUa pot, predolga za Jerneja, ki je bil star in tru- den. Napotil se je peš, romal je skozi tuje vasi, preko neznanih pokrajin. Pa so mu nekoč, ko je legel mrak na polje, odpove- dale noge in je sedel na kan- ton ob cesti. Prišel je mimo mlad popotnik, bos je bil in prašen, pač lačen tudi, oči nje- gove pa so gledale veselo. »Kam oče, kam?« »Do cesarja!« »Oj, oče, dolga je pot do ce- sarskega mesta in stare so va- še noge; ne dospe te pred ted- nom dni, če romate dan in noč!« »Do^seti moram, preden umr- jeml« »Kaj bi, oče, pri cesarju?« »Da razsodi po pravici, da okara in pouji krivične sodni- ke, ki so se rogali starcu!« Popotnik je zmajal z glavo, žalosten je pogledal na Jerneja, ki je sedel na kantcmu ves star in sključen. »Ne boste nič opravili, oče: težko je pariti do cesarja!« »■Zakaj težko?« se je začudil Jernej. »Pri cesarju je pravica — kje drugod, če ne pri njem? Kaj bom hodil k beračem kruha prosit? Sel sem, v svoji slepoti, pa so se mi smejali in nič jim ne zamerim. K onemu pjojdem. ki ga reže po pravici lačnim in ubogim!« »Ne pridete do njega, oče!« »Kaj je v izbo zaklenjCT? Okoli in okoli obzidan, ograjen z ograjo do neba?« ____ PTL-J, 3. AVGUSTA 1956 5 (Po raznih domafih in tujfh vJr ih napisal -e-) Ko so v 17. stoletju cesarske (krščanske) čete dvakrat odlo- čilno premagale Turke, prvič leta 1664 pri Monoštru (St. Gott- hard) in drugič po 16-letni voj- ni, ki se je začela z obleganjem Dunaja, dokončno leta 1699, so ljudje mislili, da bodo imeli sedaj mir pred sovražnikom. Toda namesto Turkov ao se po- javili madžarski uporniki, ime- novani kruci, ki so s svojimi roparskimi pohodi in nena^i- mi napadi — enako kakor prej Turki — vznemirjali naše kra- je vsa do leta 1711. Kdo so bili kruci? Zasledimo jih že za cesarja Maksimillana (1493—1519), ko se Je kakih 10.000 madžarskih kmetov dvig- nilo, da bi šli nad Turke »v boj za križ sveti in svobodo zlato«. Zato so si, kakor za časa kri- žarskih vojsk, pripeli na desno ramo ali pa na prsi rdeči križ, po katerem so dobili ime kri- žarji ali po latinski besedi crux (izg. kruks), t.j. križ, tudi kru- ci. Njihov -vouja pa takrat ni šel nad Turke, ampak je izko- ristil mržnjo kmetov do grašča- kov in je planil nad njihovo gradove ter v njih ropal in ple- nil, kar se je dalo. Ker so bili kmetje v tedanjih časih neza- dovoljni z vlado osovraženih graščakov, se je k tej tolpi pridružilo tudi mnogo takšnih, ki jim je delo presedalo. Iz- bruhnila je velika vstaja, ki je trajala dolga leta in delala vladarjem hude preglavice, ker jih niso mogli nikdar dokončno iztrebiti. Pozneje so takšne madžarske nezadovoljneže, ki so bili navadni roparji, imeno- vali sploh kruce. Leta 1683 je njihov vodja T6k61y, imenovan »kralj kru- cev«, ko se je velika turška voj- ska pomikala proti Dunaju, ka- zal Turkom najkrajšo pot. nje- gove čete pa so ostale kot re- zerva njihove vojske na Ma- džarskem. Ko ,so bili Turki pred Dunajem premagani, se je Td- k6ly umaknil v hribovite kraje severne Madžarske in delal od tam roparske pohode po vsej deželi tja do Mure in Drave. Leta 1685 je nekaj njegovih lju- di celo prekoračilo Muro (pri Veržeju), ki so potem okoli Križevcev plenili in ropali, ne- kaj hiš zažgali ter se nato z naropanim blagom vrnili zopet nazaj na Madžarsko. Ko je cesarska vojska trume krucev precej razredčila, se jim je postavil na čelo neki Franc Rakoczy. Ta je kmalu nato zbral okoli sebe tfkoli 30 tisoč nezadovoljnežev, največ kmetov, ki so jih zemljiški go- spodje preveč stiskali in z nji- mi celo večkrat premagal cesar- sko vojsko. Po hudih bojih se je nekemu cesarskemu poveljni- ku sicer posrečilo premagati' enega izmed poveljnikov pun- tarskih čet pa razkropljene trume so se kmalu zopet zbrale in še drzne je ropale. Prve dni meseca februarja 1704 so' kruci v dveh večjih oddelkih prebrodli Muro, in si- cer pri Veržeju in Razkrižju. Oni pri Veržeju so se kakor povodenj razlili po Murskem polju ter si postavili na Moti in pri Braneku svoje tabore, ka- mor so spravljali naropano bla- go. V Ljutomer je prihrumela ena njihova četa v soboto, 8. fe- brucirja, a tedanji župan Jurij Smrekar jo je z nekaterimi po- gumnimi meščani napadel in zapodil v beg. Drugi dan so se kruci vrnili v mesto v večjem številu. Vdrli so najprej v cer- kev, pobrali vse dragocenosti, izropali nekaj hiš na današnjem Glavnem trgu, pa zopet odšli, V mestu so divjali dva dni ter napravili škode za 40.234 goldi- narjev (gld). Ko so se znesli nad meščani, so šli nad kmete v okolico. Na Moti, na Cvenu, v Pristavi in Stročji vasi so ' kmetom pobrali 155 konjev ter : jim odgnali 343 glav goveje ži- vine in 429 svinj Ropali so tudi v okoliških goricah. Kme- tom so pobrali zaseko, svinjsko ; meso, vino, moko, žito in seno, sploh vse, kar so mogli odnesti. ; Ko so Radgončani zvedeli, ; cako se godi njihovim sosedom ^ v Ljutomeru, je zbral njihov . ^upan Draš nad 330 dobro obo- ^ i-oženih kmetov in meščanov ier šel z njimi proti Ljutomeru « NOGOMET IVANJOICA (Ivanec) : DRAVA (Ptuj) 2:1 (0:0) V petek je gostovala »Drava« v rudarskem naselju sredi Hr- vaškega Zagorja v čast »Dneva vstaje« hrvaškega ljudstva. V prijateljski tekmi ob stalni premoči gostje niso pokazali koristne igre pred golom. Neiz- koriščene so ostale številne pri- ložnosti, kakor tudi dosojena enajstmetrovka ni bila realizi- rana s strani Kpvača Cas je, da se najde v moštvu igralca, ki bi naj v bodoče bil siguren reali- zator ob takih priložnostih. Dravina obramba je bila boljši del moštva, a najisoljši je bil nedvomno vratar Kožic, ki ni kriv za prejeta gola, ker sta to bile prisojeni enajstmetrovki. Pri domačinih je delovala brerfiibno krilska vrsta, a naj- boljše je bilo denso krilo Jage- tlč. Gol za »Dravo« je dosegel Kovač. Drava je nastopila v postavi: Kožic, Sirec L., Letonja, Strehar, Pongračič, Bezjak, Cep, Vogrin- čič, Herceg, Kovač in Komelj. DRAVA (Ptuj) : IVANJCiCA (Ivanec) 4:0 (4:0) V nedeljo je bilo na stadionu »Drave« povratno srečanje, ki ga je »Drava« odločila v svojo korist. V tej tekmi smo bili priča dvema različnima polča- soma. V prvem polčasu smo videli i>olno lepih kombinacij, dinamično igro in lepo doseže- ne gote. Drugi del igre pa je bil mlačen in neborben, ker so se vejrjetno sjadovoljili z rezul- tatom. Od ^ domačinov so se izkazali Sirec J>, Herceg, Bezjak in Pon- gračič. Gole so došegli Jože Si- rec 2, Herceg in Vogrinčič po enega. Dravo so sestavljali: Kožic, Širec L., Letonja, Petek, Pon- gračič. Gole so dosegli Jože Si- Vogrinčič, Sirec J., Kovač in Herceg. Sodil je dobro mariborski sodnik Svajger. KEGLJANJE V nedeljo je bil v Mariboru prijateljski dvoboj med ekipa- ma »Drave« in »Maribora-? 5164:5143. Drava je zmagala za 2! lesov. Vsak igralec je imel 200 lu- čajev. ROKOMET S trening tekmo proti ptujski garniziji DRAVA — JNA 30:20 je moška ekipa »Drave« priče- la z rednimi treningi, ki naj bi bili predpriprava za pokalni turnir v okviru 111 okrajne go- spodarske razstave. Začetek nove sezone bo mo- ška ekipa »Drave« v , Gorišnici otvorila ter odigrala svojo prvo tekmo na 11. študentskem tednu v malem rokometu proti PAK. Treningi za moško ekipo so vsako sredo in petek od 17. ure dalje. 2enska ekipa trenira vsak ponedeljek in petek od 18. ure dalje. Mladinci in mladinke, ki imate veselje do rokometa, vključite se v naše vrste ter postanite aktivni člani našega kluba. Prijave se sprejemajo ob dnevih treninga na stadionu SD »Drave Odbor RK »Drava« PTUJ Spinom šolskih knjig za leto 1956/57 OSNOVNE SOLE I. razred: Prva čitanka (200 din); Raču- nica za 1. razred osnovne šole (80 din). II. razred: Druga čitanka (110 din); Ra- čunica za 2. razred osnovnih šol (46 din). III. razred: Tretja čitanka (160 din); Ra- čunica za 3. razred osnovnih šol (80 din). IV. razred: Četrta čitanka (190 din), Ra- čunica za 4. razred osnovnih šol (70 din); Slov. jezikovna vad- nica za 4. razred osnovnih šol (160 din). V. razre.d: Peta čitanka (v tisku); Raču- nica za 5. in 6. razred osnovnih šol (v tisku), NI2JE GIMNAZIJE I. razred: Slovensko berilo (180 din); Slov. jez. vadnica (150 din); Srb- ska aH hrvatska vadnica za I. razred (80 dm); Angleška vadnica 1. del; Francoska vad- nica I. del; Nemška vadnica 1. del (145 din); Zgodovina sta- rega veka za 1. razred gimna- zije (110 din); Zemljepis za I. raz. gimnazije (145 din); Arit- metika in algebra za 1. raz. gim- nazije (90 din); Geometrija za I. raz. gimnazije (60 din); Zo- ologija za nižje razrede sred- njih šol (200 din); Šolski atlas (680 din). II. razred: Slovensko berilo II. (240 din); Slov. jezikov, vad. za II. razred gimnazije; Srbska ali hrvatska vadnica II. del; Angleška vad- nica II. del (200 din); Francoska vadnica II del (160 din); Nem- ška vadnica II. del (180 din); Zgodovina južnih Slovanov (150 din); Zemljepisni pregled izven- evropskih zemljin (165 din); Bo- tanika za nižje razrede gim- nazije; Aritmetika in algebra za 2. raz. gimnazije (120 din); Geometrija za II. raz. gimna- zije (70 din); Šolski atlas (680 c'in). III. razred: Slovensko berilo III. (200 din); Slov jez. vadnica za 3. razred gimnazije (160 din); Angleška vadnica III del; Francoska vad- nica III. del (180 din); Nemška vadnica III. del; Zgodovina za 3. raz. gimnazije (105 din); Zem- ljepisni pregled zemljin: Evro- pa (v tisku); Nauk o človeku (150 din); Kemija (120 din); Fi- zika za nižje razrede sredniih šol I. del (180 dm); Aritmetika in algebra za 3. raz. gimnazije (v tisku); Geometrija za 3. raz- red gimnazije (80 din). rv. razred: Slovensko berilo IV. (220 din); Slov. jez. vadnica za 4. razred; Zemljepis FLRJ za 4. razred; Zgodovina za 4. razred (v tisku); Kemija (120 din); Fizika za niž- je razrede srednjih šol III. del (180 din); Aritmetika in algebra za IV. raz.^ gimnazije (v tisku); Geometrija' za 4. raz. gimnazije (140 din); Angleška vadnica rv. del (200 din); Francoska vadnica IV. del (240 din); Nem- ška vadnica IV. del. VSE V SEZNAMU NAVEDENE KNJIGE KAKOR TUDI OSTA- LE ŠOLSKE POTREBCSCINE DOBITE PO KONKURENČNIH CENAH V PTUJSKI KNJIGAR NI IN PAPIRNICI. MURKOVA ULICA 5 ROJSTVA: Lazar Katica, Leš- nica 56, je rodila Darka; Kosi Božidara, Kidričevo 7 — Boženoj Mohorko Cecilija, Apače 65 — Anico; Purg Angela, Ptuj — Mi- roslava; Meško Marija, (]lajevci 15 — sina; Repič Matilda, Nji- verce 16 — Justinoj Hojnik Marija, Bratislavci 53 — Borisa; Lešničar Marija Hum 101 — Janeza; Vidovič Pavla, Pobrežje 36 — Marjana; Lizzi Kristina, Kidričevo 12 — Marjana; Vid- mar Marija, Zg. Jablane 33 — Lidijo; Markež Neža, Kicar 117 — Anico; Vinko Barbara, Pod- lehnik 25 — Franca; Karlovšek Elizabeta, Kidričevo 4 — Bran- ka; Strelec Elizabeta, Markovci 8 — Slavko; Hren Marija, Gor- ca 12 — Olgo; Mohorko Marija, Apače' 104 — Janeza; Kolarič Pavla, Rogoznica 57 — Vojka; Vuzem Elizabeta, Belski vrh 105 — Justino; Jančič Cecilija, Jelovec 33 — Vladimirjaj He- metek Ana, Višnjica 125 — An- dreja; Kranjc Marija, Nova vas 16. Ptui — Milana; Kramberger Terezija, Ločki vrh 6 — Venče- slava; Kajzba Marija, Kidričevo 62 — Simona; Drevenšek Ange- grinec Anica, Noršinci 39 — Maksimiljana. Ijana. SMRTI: Kodrič Helena, Bol- fenk 8, roj. 1884, umrla 30. ju- lija 1956; Strelec Slavka, Ptuj, roj. 1956, umrla 28. julija 1956; Kramberger Anton, Kidričevo 34, roj. 1931, umrl 25. jul. 1956; Jimger Jožef, Gruškovje 20, roj. 1943, umrl 26. julija 1956. POROKE: Hodžar Ivan, Ptuj, Slovenski trg 9 in Forstnarič Marija Ptuj, Slovenski trg 9; Berden Jožef, Ožbalt 12 in Ha- rapin Amalija, Ožbalt 12; Tum- pej Stanislav, Ptuj, Levstikova 1 in Smolar Ljudmila, Ptuj, Lev- stikova 1. PROGRAM GASILSKEGA FESTIVALA V MARIBORU V SOBOTO, DNE 4. AVGUSTA 1956: Ob 11. uri slavnostna seja izvršilnega odbora GZ LRS. Ob 12.30 sprejem na OLO Maribor. Od 18. ure dalje promenadni koncerti na raznih krajih mesta in demonstracija orodja. Ob 20. uri regat? na Dravi. Ob 20.30 gledališka predstava na Rotovškem trgu — folklorni nastopi v »Unlonu . Oba dneva demonstracija orodja na mariborskih trgih in ogled »Mariborskega tedna« ter gasilske razstave. T NEDELJO, DNE 5. AVGUSTA 1956: Ob 5. uri budnica. Ob 9. uri začetek parade. Ob 15. uri nastop na stadionu ZSD »Maribor«. Od sobote, 4. avgusta, od 8. ure do nedelje, 5. avgusta, do 14.30 bodo prapori razstavljeni pred glavnim kolodvorom. v sredo, 1. avgusta 1956 (za liter, kilogram ali kos) Čebula 35 do 40, česen 80, lu- ščeni fižol 50, stročji fižol 25 do 30, krompir 12 do 13, papri- ka 100 cvetača 70, kumare 20 do 25, kumare za vlaganje 50 do 60, peteršilj 50 rdeča pesa 30, solata endivija 30 do 40, so- lata v glavah 20 do 30, špinača 80, rdeče zelje 25, zelje v gla- vah 20, korenček 40, ohrovt 2^, paradižnik 60, ječmen 35, koru- za 40, pšenica 35, ajdova moka 50. koruzni zdrob 50, surovo maslo 500, zaseka 300, mleko 30, smetana 140, sir 30 do 80, koko- ši 300 do 500, piščanci 250 do 450, hruške 30 do 40, jabolka slive 25, ringlo 35 do 40, lisičke 50, jajca 14, buče 30, dcwnači kis 25. maline 80. mestna knjižnica in Čitalnica v ptuju obvešča svoje bralce da Dosta v času od 6. do 27, avgusta 1956 zaradi letnega dopusta knjižni- čarke oba oddelka (za odrasle in mladino) poslovala v omeje- nem obsegu, ob ponedeljkih, sredah in petkih, sicer pa v dosedanjih dnevnih urah. Bralce prosimo za potrpljenje in razumevanje trenutnih te- žav. Uprava Mestne knjižnice in čitalnice v Ptuju Fo trhotih Frokletig ^n ratBi'^nfik ho^isketa (Nadaljevanje) Narava seveda zahieva svoje in tako nam je končno tudi te lepote dovolj. Pa saj smo tudi že nekako pri 12. kilometru, kjer je kanjona konec in dobi soteska blažje oblike. Čakajo nas kamioni in začne se precej divja vožnja, res za bolj močne živce — moji niso vedno do- volj — posebno še, ker se vo- zimo na kamionih. Ze smo v vasi Kučište, kjer nas čakajo nahrbtniki in »najprijetnejši« del poti — vzpon na planoto pod Ničinatom, v zletno tabori- šče. Radovednost in upanje na skorajšnji konec za ta dan nas držita pokonci. Sicer pa se je že povsem stemnilo in tudi rositi je začelo. Vzpon je precej nagel, strm. Ker ni mogoče drugače, pač gre. Končno smo na cilju. Zadnji. Precej neprijetna zadeva. Pred nami se razgrinja obsežna pla- nota, osvetljena z močno elek- trično svetlobo, vsa prekrita s šotori vseh barv, že polna živ- ljenja. Res, lep poglej toda mi smo nekoliko neučakani, nave- ličani, sitni. Razmestijo nas po šotorih, prvo noč bolj za silo. Za večerjo je pač prepozno. Malo na tesnem smo, tudi plast slame je precej tanka — kdor prej pride, prej melje. Rosi ve- dno bolj. Pa nič za to, mi smo utrujeni, telo zahteva počitka — jutri bo pa že kako. Spanec nas počasi premaga drugega za dru- gim. Peč — končna postaja. Poldne je že davno minilo, zamuda se je še povečala, do taborišča pa ni ravno kratka pot. Zadnji smo, pred nami je pripeljalo že več posebnih vlakov, mnogo planin- cev pa je prišlo tudi s črnogor- ske strani. Na postaji je precej neprijetnega čakanja, saj nas je cela vojska. Popoldansko sonce mimo temnih nevihtnih oblakov neusmiljeno žge. Nahrbtniki od- romajo na že pripravljene ka- mione, mi pa smo takoj bolj sproščeni. Obkrožijo nas zgovor- ni prodajalci značilnih šiptar- skih belih pokrival, ki imajo največ uspeha pri Slovencih, saj nas ne motijo nobeni predsodki, za nas so ta pokrivala bolj fol- klorna zanimivost, ki jo morajo seveda takoj ovekovečiti foto- grafski aparati. Vse je uirejeho, dan je znak za odhod in že krenemo v spre- vodu proti središču mesta, da se poklonimo pred spominskimi kipi herojev NOB Metohije. Planinska zveza Slovenije je kot zadnja položila svoj venec iz pozlaSenega lovora. 7.a ogled mesta je na razpolago le kratek čas — tK) pa ob povratku bo- lje — in že je treba na pot. Po načrtu naj bi prvih 12 km prehodili pei, to pa zaradi ogle- da Pečke patriaršije in narav- nih lepot ter zanimivosti Ru- govske klisure. Nadaljnjih 10 km bi nas peljali kamioni, do vasi Kučište, ki leži že kakih 1000 m visoko, od koder je potem še tri četrt ure vzjKina na planoto pod Ničinatom, kjer je postavljeno taborišče za nad 3000 udeležen- cev zleta (v višini ca 1500 m). Kmalu smo pri Pečki patri- aršiji, ki leži pred vhodom v Uugovsko klisuro, ob Bistrici, ki priteče iz nje. Za ogled spet ni dovolj časa Zamuda rodi zamu- do. Samostan je iz XIII. stolet- ja. Prvotni cerkvi sta se pridru- žili še dve, ki tvorijo skupno zanimivo arhitektonsko celoto. Za carja Dušana je bil samo- stan dvignjen na stopnjo patri- arhije. Notranjščina je bogata s freskami. Zakladnice in biblio- teke z okoli sto rokopisnimi knjigami iz XIII. do XIV. sto- letja seveda nismo videli. Oko- lica se z zgradbo samo zliva v lepo, skladno celoto. Mudi Se naprej. Večeri se že in vse tako kaže, da bo deževa- lo. Pozna se, da smo precej bolj na vzhodu, precei prej se zdani in tudi stemni. Ze smo v Ru- govski kliTsuri, ki se razteza v smiCri vzhod-zapad v dolžino kakih 30 km, kanjon sam pa ka- kih 10 km. Skozi nio teče Pečka Bistrica, ki se prebija skozi ka- otično nametane skalnate bloke in ustvarja peneče se slapove. Stene kanjona so večkrat viso- ke nad po nekaj sto metrov. De- loma so poraščene. Ce.?ta je več- krat usekana v samo skalo, dva- krat mora celo skozi predor. Pozimi je neprehodna. Iznad so- teske seveda ne vidimo nikamor. Nebo je oblačno, tako da je vtis še mračne.iši. Res, veličast- na i.^ra narave! Ne bi pa mogel trditi, da pri nas nimamo takš- nih in še večjih naravnih lepot. Mogoče da smo tudi že malo preveč uti-ujeni od naporne vož- nje in hoje. Planinski predel iz- nad klisure, ki ga ne vidimo, se imenuje Rugovo, znan po stari folklori, PO prebivalcih Rugov- cih, krepkih gorjancih z zanimi- vo nošo, najbolj pa so znane ru- ffovske igre, stare bojne igre, ki iih upHzariaio ob svečanih pri- ložnostih. Molče korakamo, na5e oči pa vpijajo vso to divjo gor- sko lepoto. (Nadaljevanje sledi) popravek Stvarno napako v prejSnsjl številki, da je Djerovica za ne- kaj več kot 200 m višja (prav: nižM?) od našega Triglava, je zagrešil tfs!karski škrat, zato ne sddi v »geografski kriminal«. — Otv. ur. Dnevni spored za nedeljo, dne 5. avgusta 1956 NEDELJA. 5. AVGUSTA 6.00—7.00 pisan spored domačih pes- mi m napeirOT za prijetno nedeljsko ju- tro — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska naTUOTCd. 7.00—7.15 Najoved časa. poročila, vremenska nai^oved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dne- va. 7.35 Operetna in lahka glasba. 8.00 Otroika predstava — Fran Milčinski — .lože Zupan: Vesela povest o žalostni t»rincesi. 8.30 V pesmd in plesu po nasi deželi.. . (spored slovenskih narodnih pesmi in plesov). 9.30 Še pomnite to- Carl Maria von Weber: Oberon. uvertu- varlsi — Lojze Jakopič: Premagal je strah. 10.00 Nedeljski simfoničn; Koncert ra; Luigt Boccherini: Koncert za čelo in orkester v B-duru. Nikolaj Rimski-Kor- zakov: Šeherezada. 11.15 Oddaja za Be- neslce Slovence. 11.35 Mala revija lahke elasbe. 12.00 Pogovor s poslušalci. 12.15 Opoldanski glasbeni spored. 13.00 Napo- ved ča<:a. poročila, vremenska napoved, n'rep'ed dnevnega sporeda in obvestila. 13.15 Zabavna glasba:, vmes reklame. 13.30 Za našo va-s. 14.15 Želeli ste — posluha [ter — L del 15-00 Napoved časa, poročila. vremenska napoved in obvestila. 15.15 /želeli ste — poslušaj- te! — n. del. 16.30 Dubrovntške letne fgre (Reportaža). 16.45 Glasbena med- '>ra. 17.00 Promenadni koncert. 18.00 Radiiska igra — Henrik Ibsen: Stebri dnižbe. 18.53 Glasbena medigra. 19.00 Nabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnfk. 20.00 Vedemi oriemi koticert. 21.00 Športna poroči;«. 21.15 Gostje ii Kolna (spored zabavne glasbe tzvaia orkester Hermanu Hagestedt — so;is^ti lise Hubever in Wiley Schnei- der). 22.00 Napoved časa. noročila. vre- men s.ka napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15—23.00 N^cčn; kon- cert Remetrif ?ebre: Svftbodi naproti, ■^•'mfoni.čiia pesiritev; Bruno Bjelinski: "•nncert za klarir- in orkester. 22.15— 23.00 UKV t>rogram: Plesna glasba. 23.00 —24.00 Oddata za tojino — na ralu ?27.1 (prenfK fr Zacreba). Prijet drzen Kra - gufj Verjetno ne bo nikdo jezen, če potožim, kakšna katastrofa je zadela ptujske Trate z dne- vom, ko je navlekel na Trate svoj brlog požrešni lisjak, ki strahuje sedaj že celo ulico. Krade in odnaša vse, kar mu pride pod roko. Najraje obisku- je stavbišča. Odnaša deske, opa- že, betonsko železo, vse, kar se da odnesti. Na svoj pohod gre le v viharni in deževni noči. Ko si je znašal gnezdo, je bil celo drzen. Takrat so ga često videli, kako je odnašal skozi kletna okna sosedov razne po- trebščine. Ce pride v kurnik, odnese vse kar najde: kure, zajce, še koklji ne prizanese. Ta Kra-gulj namreč misli, da bodo vsi tako velikodušni, ka- kor je bila njegova prva žrtev, ki ni vztrajala na tem, da bi ga sodišče kaznovalo in je zahte- vala samo povračilo škode. Vendar lisjaka to ni izučilo. Po tem se ni nič poboljšal, temveč je zagrozil še s sekiro in tako še nadaljuje svojo tatinsko obrt. V bodoče se torej več ne bo- do žrtve smele zadovoljiti s povračilom škode, temveč bodo morale zahtevati strogo kazno- vanje za nepoboljšljivega lisja- ka. -O- SEJMI V PTUJU v mesecu avgustu Letni sejem bo zaradi nedelje, 5. avgusta, v ponedeljek 6. av- gusta (Ožbaltov sejem). Teden- ski živinski sejmi za govedo in konje bodo 7. in 21. avgusta, za svinje in drobnico pa 8., 15., 22. in 29. avgusta. PREMOGOVNIKI PODGOR- CI-VICANCI, pošta Velika Ne- delja, razpisuje po sklepu de- lavskega mesto raCunovcdje Pogoji: sposoben računovod- ja — bilancist z najmanj pet- letno praikso v industrijskem podjetju. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po do- govoru. Prošnje z overovljenimi pre- pisi dokumentov o strokovni izobrazbi in dosedanji praksi dostavite do 15. avgusta 1956. PREKLIC Vse žaijive besede izrečene proti Pepd. Haložan so neres- nične. Terezija Pislak PREKLIC Preklicujemo za neveljavno nakaznico za nabavo 606 kg plinskega olja in 62 kg motor- nega olja, izdano dne 17. ju- lija 1956. Številka nakaznice 03/3-11/124. Kmetijsko in vrtnarsko gospodarstvo Ptuj PRODAM OSEBNI AVTO OPEL-KADET v voznem in registriranem stanju. Občina Ptuj. PRODAM 2000 kg sena. Naslov v upravi Hsta. NOV IZRUVAC za krompir prodam. Muršec Janez, Dor- nava 126. 2 ha POSESTVA, novo gospo- darsko poslopje 20 minut iz- ven Ptuja prodam. Naslov v upravi. ENODRUŽINSKO HIŠO, takoj vsel.jivo, v Ptuju prodam. Na. slov v upravi. POSESTVO, hišo z gospodar- skim poslopjem, zelo lepa le- ga, primemo za čebeteaje, bli- zu Ptuja prodam aiH dam v najem ali pa menjam za eno-- stanovanjsko hišo v Ptuju ali Mariboru-okolici. Podorve se: Stuki štev. 27. Ptuj. Od PTUJA do BUKOVEC sem zgubila žensko pleteno jopico. Najditelja prosim, da jo ta nagradi odda v upravi li- sta. STAREJŠO ŽENSKO (upoko- jenko) sprejmem v dopoldan, skih urah k otroku. — Ptuj, Jadranska ulica 3. GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe iščem. Naslov v upravi. PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO v Ptuju ali okolici iščem. Dam nagrado. Vpraša- ti Kolarjevo v ptujskem gle- dališču. OBJAVE Občinskega ljudskega odbora Ormož Obveščamo vse občinstvo, da se je odsek za finance ObLO Ormož preselil v nove prostore v Ulico heroja Polalta U. 14/1. (bivši hotel). Za stranke bosta tudi v bodoče samo vsak torek in petek od 7. do 13. ure. Izven navedenih dni stranke ne bodo sprejete. ★ Vsem taksnim zavezancem ponovno pojasnjujemo, da je bil rok Za plačilo taks 14. julij t. I. ter se pri vseh pozneje dospelih vplačilih zaračuna ,50®/» povi- šana taksa in 9 •/• zamudne obresti po uredbi. — Povišana taksa se plača neglede na pri- silno izterjavo. ★ Po izvršenih kontrolnih pre- gledih je ugotovljeno, da je več prijav za odmero taks netočnih in vsled tega dajemo možnost vsem taksnim zaveTancem, ki iz kakršnegakoli vzroka niso pri- javili kakšnega taksi zaveza- nega predmeta, da še to storijo v roku 8 dni po objavi tega raz- glasa, Pripominjamo, da ne bo- do oproščeni plačila povišane takse, vendar ne bodo predla- gani v kaznovanje, kar se bo seveda v vseh ostalih primerih brezpogojno izvršilo. Odsek r.a finance Hupimo sioma m sts^fa^ skopg in hlausiil gna| Prodajamo vino od HO din naprej, sadjevec po 35, domače žganje (drcženko) po 320 in dorviči kis po 15 din. Ciostilne imajo popust. Zadružno pod,ietje »VINARSKA ZADRUGA« PTUJ — Muze.iski trg nem programu 3. in 4. avgusta ob 16. uri in 6. avgusta ob 18.30 in 20.30 ameriški barvni film »RDECI GUSAR«. Kmo Muretinci predvaja dne 4 in 5. avgusta francoski film »G. HULOT NA POČITNICAH«. Večje podjetje v PTUJU išče raCvmovocSfo Ponudbe pošljite na upravo »Ptujskega tednika« po šifro »sposoben«. Nastop službe takoj. Dvosobno stanovanje preskrbljeno in takoj vseljivo. Plača po dogovoru. Mestni kino Ptuj predvaja v dneh od 3. do 5. av- gusta francoski film »2ENE SO NEVARNE« (za mladino nepri- meren!) in v dneh od 7. do 9. av- gusta ob 16. m 18.30 ameriški film »STEKLENA PAJCEVI- NA«. Istočasno predvaja v izred- Maribois.d tadenoa 27. vn. do 5. vm. 1956, MčiriaGrsKi ledenoa 27. vn. do 5. vm. me, MariDorsKiteiien 00 27. vn. do 5. vin. 1956,