ŠTUDENTSKI BUNKER 12. marec, snežilo je PorkoVo dopoldne Je bilo v znamenju manjše prisotnosti (vzrok utrnjenosi) študentov na ogledu slovenskih etnoloških filmov (predstavil jih je dr. Naš ko Križna r> v Mali dvorani ZRC SAZl Popoldnevi je del hrvaške ekipe ogledal -Slovenski etnografski muzej, drugi tlel pa je pobegnil v prostore Radia Študent, kjer smo spregovorili v oddaji Ko/pa univerza? (Celoten obisk smo uradno končali v Klubu CI) na etno večeru s predstavitvijo filma Doricc Makuc Aleksanclrinke. /.i marec, spelje snežilo Sfecla je bila delno snežena, dodobra smo bili premraženi, nekateri so se odpeljali z vlakom že včeraj, nekateri danes popoldne, zadnji zvečer. Jakša je {kisel še na potep v Postojnsko jamo, kjer je bil edini obiskovalec. Torej, Darko (predsednice). Janko (James Bond 007). Sanja (brez nje obiska ne bi bilo). Sanja (The Second). Lucija (Lučka), jakša (Dubrovnik), Millicvnl (Sport Billy srček), Pavlica (joker), Ved rana (KI'D Irance Prešeren "internet"), Hivoje (zamudnik) in Maja (zamudnica ID - vidimo se v Zagrebu! Jana Radovič nikaragva V četrtek 18. I 1996 je študentska organizacija Tiiil j'st s'm etnolog predstavila svoj prvi večer z diapozitivi. Srečanje je potekalo V študentskem naselju Rožna dolina, dvorana pa je bila na veliko presenečenje mladih organizatorjev polno zasedena, lo ni hik> znanstveno predavanje o politični problematiki Srednje Amerike. Namen je bil predvsem podali človeško izkušnjo. Nikaragva jc največja država Srednje Amerike, dežela never-letne lepote; kol je napisal Ernesto Kardenal, glas preporoda \ikaragve. je to "dežela rek, gora, vulkanov..." Državo po geografskih značilnostih in Zgodovinskih dogodkih delimo na dve območji: območje Pacifika in območje Atlantika. Območje Pacifika jc najbolj bogato in na njem živi 9(1 % prebivalstva, tam se nahajajo pomembnejša nI esta (Managua, ('lanada, Leon), prometna mreža, produkcijske strukture. Zemlja je rodovitna, tako da gojijo bombaž, sladkorni lis. riž, kavo in kakao. Ta del je bil vse do 19- stoletja španska kolonija ,n lL' doživljal načrtno asimilacijo. Danes se imajo belci in potomci Staroselcev le za Nikaragovcc. Popolnoma drugačno podobo pa daje atlantska stran, ki je bila pod angleško ob-'astjo. Tu ni šlo za asimilacijo, temveč zgolj za izkoriščanje in ropanje. Geografsko je ta predel še danes nedostopen; prevladuje pragozd, prometnih zvez ni. Tu živijo siaroselska ljudstva, ki pripadajo etničnim skupinam Miskito, Siimus in Rania. ter črnci, potomci afriških sužnjev. Večina teh ljudstev i1-' obdržala svojo kulturo in jezik ter se ne identificira z Mika ragovci. V ^ikaragvo sem šla kol prostovoljna delavka SCI (Seivizio Civile Internationale), mednarodne organizacije delovnih hrigad. Work camp je potekal julija 1995 v naselju I'Arena I. Približno 6 kilometrov od vasi Masatepe. okoli 50 kilometrov °d Managve. Domačini se ukvarjajo s poljedeljstvom. Prostovoljcev nas je bilo pet, živeli smo pri družinah. Tako sni<> lahko zares vzpostavili stik /. domačini ter spoznali in skuSali razumeti njihove življenjske navade. Najprej bom opisala naselja in hiše, da bi bralec dobil podobo kraja. Naselje l'Arenal je bilo zgrajeno pred 40 leti in se od takrat ni b'^no spremenilo. Ceste niso asfaltirane, kar pomeni, da •so v obdobjih deževja praktično neuporabne 1 lise so lesene '' 1 kanlhíte. V glavnem imajo le po eno sobo, kjer Spi skupaj j^-j družina; zraven je kuhinja, pokrita s slamnato streho. o eg lega imajo Se pokril prostor za živali (prašiči, krave, tokoži, itd.) in stranišče "na štrbunk". Okoli tega je večkrat postavljena le plastična zavesa. Družino, pri kateri sem živela, so sestavljali mladoporočenca Assunpsion in Omar, stani 2i let, hčerki 7 letna Marilene in 3 letna Mariuel, 1er njegova starša Anahulla in Aurelio Mladi se navadno poročijo pri Šestnajstih do Sedemnajstih hitih, nevesta se preseli k mananovem listu), sadje; zelenjave je malo. da o mesu ne govorimo, Poleg kave zelo radi pijejo fresco, sadni sok, razredčen z vodo in izredno močno sladkan. Seveda imajo radi tudi CocaColo in pivo. ki pa sia za njih predraga: na dan za celo družino zaslužijo povprečno dolar, kar je tudi v Nikaragvi občutno premalo. Pa se povrnimo k poteku dneva Po zajtrku smo šli na delo Naša naloga je bila pomoč na poljih, vendar smo lo I >olj slabo opravili. Mučila nas je klima bilo jc izredno vroče in vlažno, morali smo se privaditi na drugačen i item življenja, drugačni > prehrano.. Poleg lega pa nismo poznali zemlje in kultni, Seveda smo se trudili, loda rezultati niso bili najbolj spodbudni, zato smo se odločiti, tla bomo koristni na drug način. Sama sem se odločila za pomoč v kuhinji in prt hišnih opravilih. Tudi glavni namen tabora ni bil v delu, bolj je slo za kulturno izmenjavo: v Nikaragvi, posebno na podeželju, je Še veliko nepismenosti in neizobraženo s ti. Domačini so se z nami ob vsaki priložnosti radi pogovarjali Najraje so spraševali o družini, nato <> državi posameznega prostovoljca. Kaj kmalu pa smo opazili, da naš sogovornik ni vedel nitij kje je Evropa. "OK, ni problema,' sem mislila na začetku in vzela v roke atlas, poleni pa sem razumela, da ta slika ni olajšala ničesar, saj ni razlikoval morja od kopnega. V tem smislu bi lahko trdila, tla smo jim bili okno v svet. Ta "izmenjava" pa jc bila brez dvoma obojestranska. Marsikaj smo se tudi mi naučili, spoznali smo različne navade, drugačen način mišljenja .. Neverjetno pa je predvsem njihovo veselje; ko se je kdo od nas usedel za trenutek bolj na samo, že so ga spraševali, zakaj jc žalosten in ga skušali razveselili (čeprav ponavadi nismo bili prav nič žalostni). Radi so nam kaj podarili, tudi ob delu nam je marsikdo nabral pomarančo, mango, kokos ali kak drugi sadež. GLASNIK SEO 36/1996, št. 2-3 65 ŠTUDENTSKI BUNKER Naselje V Arenal. Julij 199 5. Foto: Jana Radovič. O p uiti ne so ,st* vračali domov na kosilo. Popoldne so kmetje tielali na poljih, medtem kostno bili prostovoljci prosti Da bi bolje spoznali državo, smo šli v Masavo (pomemben obrtniški center). Leon in Granado (slan kolonialni mesti). Obiskali smo šolo. la časa deli a mtiher (posvetovalnico) in se tako seznanili z raznimi problemi v Nikaragvi. Pri tem naj omenim le najhujšega med njimi - alkoholizem. S tem sem imela tudi neposredne izkušnje. Vsako sobolo in nedeljo se je večina moških, ko so bili prosti, opila, Ženske so čakale doma in potrpežljivo prenašale, ko so se ti vrnili domov. V teh dneh, posebej zvečer, je bilo nevarno hoditi sam po naselju. Drug velik problem je previsoko število otrok glede na premožnost družin. I 'mi Ijivost je še posebej visoka v mestih kjer brez denarja ni možnosti za prehranjevanje. Na podeželju je le drugače: večina se jih ukvarja s kmetijstvom, veliko je sadnih dreves, tako da vsaj lačni niso. Splošno razširjen je problem higiene: povsod so plakati, ki opozarjajo na nevarnost kolere iu pomen čistoče. Človek pa se težko privadi na nove navade: če si nekdo ne umiva rok, ga je težko pripraviti do tega... Večkrat mi je Assunpi dala kos sira z umazanimi rokami, tako tla so na njem ostali prstni odtisi (dobesedno!). V takih trenutkih mi je bilo res neprijetno: kaj naredili? Pojesti ali ne? Zmedena sem bila predvsem prve dni, ko še nisem vedela, kaj je za njih žalitev, kaj ne. Tako sem večkrat spravila vase marsikaj, česar ne bi smela. Šele ko je zbolela Silvija, prostovoljka iz Avstrije (Zaradi vode), smo se zavedli nevarnosti. Kasneje sem jim v podobnih situacijah razložila da nisem navajena na klimo in prehrano. Zaman sem skrbela bili so zelo razumevajoči, celo pozitivno se jim je zdelo, da so oni "močnejši". Zavedali so se, da živimo v boljših razmerah, da smo bolj izobraženi. Izredno so bili zadovoljni, ko smo jili kaj vprašali glede rastlin, dela, itd. Tudi oni so nas kaj lahko naučili! Kaj vse sem odnesla iz te izkušnje? Veliko problemov, težav. veliko zadoščenja in spoznanj Neverjetno pa je, tla se še najbolj spominjam njihovega veselja Zmeraj dobre volje, nikoli ne obupajo, zadovoljni s tistim, kar imajo (in tega ne mislim v retoričnem smislu) Ponavljam, tla |e bilo učenje obojestransko. Tovrstne izkušnje te globoko izoblikujejo in marsikdo. A s s um p s ion in A na h u lia pripravljata "atol" (napitek iz koraze). Julij / 995. Foto:Jana Radorič. ki je domišljav glede lastne kulture, se mora pri tem zamisliti Po delu na taboru, v katerem sem preživela tri tedne, sem potovala še po Nikaragvi in Gvatemali. Čeprav je to relativno kratek čas, je le bilo mogoče vzpostaviti določene vezi in priti do spoznanj, do katerih potnik, ki drvi iz kraja v kraj, ne more priti. 64 GLASNIK SED 36/199Ó, št. 2-3