):haja v Cetovcu — Erschoinutigsoft Ktagenfurt Poštni urad !02! Cetovec — Veriagspostamt 9021 Kiagenfort Posamezni izvod !.!0 šii., mesečna naročnina 5 čiiingov P. b. b. Letnik XXiX. Ceiovec, petek, $. juiij 4974 Štev. 27 (4666) MANJŠtNSKt SEM)NAR OZN V OHR!DU: Priznavanje manjšinskih pravic potrebno v praksi in ne samo na papirju Avstrijski predstavnik spet zavaja mednarodno javnost Od tofka prejšnjega tedna poteka v Ohridu v Jugosiaviji $eminar OZN o manjšinah, na katerem Etrokovnjaki in drugi pred:tavniki iz Meviinih driav sveta razpravijajo o vprašanjih napredka in zaščite pravic nacionainih, etničnih in drugih manjšin. Zakijučki tega posvetovanja, ki bo trajaio do 8. juiija, bodo potem siužiti Združenim narodom za podiago pri izdeiavi posebnih dotoči) o obravnavanju in reševanju manjšinskih pravic, tako da bi se tudi giede manjšinske zaščite povečata vtoga OZN. Kako dolgo še mislijo zlorabtjati potrpež!jivost koroških Stovencev? Prejšnji petek je bito na Dunaju spet govora o koroških Stovencih. Dopoidne je zasedata tako imenovana komisija za krajevne napise, popotdne pa se je sestat kontaktni komite. Kaj je praktično uspeh vsega tega razpravtjanja, ki traja že skoraj poidrugo teto, je morda najbotj točno povedat kancter dr. Kreisky, ko je po dopotdanski seji dejat, da še n! prišet čas za ukrepanje, ker so skoraj še vsa vprašanja odprta.__________________________________ Kot predstavnik OZN je seminar odpri ravnatelj oddelka za človečanske pravice Marc Schreiber, ki je opozorit na dosedanja prizadevanja Združenih narodov na področju zagotovitve manjšinskih pravic, potem pa poudaril, ,da bo treba preučiti ukrepe, ki bodo etničnim, verskim, jezikovnim in nacionalnim skupnostim zagotovili uživanje posebnih pravic, ki so potrebne, da se ohranijo njihove tradicije, značilnosti in njihova nacionalnost.* Prvi teden so na seminarju razpravljali o naporih za zagotovitev človečanskih pravic manjšin v okviru posameznih držav. Do izraza so prišla najrazličnejša stališča in ude-teženci so spoznali razne oblike manjšinske zaščite, kot se jih po-stužujejo v posameznih državah. Pri tem so bila deležna posebnega zanimanja in priznanja poročila jugoslovanskih predstavnikov, ki so na konkretnih primerih pokazali, kako resnična enakopravnost izgte-da v praksi. Poudariti pa so tudi, da je za popolni uspeh pri reševanju manjšinskih vprašanj predvsem potrebno, da se ustvarijo splošni politični odnosi dobre volje, zavestne in dosledne odločitve vseh subjektov in še posebej pripadnikov večine, kajti .manjšinsko vprašanje je treba reševati na osnovi načela popolne enakopravnosti manjšin kot skupnosti in posameznikov in je še zlasti nujno, da se manjšinam omogoči, da bodo aktivni in enakopravni sodelavci in ne samo pasivni objekti celotne akcije." V diskusiji je bila podčrtana potreba, da je pri reševanju manjšinskih vprašanj manjšine treba obravnavati kot skupnosti, ne pa se omejevati samo na individualne čtoveške pravice. In prav tako odtočno je bito poudarjeno, da se morajo norme manjšinske zaščite, ki jih sprejemajo posamezne države, predvsem tudi praktično izvajati in spoštovati. S temi od velike večine zastopanimi načeli je prišel v nasprotje zlasti avstrijski predstavnik dr. Ktaus Berchtold. V svojem kratkem 'izvajanju je skušal spraviti vprašanje manjšinske zaščite na raven odnosa med posamezniki in državno upravo, vendar z ničemer ni opozoril na dejstvo, da živijo v Avstriji narodne manjšine, za katere veljajo številne zaščitne norme, ki pa jih Avstrija v praksi povsem nezadovoljivo izvaja. Poteg tega je predložil obširno pismeno poročilo, ki je po zasnovi in glavnih potezah, predvsem pa po očitnem namenu zelo podobno tistemu poročilu, s katerim je Avstrija nalete-ta na ostro kritiko že v pododboru OZN za odpravljanje vseh oblik diskriminacije. V poročilu Avstrije je bilo namreč spet na dolgo in široko govora o mednarodnih obveznostih iin o zakonskih ter upravnih ukrepih, ki na papirju zagotavljajo manjšinam v Avstriji določene pravice; ni bilo pa hkrati tudi povedano, da se naštete ustavne in druge norme manjšinske zaščite v praksi zelo pomanjkljivo ali sploh ne izvajajo. V .dokaz", kako .demokratično" in .širokogrudno" je v Avstriji rešeno manjšinsko vprašanje, navoja poročilo celo obstoj društva slovenskih lovcev — povsem pa zamolči, da imamo na Koroškem celo vrsto organizacij, ki odkrito delujejo proti manjšini in njenim pravicam ter bi jih v smislu državne pogodbe morali že zdavnaj prepovedati. Skratka: avstrijsko poročilo na seminarju v Ohridu je nov primer očitnega poskusa zavajanja mednarodne javnosti. Podobno je ravnala Avstrija pred tedni v pododboru OZN za odpravljanje vseh oblik diskriminacije in ko smo potem v našem listu zapisali, kaj tako ravnanje pomeni, so nam očitali, da širimo laži in obrekujemo Avstrijo. Na seminarju v Ohridu je šla Avstrija isto pot, pot polovičnih resnic .in prikrivanja dejstev. Morda nam bo kdo tudi zdaj očital, da škodujemo ugledu Avstrije v mednarodni javnosti. Toda poudarjamo, da temu ugledu dela največjo škodo tisti, ki se boji povedati resnico — pa naj bo to tudi uradni predstavnik države same! Pa tudi na popoldanski seji kontaktnega komiteja se je znova izkazalo, da očitno ni iskrene pripravljenosti, da bi se končno lotili resnega reševanja bistvenih in življenjskih problemov koroških Slovencev, kajti vse dosedanje .reševanje" se omejuje na obravnavanje posameznih konkretnih bolj ali manj postranskih vprašanj. Tako je pravosodni minister obljubil konkretno reševanje odprtih vprašanj v zvezi z zakonom o sodnem jeziku in se bo dne 24. julija s tem bavil poseben pododbor. V zvezi s pospeševalnim manjšinskim pravom so slovenski zastopniki protestirali proti sistiranju službenega navodila za vodjo slovenskega kulturnega referata ter zahtevati čimprejšnjo ureditev s kompetencami samostojnega oddelka ali vsaj pododdelka. Hkrati so predlagali, da se temu uradu poverijo tudi naloge zveznega referenta za ljudsko izobraževanje, v kolikor gre za kulturne potrebe slovenske narodne skupnosti. Kancler Kreisky je obljubil, da se bo tozadevno zavzel pri koroški deželni vladi, glede vprašanja prenosa nalog zveznega referenta za ljudsko izobraževanje pa bo zadevo proučil. Nadaljnje kanclerjeve obljube so se nanašale na slovensko gimnazijo, katere po- slopje da bo dograjeno do jeseni 1975; na Kulturni dom v Celovcu, glede katerega da bo proučil vprašanje podpore; ter na državno podporo osrednjim slovenskim organizacijam, ki je bila zagotovljena v dosedanji višini. Torej je bilo po dosedanji praksi tudi na zadnji seji kontaktnega komiteja govora le o posameznih bolj ali manj nebistvenih vprašanjih, medtem ko so se obravnavanju in reševanju načelnih in življenjskih problemov vsedoslej zelo spretno izogibali. Koroški Slovenci smo že v začetku postavili kot pogoj za sodelovanje v kontaktnem komiteju, da bomo sodelovali le tako dolgo, dokler se ne bi izkazalo, da tudi delo tega odbora služi samo zovlačevanju reševanja življenjskih vprašanj narodne skupnosti na Koroškem. Ob dosedanjih izkušnjah je vsekakor upravičeno vprašanje, kako dolgo še mislijo zlorabljati potrpežljivost koroških Slovencev? Če se bo praksa dosedanjega .reševanja" nadaljevala, potem bo prej ali slej treba resno premisliti, kako dolgo ima sploh še smisel, nadaljevati take pogovore. Kanclerjeva ugotovitev, da so skoraj še vsa vprašanja odprta, pač samo dokazuje, da dosedanje .reševanje" očitno le ni reševanje! Koroški Siovenci protestiramo proti zavajanju mednarodne javnosti Proti izvajanjem avstrijskega predstavnika na manjšinskem seminarju OZN v Ohridu sta osrednji organizaciji koroških Stovencev najostreje protestirati ter v brzojavki, kt sta jo postati predsedstvu seminarja v Ohridu in uradu zveznega kancterja na Dunaju, poudariti: Narodni svet koroških Stovencev in Zveza stovenskih organizacij na Koroškem kot osrednji organizaciji koroških Stovencev v zvezi s poročitom avstrijskega predstavnika dr. Ktausa Berch-totda na seminarju OZN v Ohridu o manjšinski zaščiti v Avstriji najostreje protestirata. Ker poročito ne prikazuje resničnega stanja narodnih manjšin in ztastt nezadovoijivega izvajanja manjšinske zaščite, vidimo v njem očiten namen zavajanja mednarodne javnosti. K4KSM4 EMM/OST PRED Z4KCWOM? Na zadnj/ se;: kom/teja na Danaja so predstavn/k/ okek osrednji orgd?MZdc:; protestira/;' med dragtm tad/ prod neizvajanja sk/epa prejšnjega deže/nega g/avarja 5;'me o astanov/tv/ tako tfHfMOMMfgg „ a rada za Svetovanje, ZnformZ-ranje, pospeševanje ka/tare /n /jadsko Zzokraževanje za s/ovensko narodnostno skupnost na /koroškem pr: a rada koroške deže/ne v/ade" ozdoma prot: s/st/ranja s/ažkenenga nav odda za vodjo tega arada, višjega v/adnega svetm^a dr. Pav/a y4pO!m:^a, kkrat/ pa zaAtetad:, da k/ dr. Pave/ zlpovn:& tad; v zveznem referata za /;ads^o Zzokraževanje dok// do/očene pr/stojnost/ z ozdom na s/ovensko narodnostno skapnost. 7*o dejstvo je ce/ovška Vot&szedang vzeta za povod, da je povsem krez ateme/j/tve Zn oč/tno z namenom provokantnega zavajanja javnost: poroča/a, da ko dr. Pave/ ^4povn:& zamenja/ dr. Paamanna na po/ožaja zveznega rejcrenta za /jadsko izokraževanje. Deže/nZ g/avar Wagner je preko deže/ne tdt:ovne s/ažke to vest dementda/ kot povsem neresnično, pr: tem pa se pos/až:7 ža/ tad: oč/tkov, k/ smo j/k Zn'/:' dos/ej vajen: /e Zz drogov tako Zmenovan/k .domov/nskik organizacij". Med drag/m namreč .nekaterim predstavnikom" korošk/k .Stovencev oč:'ta, da j/m v prv/ vrst: gre za to, da postav/jajo sta/no nove zahteve, v apanja, da j/m ko pr/znano to/Zko več, ko/Zkor več kodo zahteva/:. Vendar ta nač/n, kakor je de-ja/ deže/n/ g/avar, ne ko dosege/ zaže/jenega aspe-ka, ker je v zvezn/ astav: zagotov/jena enakost pred zagonom vsek držav/janov te repatd/^e. 7*aka podt/kavanja — pa čeprav pr/kajajo /z ast deže/nega g/avarja — moramo z vso od/oč-nostjo zavrn/t/. Najt/ predstavnik: koroškik Stovencev pr: vsek pogajanj:/: z v/ado /n v vse/; svoj:/; p/smen/k vtoga/; dos/ej n/so zahteva/; n/t/ p/ke več, kot pa s/ovensk: narodnostn/ skapnost/ zagotav/jajo astavna do/očZ/a, č/en 7 državne pogodbe Zn drage mednarodne konvenc/je. Če pa se deže/n/ g/avar že sMcaje na astavno zajamčeno enakost pred zagonom, k/ ma zastavZ/Z /e nekaj vprašanj.* O v4/Z pomen: enakost pred zagonom, če morajo s/ovensk/ starš/ svoje otrobe posekej pr/jav-/jat/, če j/m kočejo zagotov/t/ poak v mater/nem jez/ka? # v4/Z pomen/ enakost pred zagonom, če so s/ovensk/ otroc/ že v predšo/sk/ dok/, v otroškem vrtca, pr/krajšan/ za mater/n jez/k? # /1/Z pomen/ enakost pred zagonom, če se sme S/ovenec se/e na pose/mo zahtevo zagovarjat/ v svojem mater/nem jez/ka, Zn se to /e v tre/; /zmed dvojez/čn/k sodn/k okrajev, kjer pa je z državno pogodbo za aradn/ jez/k pr/znana s/o-venšč/na v praks: degrad/rana na raven pomožnega jez/ka? Q /l/Z pomen/ enakost pred zagonom, če ko S/ovenec težko kje nase/ &a& arad, ^jer se /;o /a/;&o pos/ažZ/ svojega mater/nega jezZ&a, čeprav je /e-ta v državn/ pogod/d pr/znan &ot enakopraven aradn/ jez/kt* # /1/Z pomen/ enakost pred zakonom, če n/kjer na koroškem n/ dvojezZčnZZ; nap/sov Zn označk topografskega značaja, kakor j/k nedvoamno predp/saje državna pogodka? # /1/Z pomen/ enakost pred zakonom, če se S/ovencem sp/ok osporava nj/kov okstoj Zn j/k kočejo se/e .agotav/jatt"? 7*o je /e nekaj pr/merov .enakost/ pred zakonom" v praks;/ 7*oda Zzvajanja deže/nega g/avarja so topot se vseko/j značZ/na tad/ v dragem pog/eda. Do sedaj je vedno spet postav/ja/, da so manjš/nske zadeve stvar zvezne v/ade odnosno države Zn da deže/a zato ne ko Zn/cZatZvno poseg/a v reševanje. Tokrat pa se deže/n/ g/avar vmešava v zvezne zadeve Zn kar sam od/oča, da k/ predaja agend zveznega referenta za /jadsko Zzokraževanje, v ko/Zkor se ttce s/ovenske narodnostne skapnost/, v reševanje s/ovenskema aradn/ka — Zn n/č več n/ k;7o zaktevano — pomenZ/a kršenje načeta .enakost/ pred zakonom". Res čadna /og/ka/ Tl/Z n/ kas okratno dejansko kršenje te enakost/, da av-str/jskema držav/jana s/ovenske narodne skap-nost/ ne k/ sme/e k/t/ poverjene na/oge koord/na-c/je s/ovenske ka/tarne dejavnost/? Predvsem pa v tem pr/mera deže/n/ g/avar odstopa od svojega dosedanjega sta/Zšča, da v manjš/nsk/k zadevak ne ko podvzema/ noken/k pokad, ker so /e-te zvezna zadeva. 7*orej ve/ja ne/nZcZatZvnost oč/tno /e za poz/t/vne akrepe, na škodo manjš/ne pa so oč/tno ZnZcZatZve mogoče, pa čeprav gre za tzrec-no zvezno zadevo, kakor je to zadeva zveznega referenta za /jadsko Zzokraževanje odnosno po-speševa/n/ arad zveze za vzgojo odras/Zk na /koroškem. 5amo m/mogrede naj ko še omenjeno, da je ta-d/ dr. Cerkard Eaamann prav tako as/ažkenec koroške deže/ne v/ade kakor dr. Pave/ /Ipovntk, da pa se do danes v svoj/ fankc/j/ kot zvezn/ referent za /jadsko Zzokraževanje še n; spomnZ/, da okstajajo Zn de/ajejo tad/ s/ovenske ka/tarne organ/zac/je, medtem ko se je kot manjš/nsk/ referent koroške deže/ne v/ade vsekakor poskaša/ vk/jač/t/ tad/ v zadeve manjš/nske po/Zt/ke, kjer pa je razam/j/vo na/ete/ na odk/on s stran/ s/o-vensk/k organZzac/j. 7*o so dejstva, k/ j/k ko mora/a apoštevat/ tad/ deže/na v/ada, če koče ostat/ na t/ek rea/nost/, Zn Zskreno razprav/jat/ o aprav/čen/k težnjak manj-š/ne/ S P 7 u 5 **' .JjH 5. juiij1974 Široka mednarodna podpora hojn za ohranitev siovenskega giedaiišča v Trstu Člani in uprava Stalnega slovenskega gledaliHa v Trstu so vabii) v torek zvečer na protestno zborovanje v tržatkem Kulturnem domu, da bi kuiturno in poiitično ja v-nost seznaniti o resnosti poioiaja, ki ogroia obstoj giedaiiMa siovenske narodnostne skupnosti v itatiji. Kakor smo poročati ie v zadnji itevilki našega tista, itaiijanska via-da omenjeni siovenski ustanovi namreč kijub priznanju s strani krajevnih in deželnih ustanov ter kijub vsem mogočim obijubam ie vedno ne priznava statusa stainega gie-daiiiča, kar ima za posiedico, da je Stalno siovensko gledališče v Trstu v skrajno resnem finančnem položaju in praktično brez moinosti nadaijnjega deiovanja. Odnos italijanskih osrednjih oblasti do slovenske narodnostne skupnosti v Itatiji ter še posebej do njene najvišje kulturno-umet-niške ustanove je izzval splošno ogorčenje med Slovenci. O resnem položaju Stalnega slovenskega gledališča v Trstu je obširno poročal tisk v Sloveniji in Jugoslaviji, pa tudi ves krajevni italijanski tisk je posvetil temu problemu veliko pozornost. Prav tako je vest o tem odjeknila tudi v političnih krogih. Komunistični svetovalci v deželnem svetu so v tej zvezi naslovili na pristojnega referenta posebno vprašanje, v katerem so ugotovili, da se je slovensko gledališče kot najvidnejša kulturna ustanova slovenske manjšine znašla v kritičnem položaju zato, ker država ne izpolnjuje svo- Nov zemljevid SLOVENSK!H KRAJEV V !TAL!J! Pri Mladinski knjigi v Ljubljani je izšel zemljevid tistih predelov Italije, kjer živi slovenska narodnostna skupnost. Značilnost zemljevida je v tem, da imena krajev navaja tako v italijanskem kakor tudi v slovenskem jeziku. Namen zemljevida je, po eni strani rešiti pred pozabo slovenska imena nekaterih krajev, kjer so Slovenci v teku zgodovine izgubljali večino, po drugi strani pa podpreti Slovence v Italiji pri njihovem boju za narodnostne pravice. Dvojezična karta navaja okoli 1300 slovenskih imen in okoli 2400 italijanskih krajevnih imen. Pri tem je važno, da so slovenska imena krajev glede pisave prilagojena pravilom slovenskega knjižnega jezika — torej ne gre za spakedranke, kakor so jih leta 1972 koroški nemški ,znanstveniki" skušali vsiliti ob priložnosti priprav za zakon o dvojezičnih napisih, da bi s svojo znanstveno ..objektivnostjo" posebej ^dokazali" in ..utemeljili" znanstveno povsem nevzdržno teorijo o posebnem vindi-šarskem jeziku. Pri nastajanju karte je sodelovalo večje število Slovencev v Italiji, kar je nedvomno spodbudna okoliščina pri utrjevanju njihove samobitnosti. Akcijo za izdajo karte je začel geografski inštitut, medtem ko je tehnično izvedbo opravil geodetski zavod v Ljubljani, izdajo pa sta poleg Mladinske knjige podprla predvsem raziskovalna skupnost Slovenije in sklad Borisa Kidriča. Mimo vsega drugega bo karta z dvojezičnimi označbami krajevnih imen tudi tuji svet poučila o tem, kje povsod prebivajo Slovenci v Italiji. jih obveznosti. Podpisniki interpelacije zahtevajo od pristojnega odbora, da se tudi z izrednimi ukrepi prepreči nevarnost prekinitve dela slovenskega gledališča, hkrati pa je treba osrednjo vlado opozoriti, da izvaja svoje obveznosti ,in se s tem konča nesprejemljivo stanje, ki resno prizadeva slovensko manjšino in ki pomeni žalitev italijanske demokracije*. Slovenska skupnost je preko svojega deželnega svetovalca dr. Stoke posredovala pri predsedniku deželnega odbora, ki je obljubil, da bo interveniral pri rimski vladi. ,Življenje in rast slovenske kulture v zamejstvu," poudarja Slovenska skupnost, „je za ohranitev slovenske narodne skupnosti bistvene važnosti, zato bo še nadalje usmerjala svoja prizadevanja pri vseh pristojnih oblasteh v korist slovenskega gledališča in vse slovenske kulture v zamejstvu." Vodstvo slovenskega gledališča v Trstu je začelo obširno akcijo, da bi seznanilo čim širšo javnost in predvsem predstavnike oblasti z nevzdržnim stanjem, v katerem se je znašla ta ustanova. Po tiskovnih konferencah v Trstu in Gorici so predstavniki gledališča obiskati med drugim deželnega odbornika za šolstvo in kulturo, kateri jim je povedal, da je dežela še pred kratkim posegla na vsedržavni ravni, da bi pospešila sprejem ustreznih ukrepov za pravično rešitev vprašanja, ter zagotovil, da bo ponovno opozoril pristojne vladne organe na potrebo po čimprejšnji rešitvi problema v skladu s skupno izraženimi željami. Še posebej pa so predstavniki slovenskega gledališča našli razumevanje in podporo pri županih slovenskih občin na Tržaškem in Goriškem, kjer so povsod izrazili solidarnost Stalnemu slovenskemu gledališču ter izjavili, da bodo te občine odločno nastopile v obrambo najvišje kulturne ustanove slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Kakor že povedano, je spričo vznemirljivih vesti iz Trsta ogorčena tudi široka javnost v Sloveniji. Ogorčenost slovenske kulturne javnosti je v svojem komentarju na ljubljanski televiziji tolmačil zlasti predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademik Josip Vidmar. Med drugim je dejal, da je zadržanje italijanske vlade ,izraz nerazpoloženja do slovenske manjšine, s tem pa tudi do slovenske kulture". Izrazil je prepričanje, da to ne more vplivati dobro na sosedske odnose in da nikakor ni koristno, da se ti odnosi, ki so bili dosedaj soraz- merno dobri, kale ne samo na političnem sektorju, temveč tudi na kulturnem. .Mislim, da bi bila lahko kultura izvzeta, kajti dežela, ki govori o sebi in o svoji 2000-letni kulturi čestokrat zelo glasno, bi morala upoštevati kulturo in kulturne potrebe Slovencev, ki žive v njenem državnem okviru in da bi morala ceniti potrebe manjšine po svoji lastni kulturi, ki seveda nikakor ne nasprotuje spoznavanju italijanske kulture, temveč je lahko samo živ in bistven posrednik med italijansko kulturo in našo." Široki vsenarodni podpori boju za ohranitev slovenskega gledališča v Trstu so se pridružile tudi številne ustanove v matični Sloveniji, med njimi zlasti organizacije gledališč in odrskih umetnikov ter kulturnih delavcev. Poleg številnih drugih so proti diskriminacijski politiki, ki jo izvaja italijanska vlada proti slovenski narodnostni skupnosti v Italiji in posebej proti njenemu gledališču v Trstu, protestirati tudi člani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. V svojem protestu poudarjajo: Zahtevamo, da vlada republike Italije izpolni obveze in omogoči delovanje te pomembne slovenske kulturne ustanove v republiki Italiji, ker le tako bo most prijateljstva med italijansko kulturo in narodom ter med slovenskim in jugoslovanskimi narodi in njih kulturo ostal neporušen. Tudi koroški Siovenci PODPtRAMO BOJ ZA PRAV!CE SLOVENCEV V MALU! Slovenska prosvetno zveza v Celovcu je poslala vodstvu Stalnega slovenskega gledališča v Trstu brzojavko naslednje vsebine: Z ogorčenjem smo zvedeli za kritični položaj Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, kateremu centralne oblasti v Rimu ne priznavajo statusa stalnega gledališča. To je groba kršitev londonskega sporazuma, v katerem so slovenski narodnostni skupnosti v Italiji zagotovljene vse narodnostne pravice. Slovensko prosvetna zveza v Celovcu budno spremlja razvoj, naperjen proti slovenski narodnostni skupnosti v Italiji. Pridružujemo se vašemu protestu in izražamo našo solidarnost s Stalnim slovenskim gledališčem v Trstu. V celoti podpiramo njegove zahteve in s tem boj za narodnostne pravice v Italiji. Slovenska prosvetna zveza v Celovcu S po/ožcjcm ?Mrod- mA f Z%7MfjstfK sc je te Lgfi/o fK& predsedstvo Zveze ^H/tKrno-prosvetrvA orgRTMZdctj S/oventje, Id je z zaskrbljenostjo Mgotovdo, da se nadaljujejo ?n zadnje čase ce/o stopnjujejo diskriminacijski postopki. Posebej so ob tej priložnosti obravnavali položaj, v kakršnem se je zaradi tega, ker itaiijanska vlada ne izpolnjuje svojib obveznosti, znašlo Siovensko staino gledališče v Prsta. V sporočila so poadariii.* /taiijanske oblasti ne želijo ali pa se ne tradijo dovolj zagotoviti svojim italijanskim državljanom siovenske narodnosti v deželi far-!anija-/a!ijska krajina pogoje za svobodno, neovirano in popolno izvrševanje njibovib etničnih in jezikovnih pravic, ki sodijo med osnovne pravice človeka ne ie po astavi vsake demokratične države, ampak tadi v smisla listin in dokamentov Zdraženih narodov. Znani akti odkritega pritiska na Slovence v Penečiji, ki pomenijo grobo kršenje pravice človeka do aporabe materinega jezika, in ne-arejen materialni položaj slovenskega gledališča v Prsta, kar ogroža sam obstanek te pomembne astanove, so novi dokazi o neza- interesiranosti italijanskih oblasti za areditev položaja slovenske narodne manjšine v Italiji. Zveza kaltarno-prosvetnih organizacij Slovenije poziva italijansko vlado, da zagotovi vsem italijanskim državljanom slovenske narodnosti, ne glede na to, v kateri pokrajini živijo, vse etnične, jezikovne in drage pravice, ki jim gredo po italijanskih pravnih normah in aktih, po mednarodnih obveznostih Italije in po listinah Organizacije zdraženih narodov. Zveza kaltarno-prosvetnih organizacij Slovenije poziva vso demokratično italijansko javnost, da se zavzame za zagotovitev enakopravnosti svojih sodržavljanov Slovencev, ki živijo v mejah re-pabiike Italije, ter s tem omogoči nadaljevanje začetega procesa zbliževanja med Italijo in /ago-siavijo ter dobrih odnosov med sosednima državama, s tem pa prispeva k naporom za mir in napredek v tem dela sveta. Proti diskriminiranja osrednje kaltarno-ametniške astanove siovenske narodnostne skapnosti v Italiji so protestirale tadi razne drage astanove v Sloveniji. Pako je v protesta, ki sta ga sprejela Skapnost slovenskih dramskih gledališč in Pepabiiški odbor Zdra-ženja dramskih ametnikov Slovenije, rečeno.* Skapnost slovenskih dramskih gledališč agotavija, da postopek odgovornih italijanskih političnih dejavnikov zaviačaje aveijavitev zakonitega statasa stalnosti edini poklicni gledališki institaciji, ki s stoletno tradicijo delaje v Prsta za slovensko prebivalstvo Italije. Po zavlačevanje je v nasprotja s sprejetimi obveznostmi, ki so bile definirane v mednarodnih spo-razamih, posebej še v spomenici Londonskega dogovora, in v katerih se itaiijanska država obve- zaje zagotovitji nemoten razvoj kaitarnega in ametniškega izražanja, posebej na tistih področjih, ki so že po tradiciji bila prisotna med Siovenci na Pržaškem in Goriškem. Dosedanja politika zavlačevanja in odlašanja rešitve zadovoljivega financiranja, za katerega se opravičeno bori Upravni svet Stainega siovenskega giedaiišča v Prsto, je potisnila MsfCHovo v položaj, ki ogroža njen nadaljnji obstoj. Ko izražamo svojo solidarnost z napori Upravnega sveta in celotnega aktiva Stainega siovenskega giedaiišča v Prsta, pričakoje-mo, da bo vprašanje nadaijnjega nemotenega in Kstv