M—- Nu)«t — Address: M NOVA DOBA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. (Tel, Randolph 3889) 8-r ——M (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Vse, kar je zdravo in pošteno, pa slovenske ali slovanske krvi v tej deželi, je dobrodošlo pod zastavo J. S. K. Jednote. Entered As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. NT0. 47 — ŠTEV. 47 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, NOVEMBER 21ST 1928. — SREDA, 21. 1928 VOL. IV — LETNIK IV. Il>' TEDENSKI PREGLED POTOP potniškega parnika Vestris, ki se je 12. novembra Ugreznil 300 milj od virginske °bali, je zahteval 114 človeških Žrtev. Od 327 oseb se jih je tešilo le 213. Vzroke za katastrofo se navaja različne. Na v&ak način pa je kapitan Carey, ti se je pogreznil s parnikom ''fed, predolgo odlašal s klicem pomoč. Poroča se dalje, da Je bil parnik že pred odplutjem If* New Yorka v slabem stanju. & so bili rešilni čolni ničvredni. ^ je bila posadka nedisciplini-: t£ina in neizvežbana itd. Uve-: ‘lena je preiskava. PREDSEDNIK COOLIDGE | le ob desetletnici premirja imel jtogovor na Ameriško Legijo, ki te bil v resnici namenjen Evro-M- Omenil je zahrbtni dogovor ^ancije in Anglije, potom ka-ffirega naj bi omenjeni državi M konferenci za zmanjšanje fotnorskega oboroževanja izbrali Zedinjene države na na-vH, da bi bilo dovoljeno graditi Kotove tipe vojnih ladij, ki bi “■le za Anglijo in Francijo važ-R. za Ameriko pa brez pomena, neomejenem številu. Pripoji e, da se izpopolni ameri-mornarica v toliko, da je ne 0 prekašala nobena. Dejal je Ni, da Evropa, ki lahko toliko ^narja izda za oboroževanje, le potrebuje več tako nujno *|Heriške pomoči kot pred leti. AMERIŠKI LISTI poročajo iz ■■gpslavije, da hoče ministrski '■’edsednik Anton Korošec ugo-'lti zahtevam hrvatske seljač-stranke, ki zahteva razpust ftrodne skupščine, nove voli- za DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI 'e in obsežno avtonomijo rvatsko. ZVEZNI SENATOR James °Uzens, predsednik pododseka a delo in izobrazbo, naznanja, a bo ta odbor v kratkem času fcifiel s preiskavo o vzrokih ne-^Posljenosti. V CHICAGU je pretečeni te-umrl profesor Thomas C. hamberlin, znameniti geolo-j“'st in pisatelj, star 85 let. 'hamberlin je bil začetnik te-J^e, ki je danes sprejeta od ečine znanstvenikov, da so pla-e*;i našega osolnčja, med kate-® MPada tudi naša zemlja, otro-! solnca, ter so bili pred nešteti milijoni let del istega. Na-■sal je mnogo učenih razprav Planetarnem sistemu, in šele par tedni je izšla njegova ■^nja knjiga “The Solar Fami-lfis — the Sun’s Children.” Konvencija Ameriške De- ;vske Federacije (American ^deration of Labor) se je pri-I u 19. novembra v New Or-P||u, La. Konci avgusta je štela organizacija ^'°93,9i3 plačujočih članov, j, lrastek enega leta je nad ■000 tisoč članov. Geslo or- Prihodnjo nedeljo, to je 25 novembra, priredi žensko društvo Jutranja Zvezda, št. 137 J S. K. Jednote v Clevelandu veliko plesno veselico v Mervarjevi dvorani. Pričetek veselice ob treh popoldne, konec, ko zasvetijo jutranje zvezde. * Angleško poslujoče društvo Comrades, št. 193 J. S. K. Jednote v Waukeganu, 111., bo imelo v soboto 24. novembra svojo prvo veselico v Slovenskem Narodnem Domu. A Koncert operne pevke gospe Pavle Lovšetove se bo vršil v soboto 24. novembra zvečer v Slovenskem Delavskem Domu v Farrell, Pa., v nedeljo 25. novembra pa v Slovenskem Narodnem Domu v Newburgu, O. $ Društvo Ilirska Vila, št. 173 J. S. K. Jednote v Clevelandu, priredi v soboto 1. decembra zvečer svojo prvo plesno veselico v spodnji dvorani Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave. # Operni pevec g. Anton Šubelj poje v nedeljo 25. novembra v Duluthu, Minnesota. * Slovensko dramsko društvo Ivan Cankar v Clevelandu vpri-zori v nedeljo 25. novembra ža-loigro “Mlinar in njegova hči,” v Slovenskem Narodnem Domu .. ,'!■ v " na St. Clair Ave. fr Slovenski Sokol V Clevelandu je v nedeljo 18. novembra nastopil z javno telovadbo v Slovenskem Delavskem Domu v Collinwoodu. Težko je reči da-li so bolj ugajale proste vaje naraščaja in dorasta ali telovadba Sokolov in Sokolic. Sokolice, male in velike, so se odlikovale z gracijoznostjo in ljubkostjo, Sokoli in Sokoliči pa s preciznimi in mnogokrat zelo vratolomnimi vajami. Gibčnost, svežost in prekipevajoča moč mladosti je prišla pri tej telovadbi do najlepšega izraza. Organizacija, ki odteguje našo mladino slabim velikomestnim vplivom, jo vežba v zdravi telovadbi in ji ob enem vzbuja ljubezen do naroda, iz katerega izhaja, je vredna vsega priznanja in podpore od strani občinstva. Udeležba pri telovadbi je bila povoljna, manjša pa je bila pri prosti zabavi, ki je sledila zvečer. Vzrok temu je iskati v dejstvu, da so se isti večer vršile številne slovenske prireditve v različnih delih naselbine. DOBRI TAJNIKI (Piše dr. Jos. V. Grahek). MALA REPUBLIKA Nacije je, da tekom enega število članstva podvoji. eta .......................... ], pOŠTNI PILOT Paul e'.’ Col-. s> ki že več let prevaža pošto leG(l Clevelandom, O., in Hand-Field, N. J., je v zgodnjem 1-11 18. novembra prestal ne-yV;idno in nevarno izkušnjo. j^etne je bilo viharno in letalu ^ vihar zlomil eno perut, baš iu Se je nahajalo nad hribovito Co Gozdnato pokrajino Forest hUt%ja, blizu mesteca Segel v ^Hsylvaniji. Collins je hitro ^mi stroj, da bi letalo ne s °rel°, ko prileti na tla, nakar N Je s parašutom spustil 4,000 j6 Jev globoko proti zemlji, ki bila še zavita v jutranji Sk. ‘H Parašut je dobro deloval j,Collins je srečno pristal na iztrebljenem mestu v Hodil je pol milje do hiše, kjer je zbudil M. Su. Hinesa, uslužbenca neke plinske družbe, nakar sta oba moža šla iskati razbito letalo. Približno v eni uri sta našla razbiti aeroplan, nakar 'sta iz razvalin izkopala poštne zavitke nepoškodovane. S tovornim avtomobilom je bila pošta takoj prepeljana v poštni urad v Brookville, Pa., odkoder je bila kmalu z brzovlakom odposlana proti New Yorku. HERBERT C. HOOVER, novoizvoljeni predsednik Zedinjenih držav, je dne 19. novembra odpotoval na vojni ladji Maryland na obisk Centralne in Južne Amerike. Vkrcal se je v San Pedru, Cal. Njegov namen je seznaniti se z razmerami sestrskih republik na jugu in vpo-staviti dobre medsebojne odno-šaje, kar bi bilo v veliko korist industriji Zedinjenih držav, ob enem pa tudi v korist razvijajočim se južnim republikam. Naša J. S. K. Jednota ima mnogo dobrih tajnikov. Nekateri so nekoliko boljši kot drugi. Imamo jih par, ki zelo zanemarjajo svoje posle, toda ti so k sreči v društvih, ki so mala. Dober društveni tajnik lahko prihrani organizaciji tisoče dolarjev, kar se lahko dokaže iz sledečega kratkega poročila. Ni še mnogo mesecev od tega, ko me je opozoril tajnik nekega lokalnega društva na nekega novega prosilca. Zdravniško poročilo je izkazovalo, da je prosilec “A No. 1” risk, torej pri najboljšem zdravju. Preiskava, katero sem na sugestijo društvenega tajnika uvedel, je dokazala, da je bil društveni tajnik v pravem in društveni zdravnik v zmoti. Da ne zaidem v podrobnosti: dotični prosilec je umrl pet mesecev po tistem, ko je prosil za sprejem v društvo. Svota smrtnine, za katero se je hotel zavarovati, je znašala $1500. To svoto je prihranil Jednoti natančni in pošteni društveni tajnik, ki se ni obotavljal me obvestiti o obstoječih dejstvih. V nekem drugem slučaju, ki se je pripetil nedavno, me je neki tajnik obvestil, da je neki gotovi zdravnik preiskal neko žensko, ki je želela vstopiti v JSKJ, in da jo je zavrgel zaradi previsokega krvnega pritiska. Zdravnik mu je , povedal, da dottčna ženska ne bo dolgo živela, ampak da se bo enkrat v kratkem kar mrtva zgrudila S tem namigljajem od tajnika in po nekoliki preiskavi je postalo jasno, da je prosilka neza-željen risk. Zavarovati se je hotela za $1000, toda njena aplikacija je bila zavržena. Prav isti dan se je dala preiskati pri nekem drugem zdravniku za neko drugo organizacijo, toda z nekoliko izpremenjenim imenom. Tu je bilo nekoliko težje jo zaslediti, toda po precejšnih sitnostih sem končno dognal, da je prav ista oseba, ki je bila v prej omenjenem slučaju zavržena. V tej drugi organizaciji se je zavarovala za $1000 in je bila sprejeta, ker mi ni bilo znano, da je ena in ista oseba, dokler ni umrla. Kot rečeno, mi je z deloma spremenjenim imenom zmešala sled, Po natančni preiskavi ni bilo nobenega dvoma več, da je vstopila z goljufivim name nom. Manj ko štiri tedne po prvi preiskavi se je prosilka zgrudila mrtva. Kaj je to pomenilo za organizacije? En tisoč dolarjev za JSKJ in enako svoto za ono drugo organi zacijo. Ako bi me ne bil dru štveni tajnik zaupno obvestil o resničnem stanju prosilke, bi bila sprejeta v JSKJ in organizacija bi bila primorana plačati smrtnino. Ta dva tajnika, z več drugimi vred, zaslužita priznanje. Jaz bi navedel njih imena, toda mislim, da jim je ljubše če tega ne storim. Dejstvo pa ostane, da sta ta dva tajnika prihranila JSKJ dva tisoč dolarjev v zelo kratkem času. Kar mi potrebujemo, je več te vrste tajnikov, pa ne samo tajnikov, ampak sploh odbornikov in članov društev, ki bodo postopali enako. Kadarkoli imajo kakšno sumnjo glede člana ali prosilca, je njihova dolžnost kot članov JSKJ, da obvestijo o tem vrhovnega zdravnika. Vrhovni zdravnik ne bo nikomur povedal, od koga je dobil (Dalje na 2. strani) KORISTNI RADIO Najmanjša znana neodvisno republika na svetu je Andorra stisnjena med gorovje Pirenej med Španijo in Francijo, še manjša po obsegu je republika San Marino, ki pa v resnici ni neodvisna, ampak; pod popolno kontrolo Italije. * Republika Andorra se nahaja v nekakem varstvu Francije in škofije v mestu Urgel, Španija. Pred-sednik Francije in škof iz Ur-gela imata pravito postaviti vsaki po enega “veguara,” to je nekakega paznika, ki pazi, da domačini ne ukrenejo kaj v škodo Francije, odnosno škofije v Urgelu. V ostalem pa so državljani Andorre popolnoma neodvisni. Andorra meri 175 kvadratnih milj, ima šest vasi in skupno 5231 prebivalcev. Glavno “mesto” republike je La Viella, ki šteje 500 prebivalcev in skozi katero vodi le ena cesta. Vlada republike! obstoji iz predsednika, ki se imenuje “syndic” in velikega koncila (grand council). Veliki koncil sestoji iz 12 članov, ki so izvoljeni za vse življenje in 12 “konzulov”; vsaka izmed šestih vasi namreč pošlje v veliki koncil po dva konzula. Predsednik republike dobi 80 peset (okoli $20.00) plače na leto, člani koncila pa po 10 peset letno. Vse državne listine so shranjene v veliki, lepo izdelani hrastovi skrinji, ki je stara že več stoletij. Ta skrinja Ima šest ključavnic in po en ključ hrani vsaka izmed šestih andorskih vasi. Prebivalstvo republike se peča v splošnem z rejo živine in živi v splošnem še po načinu kot so živeli njihovi dedi pred stoletji. Mala gorska republika je skoro odrezana od ostalega sveta, ker do nje ne vodi nobena železnica, ampak samo ne kaj cest. V doglednem času pa se obeta Andorri živahno življenje. Sindikat francoskih in drugih kapitalistov namerava namreč napraviti tam “umetni paradiž” za bogataše vsega sveta. Iz Toulouse, Francija, in iz Barcelone v Španiji bodo najprej napeljali v Andorro moderno železnico. V vasi Las Escaldas bo zgrajena velika igralnica, ki bo presegala po razkošnosti ono v Monte Carlo. Zgrajeno bo dalje gledališče, opera, plavalni bazeni in prirejeni bodo prostori za igranje golfa, tenisa itd. Sploh bo obiskovalcem te nove igralnice na razpolago vse razkošje, katero je mogoče dobiti za denar. V Monte Carlu vlada velika svoboda, toda v Andorri bo dovoljeno še tisto malo, kar je v prej omenjenem mestu prepovedano. Igralnice bodo vedno odprte, stave neomejene, uživanje omamljivih sredstev ne bo prepovedano in^ glede morale ne bo nobenih posebnih predpisov. Restrikcije bodo le glede premoženjskih razmer. Zabavati se bodo mogli v tem novem “paradižu” le milijonarji in multimilijonarji. Pri-prostost male republike bo izginila in z njo najbrže tudi večina dobrih lastnosti tamkaj-šnega prebivalstva. Prej omenjeni sindikat bogatašev je dobil od vlade republike Andorre dovoljenje za zgradbo igralnice in drugih zabavišč pod pogojem, da plačuje vse davke, plača vsa javna dela, uredi ceste, vodovode itd. Poleg tega bo moral sindikat plačati v državno blagajno (Dalje na 2. strani) Radio nam je navadno v mislih kot iznajdba, ki naj služi naši zabavi in radovednosti. Potom njega slišimo godbo, petje in najrazličnejše govore ali naznanila iz oddaljenih krajev. V resnici pa služi radio človeštvu za hitro komunikacijo, ko vsa druga sredstva odpovedo. To se je pred par meseci pokazalo, ko je tropični hurikan zadel obal Floride, kjer je po-zročil za sto milijonov dolarjev škode, usmrtil nad tisoč ljudi in odnesel stanovališča stoti-sočem. Zanimivo je, da je ta hurikan zvezni vremenski urad napovedal že tri dni predno se je pojavil na obrežju Floride Prvič se .je zaznalo za*hurikan ko je bil še 800 milj od Gua daloupe na Atlantskem oceanu. Od tam je drvil zapadno in severozapadno preko Virginijskih otokov in Porto Rice proti Floridi. Z zmanjšano silo je nato vršal preko Georgie, South Caroline, North Caroline, Virginije, nakar ga je zmanjkalo nad Pennsylvanijo Radio je poročal o hitrosti ir smeri hurikana ladjam na odprtem morju, da so se ga mogle izogniti, ob enem pa tudi prebivalstvu na suhem, da bi si poiskalo zavetja. Da je bile v Floridi kljub temu toliko človeških žrtev, je pripisovati največ lahkomiselnosti prebivalstva samega, ki svaril ni dovolj resno vzelo. Gptovo pa je, da bi bilo število človeških Žrtev morda desetkrat večje, če ne bi bil radio naznanil prihajajoče nevarnosti. Pokrajine, ki jih je hurikan opustošil, so ostale za nekaj časa v zvezi z zunanjim svetom edino potom radio poročil, ker so bile vse telegrafske in telefonske zveze potrgane. Pred dobrim tednom 'se je radio izkazal zopet neprecenljive koristi za človeštvo. Tristo milj daleč od ameriškega obrežja se je potopil potniški parnik Vestris, ki je imel na krovu 339 oseb. Pred nekaj leti bi bila katastrofa ostala skrivnost morja. Četudi bi se bili potniki rešili v rešilne čolne, ne bi bili mogli nikomur sporočiti o nesreči in bi bili končno najbolj gotovo vsi bedno poginili. Toda radio operator je pav minut pred potopom parnika poslal v ozračje radio S. O. S signale z označbo kraja nesreče. Vsi parniki na morju, ki so se nahajali v primerni bližini, so izpremenili svoje smernice in s polno paro pluli proti označenemu kraju. Ameriško mornariška oblast je poslala proti kraju nesreče vojno ladjo Wyoming in dva rušilca obrežene straže. Parniki različnih narodov so manevrirali v okrožju točke, kjer se je parnik Vestris potopil, toliko časa, dokler ni bilo gotovo, da je rešeno vse, kar je bilo mogoče rešiti. Noben kapitan ni gledal na zamudo časa, ko se je šlo za rešitev človeških življenj. In tako je bilo mogoče, da je bila rešena večina potnikov ponesrečenega parnika Imena rešenih potnikov so bila s posameznih parnikov takoj potom radio sporočena na ame riško celino, kar je odstranilo mnogo skrbi in posušilo mnogo solz. Radio je čudež izumov novejšega časa in neprecenljive vrednosti za človeštvo. GLASOVI Z RODNE GRUDE Konci oktobra se je vrnil iz Rusije domu v Mursko Soboto Štefan Pintarič, ki je bil v januarju leta 1915 poklican v avstrijsko armado, in par mesecev po tistem zajet od Rusov. Z drugimi vojnimi jetniki vred je bil poslan v Sibirijo, kjer je pomagal kmetom pri poljskem delu. Pozneje je delal pri Rde čem križu, nato pri strojarjih Rad bi se bil vrnil domov, toda ni imel denarja za vožnjo. Vsled tega je “trempal” proti zapadu. Po mnogih mesecih je dospel v Kijev, kjer je dobi) delo pri mlinarjih. Pozneje je našel delo v spodnji Ukrajini v tovarni za makarone. Upal je prislužiti toliko, da se vrne do mov, toda njegova plača je znašala 24 rubljev mesečno, za hrano in stanovanje pa je moral plačati 25 rubljev. Potem je pisal svoji ženi, naj mu pošlje 25 dolarjev v Warsavo, kar se je tudi zgodilo. S tem denarjem se je po 13 letih od sotnosti zopet pripeljal domov Z železniške postaje Pesnica v mariborskem okraju, je bil te dni odposlan na Holandsko vagon izbranih žlahtnih jabolk Jabolka je neki tamkajšnji tr-govec s sadjem poslal kot poročni dar hčerki svojega kup-čijskega prijatelja na Holandskem. Knez Albert Thurn Taxis je poklonil Brači lirvatskog zmaja grad Ozalj pri Karlovcu, * katerim so v zvezi najvažnejši dogodki hrvatskega naroda. Ta grad je bil sedež knezov Frankopanov in Zrinjskih Bratje hrvatskega zmaja nameravajo urediti ta grad kot počivališče smrtnih ostankov Petra Zrinjskega, Frana Krste Frankopana in Evgena Kvaternika. Razen tega bo služil grad Ozalj kot letovišče, ker se tam bujni gozdovi, krasna iz-prehajališča, čist in zdrav zrak, za kopanje pa v bližini reka Kolpa. VSAK PO SVOJE Nedavno so v Vinkovcih krstili otroka, ki je bil rojen v vlaku na progi Beograd -Zagreb. Otrokova mati je mla da Leopoldina Les iz Trbovelj, Izjavila je, da je potovala v Novo Gradiško, kjer je njena sestra babica. Trgatev v kostanjeviškem okraju je končana. Beli mošt' so imeli 13 do 16 in pol in 17 odst., črnina 14 in 16 in 16 ir; pol odst., portugalka 16 in 18 odst. sladkorja. Kdor ni čakal na dozoritev grozdja in je trgal prezgodaj, bo moral čakati na kupca. Ko se vino uzori, se bo videlo, da je tudi letos kljub neugodnemu vremenu dosti dobrega cvička. Cene še niso ustaljene. Ali ste v vaši naselbini že ustanovili angleško poslujoče društvo J. S. K. Jednote? Iz okolice Pulja je tamošnja fašistična organizacija poslala 100 naših ljudi na prisilno delo na Sardinijo, kjer bodo zaposleni pri osuševanju močvirnega ozemlja. V okolici sela Ritelič so našli v smrtnem objemu trupli Ivane čurkovičeve in njene šestletne hčerke. Nesrečno mater in njenega otroka je zalotil na potu snežni metež in ju zasul. Poslanik ameriških Zedinjenih držav na jugoslovanskem dvoru, g. Prince, odhaja na daljši dopust v Ameriko. Profesor Bergius prorokuje, da bo človeštvo v bližnji bodočnosti uživalo hrano naprav Ijeno iz lesa, oziroma navadnih drv. Zdi se mi, d# v nekaterih restavracijah že vpeljujejo to metodo z ozirom na steak in roast beef. ♦ Končno smo tudi Cleveland-čani oprali svojo narodno čast in lokalni patriotizem, ker srno pri volitvah 6. novembra dovolili $1,625,000 za novo okrajno ječo. Nas je bilo že kar malo sram zadnje čase, ker v Chicagu so imeli dve novi ječi, pri nas pa nobene. O, le recite, tudi pri nas smo vneti za napredek ! ♦ Da so tudi tatovi civilizirani ljudje, dokazuje poročilo, da sta v Ann Harbor, Mich., dva tatiča odnesla iz nezaklenjene hiše Mrs. Smith kopalno banjo. Vse drugo sta pustila v miru. Stara clevelandska ječa pa je baje tako zanemarjena, da ne more dostojno služiti v stanovanje nobenemu poštenemu lopovu. * Iz Hannibala v Missouri poročajo, da se je ženin Morris Stanley skesal pred altarjem baš v trenutku, ko bi bil moral izreči usodne besede. Izjavil je, da ne more pa ne more izreči tistih strašnih besed, se zasukal na peti in pustil nevesto pred altarjem. če bi v filmu mogel videti kakšne obraze je rezala zapuščena nevesta pri tisti priliki in še dober teden pozneje, plačal bi rad pet dolarjev vstopnine. To kljub temu, da grem v “movies” obi-'> čajno le enkrat v dveh letih. * Liga narodov se baje ukvarja z vprašanjem protekcijc opic v Afriki. Morda je tudi to manjšinsko vprašanje, toda za enkrat ima Liga še v Evropi dovolj posla. Recimo na Goriškem, Koroškem in Tirolskem. ♦ Dr. J. W. Torbett v Chicagu trdi, da si je mogoče podaljšati življenje s smehom. Neka ženska, ki je bila že skoro zrela za pogrebnika s 37 leti, je pregnala bolezen s smehom in je v vednem smehu in zabavah dočakala 103 leta. če bi se s smehom še dalo odgnati mraz in glad, bi se pa res izplačalo kar naprej smejati. * V Aguas Calientes, Mehika, ima neka Mrs. Lion obleko, ki je tako tanka, da jo je mogoče potegniti skozi navadni prstan. Vrednost obleke se ceni na 22 tisoč dolarjev; bila je nekoč lastnina žene enega mehiških predsednikov. Naše flaperice se baje že pripravljajo, da prekosijo ta rekord, namreč kar se tiče tankosti. Pravijo, da ne odnehajo prej, dokler ne bo mogoče žensko obleko potegniti skozi ši-vankino ušesce. * Dozdaj je bilo v navadi, da je neroden lovec obstrelil svojega psa. Pred par dnevi pa je došlo iz Highland, N. Y., poročilo, da je pes prevrnil prislonjeno puško in obstrelil svojega gospodarja. Vse se enkrat povrne. ♦ Perzijski šah je apeliral na ženske svoje dežele naj se civilizirajo in kot prvi znak tega naj odstranijo svoja obrazna (Dalje na 2. strani) “JVo-Va Doba 9 9 GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZ URADA GL. TAJNIKA IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of tlie SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Oivned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Volume IV. NO. 47 OSTANIMO MLADI RAZPIS IZREDNEGA ASESMENTA Po sklepu konvencije se razpisuje izredni asesment v stroškovni sklad. V stroškovnem skladu namreč ni bilo dovolj denarja za kritje konvenčnih stroškov. Nova pravila stanejo precej denarja, poleg tega je treba naročati nove tiskovine, da soglašajo s sklepi konvencije. V stroškovni sklad se torej razpisuje izredni asesment kot sledi: ENAKOPRAVNI ČLANI, to so člani in članice, ki so poleg smrtnine zavarovani tudi za bolniško podporo, plačajo v stroškovni sklad izredni asesment po $1.00, in sicer v dveh obrokih: v mesecu NOVEMBRU 50 centov in v DECEMBRU 50 centov. NEENAKOPRAVNI ČLANI to so člani in članice, ki so za varovani samo za posmrtnino in podporo za onemogle, plačajo v stroškovni sklad po 50 centov, in sicer v dveh obrokih v mesecu NOVEMBRU 25 cen tov in v DECEMBRU 25 cen tov. Z brati^kim pozdravom JOSEPH PISHLER, glavni tajnik -------o------- DOBRI TAJNIKI Nadaljevanje s prve strani informacije, na podlagi katerih jo pričel preiskavo. Na podla gi faktov, katere bo pokazala preiskava, bo postopal nadalje Ako bi mi večkrat tako po stopali in ako bi ljubili našo organizacijo vsaj toliko kot našo prijatelje in sočlane, ne bi nam bilo treba zviševati ases-mente. Treba nam je sodelovanja. Sodelovanja nam je treba od vsakega člana organizacije. Samo s sodelovanjem vseh in z absolutno poštenostjo bo mogla naša organizacija šc nadalje poslovati brez znatnega zvišanja v asesmentih. Moje priporočilo je, da bi se v društvo ne sprejelo nobenega novega kandidata, ki pride iz kakšnega drugega mesta ali naselbine, če ni poznan vsaj dvem ali trem zanesljivim članom. Prosilci, ki pridejo iz okoliških mest in ki so članstvu neznani, imajo večkrat slabe namene, kar je bilo že dokazano. Taki prosilci niso dober in zaželjiv risk, zato bi se jih moralo zavreči. Oni se hočejo z nečim okoristiti, iščejo pri organizaciji nekaj. Marsikatera preiskava je to že pokazala. S tem, da ste si ogledali lepo barvo jabolka, še ne morete reči kaj je v sredini istega. Nihče naj se torej ne da zapeljati po zunanjosti. Zgodovina družine in prejšnje obnašanje prosilca je zelo velike važnosti. To je, kar najbolj potrebujemo j znati, če hočemo pravilno sodi-j ti, da-li je risk novega prosilca dober ali slab. ------o------- MALA REPUBLIKA (Nadaljevanje s prve strani) vsako leto gotov odstotek oc čistega dobička. Igralnica v Monte Carlu prinaša letno sko-ro štiri in pol milijona dolarjev dohodkov, od igralnice v An-dorri pa pričakujejo podjetniki še večjih dobičkov. Tako se bo republika Andorra, ki je obstajala skoro neizpremenjena več stoletij, znašla v teku par let v baš nasprotnem ekstremu. ———o---------- VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje ix 1. strani) zagrinjala. Trmaste ženske pa se niso niti malo ozirale na vladarjev apel. Mož je izpre-videl, da na ta način nič ne doseže, zato je zabrenkal na drugo struno. Izdal je določbo da grde ženske lahko še zana-prej nosijo zagrinjala. V pai | urah je že ležalo zagrinjal pc tleh kot da je pobelil sneg. * Po desetih letih so štiri ev ropske velesile vendar potrdi le, da so v svetovni vojni zrna gali Američani, in da bi bil DUHTEČI POZDRAV (A. J. T.) Na našem skrajnem severo-zapadu se širi lepa država Washington. Je najsevernejša izmed treh sester, ki tvorijo našo bajno pacifično obal. Mnogokrat sem že rekel in zapisal, in še ponovim, da kdor ni videl našega zapada, posebno naše pacifične obali, ni videl Amerike. Na državo Washington me veže toliko lepih spominov, da moja ljubezen na perutih domišljije neštetokrat poleti tja. Včasi obiskuje sočne farme in ;emne gozdove vednozelemb smrek in praproti na zapadni strani mogočne gorske verige in poljubu je rožmarin, ki se košati po vrtovih sredi zime. Včasi pleza za mačicami, ki se vzpenjajo na vrbinje že v februarju. Včasi šteje morske galebe ali se igra z vrtnicami, ki so bujne in razkošne, kakor-rsne morejo zrasti le na pacifi-cni obali. Včasi zamišljeno zre za solncem, ki se kot žar-nordeča kroglja potaplja v ze leni Pacifik. Pri tem seveda ne pozabi obiskati vseh tistih zla ih slovenskih src, ki utripajo, oziroma so utripala v mehkem ;n sladkem pacifičnem ozrač ju. Potem pa se moji spomin vzdignejo šest tisoč čevljev vi soko in preplavajo s snegom venčano Cascade gorovje. Sle dijo živahnim gorskim studen cem in potokom, ki si po vzhod nem pobočju delajo pot dolino. V kotu, kjer se stekata Wenatchee River in mogočna eka Columbia, se smeje prija-no mestece Wenatchee, katerega ceste se izgubijo v same adovnjake in vrtove. Pomlad je in vsa dolina je sasuta v jabolčno cvetje, kol a je nalita z belim in rožna-nadahnjenim mlekom. V mehkem zraku plava jabolčno rvetje kot snežinke in solnem žarki, ki se kradejo skozi te krasoto so opojni kot sladko vino. Taka je bila dolina Wenat-hee takrat, ko me je pot prvič privedla tja in mi naklonila ?rečo tridnevnega bivanja pod gostoljubnim krovom rojake Geo. Lasicha. Taka je ostal? leizbrisno zapisana med mojimi najlepšimi spomini, clas: sem jo posetil še enkrat pozneje. Dolina Wenatchee se ponašr. z naj lepšimi sadovnjaki, kai sem jih videl v Ameriki. Pri deluje se sicer različno sadje ;oda prvo mesto . neoporečne zavzemajo jabolka. Jabolka iz Wenatchee so priznana kol najboljša v Ameriki, uživajc pa dober ugled tudi v inozemstvu. Sadje je zdravo, okusne n izredno duhteče. Pred let se je aker sadovnjaka cenil ,am na tri tisoč dolarjev, ko jc bilo mogoče kupiti v Californi ii oranžne nasade po tisoč dolarjev aker. Razumljivo je torej, da se prebivalstvo tistega kraja ne peča z drugimi pridel- ki kot s sadjem, in sicer večinoma z jabolki. Pa tudi negujejo drevje na najmodernejši način, in skrbe, da se razpošilja po deželi le tako sadje, ki zagotavlja dolini Wenatchee na-lov jabolčne kraljice. Sredi pretečenega tedna je bilo in kisel dan je visel nad Clevelandom, ko je stopil v i urad ekspresni sel in odložil j na stol zajeten zaboj. V desetih minutah je v slavnem j uredništvu duhtelo kot še niko- j i poprej. Rožmarin, vijolice j in vrtnice naj se gredo skrit, j kadar zaduhte jabolka iz Wenatchee. In ta so se mi nasmejala iz zaboja, ko sem ga odprl. Poslal mi jih je bil Mr, Lasich prav iz istega vrta, ki je tudi meni tako prelestno cvete) neko pomlad pred več kot desetletjem. Saj je mogoče kupiti lepa in okusna jabolka v marsikateri sadni trgovini. Toda v tem ni nobenega “kika,” ker je pač navadna trgovska transakcija Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Kat. Jednota Inkorporirana 1. 1901 Toda dobiti zaboj najbolj slo- j večih jabolk Amerike več kol dva tisoč milj daleč od osebe oziroma družine, katere gostoljubnosti in naklonjenosti ne moreš nikdar pozabiti, iz kraja in vrta, ki ima med stoterimi lepimi spomini tako odlično mesto, to je pozdrav, na katerega je človek lahko upravičeno ponosen. Sreče in veselja človek ne more sam uživati, za-o sem tudi tista duhteča jabolka po večini razdelil med moje prijatelje. Pri tem sem želel, da bi jim mogel pričarati pred oči krasoto krajev, kjer so rastli ti duhteči pozdravi, in vsaj odsev tistih mojih lepih spominov, ki so zvezani z njimi. Pozdravljena država Washington in pozdravljeni prijatelji, ki se me spominjate zakopanega v prašne papirje! Ti pozdravi pač niso tako duhteči kot so vaši, toda so odkritosrčni. Kar manjka na dišavi, naj dodajo grmade rdečeličnih jabolk v vaših shrambah, na pomlad pa zameti jabolčnega ?vetja, ki se bo vsipalo v travo kot sneg. . . GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd Sr., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. Blagajnik 'neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave., E. Duluth, Minnesota. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bank Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLPH PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O. 1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb. 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn. Porotni odbor: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. 2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O. 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 4. porotnik: FRANK KACAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpre-membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gj. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani ali članicami. LISTNICA UREDNIŠTVA Dopisi, ki ne dospejo v uredništvo vsaj do torka dopoldne' nc morejo biti priobčeni v izdaji istega tedna. Dopisi, ki d°s' pejo v torek dopoldne, pa niso nujni, se včasi tudi odložijo, bodisi, da jih urednik nima časa urediti, bodisi, da je pripravi]C-no drugo gradivo, ki ne bi imelo pomena, če se odloži. DoPlS' niki, ki so poslali svoje dopise pravočasno, pa jih ne najdejo v današnji izdaji, naj vedo, da so bili odloženi iz zadnjeomcnic' nih dveh razlogov. in DOPISI Farrell-Sharon, Pa, KONCERT SLOVENSKE UMETICE. nite doma. Po končanem programu bomo pa malo poskočili, na pravo slovensko muziko. Kegljišče in klobase bodo na razpolago, in če boste pridni, tudi kaj trdega za grla. Torej na svidenje dne 24. nov. v Slovenskem delavskem domu. Rojaki v bližnjih naselbinah, naj kupijo vstopnice pri zastopnikih našega Doma. V Girardu jih dobite v Slovenskem domu. V Bessemerju pri rojaku John Brglez, v Ale-quippi pri Smrekarju, v War-renu pri A. Jug, Farrell in Sharon pa v našem Domu: . F. Kramar. neobdelano. Dobre volje energije nam je treba, pa de. Mnogo še lahko dosežemo, če se resno zavzamem0' To vam vsem priporoča tajni!' za to leto: John Zvezich- brez njih zavezniki tepeni kol slama. Pri nekaterih ljudeh je treba res dolgo čakati na priznanje. * V državi Arkansas je bii sprejet zakon, glasom katerega se v šolah, ki jih popolnoma al! deloma vzdržuje država, ne sme poučevati teorije o evoluciji. To pomeni, da se bock zdaj začeli zanimati za omenjeno teorijo učenci, ki bi se sicer nikdar ne bili brigali zanjo. čitali in učili se je bode na skrivnem. Kako privlačna je prepovedana stvar, vidimo najbolj jasno pn naši slavn; prohibiciji. * Iz Pariza prihaja poročilo da se bodo na pomlad ženska krila podaljšala. Francoski diktatorji mode se v tem oziru najbrže temeljito motijo; so že parkrat poskušali, pa ni šlo. Krila ameriških žensk so kot cene različnih potrebščin: gori gredo, doli jih pa za vraga ni spraviti. A. J. 1 Kot je bilo že poročano, se bo vršil koncert ene naših največjih slovenskih umetnic, gospe Lovšetove, dne 24 nov. v avditoriju Slovenskega delavskega doma. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnice za osebo 75c, otroci pod 14. letom na balkonu plačajo 25c. Vabljeni ste rojaki širom Okolice, da nas po-šetite ta večer, da boste čuli lepe pesmi, ki jih poje le umetnica. Njen prvi nastop v Clevelandu je bil vse pohvale vreden. Naša umetnica je prine sla pesmi v tujino, da jih poda ri nam kot spomin na slovenske kraje, kjer je nam tekla zibelka. Gospa Lovšetova je hčerka slovenskega naroda, ki ni eden velikih, in vedno bil zatiran, vendar je pa ta narod dal lepo število umetnikov in umetnic, ki so šli po svetu ter predstavili bogastvo Slovanstva, nekateri s svojimi deli drugi pa s svojimi pesmami, ki so pa vsi želi pohvalo. Ena najbolj popularnih umetnic je pa gospa Lovšetova, ona zna izražiti lepoto pesmi bolj kot katera druga slovenska operna pevka. Ona je prinesla našo pesem v Ameriko, da jo pokaže tudi tukaj tako, kot jo je pokazala po evropskih mestih. Najbolj trdi Italijani, nekdaj mogočni Nemci, vsi ti so ji dali priznanje. Tudi mi ameriški Slovenci pomagajmo ji po svoji moči do največjiga uspeha Pozabimo tiste naše boje in naša nasprotstva ter pridimo vsi skupaj. Amerikanci, tisti, ki se štejejo kot najbolj moderen narod današnje dobe, bodo po-setili ta koncert, tudi vi ne osta Chicago, 111. Mnogo članov društva Zvon, št. 70 JSKJ se ni udeležbo seje dne 18. novembra, zato se obračam do njih tem potom. Vsem je znano, da je iz glavnega urada razpisan za november in december izreden asesment v stroškovni sklad, da se pokrijejo konvenčni in pokon-venčni stroški. To naklado moram zahtevati od vsakega člana, istotako moram zahtevati plačanje vstopnic za veselico 10. novembra, ker to gre v društveno blagajno, kot društveni asesment. Bratje in sestre naj ne pozabijo, da jaz prav tako težko plačam izredne asesmente kot vsak drugi član. Pa ni druzega izhoda, za pokritje vsakih stroškov morajo biti dohodki. Apeliram na člane, da store svojo dolžnost o pravem času. Ako kateri ne more plačati, naj naznani seji ali društvenemu odboru, in gotovo ga bo društvo počakalo in založilo zanj. Najhujše je za društveni odbor, če mora člana suspendirati. Želim od vseh prizadetih, da se zglasijo pri društvenem tajniku najkasneje do 26. novembra zvečer, ker drugače bom prisiljen storiti, kar zelo nerad storim. Člani in članice društva Zvon, v tem letu dozdaj še nismo dosegli tistega, kar smo pričakovali, namreč, da bi se članstvo obeh oddelkov znatno povzdignilo. Toda, to še lahko nadomestimo z večjo vztrajnostjo in agilnostjo in damo J. S. K. Jednoti lepo božično darilo v obliki novih članov. Imamo še dober mesec časa in polje je široko in mnogokje ob za rešiti & važnih zadev. Export, P®‘ Vse člane društva s^. AloJ zija, št. 57 JSKJ poživljam teto potom, da se gotovo udeleze prihodnje seje dne 9. decetf1 bra. To bo glavna letna seJa> na kateri bo treba voliti d11' štveni odbor za leto 1929 enem bomo imeli več drugih __________ smislu sklepa zadnje društven^ seje, bo moral plačati 50 cen tov v društveno blagajno ^ član, ki se letne seje ne ude ži. Izvzeti so bolniki in čl»n ce. Na oktobrski seji je bil° . di sklenjeno, da se izre ^ asesment za stroškovni sk * ' ki je plačljiv v novembru in cembru, pokrije iz društv blagajne. Toliko članstvu n znanje. Z bratskim pozdravom Jacob Bele. 57 JS*J- (Nada a v zbor v n feme Prijaz rat še »ase [ bi 1 dob °Zdl’£ ta ji p *di n ‘ja Z lico klica dvoi Poj: 3eje c »a v >tven enjei evel abin 'oseti Pa v stre vs *tia »en j Za 'go i 6 bo ie p; *cnit fiših »ih. 6sti, >8o \ l>a i{ Ua *u. °rej četr '5. n ervj že ■ 'ie 5 sp Gi Hk 'tkv s a v; Pc Itiici n le koi 4§i lovi e S >j° 'tla; j k; 'iri tajnik dr. št. E,y’ Mjan- Tem potom sporočam 1 • stvu JSKJ, da je naše dose Barb9;. re pristopilo k J. S. K. Dobili sn člamce ki so ostali pri društvu sv. bare, opozarjam, da sC 0j7 glavna seja 25. novem^^ev deveti uri dopoldne. Na ^ ^ nem redu bo mnogo važni samostojno društvo sv. ij s 1. novembrom, številko 200. člane in ( se dev, med drugim tudi v0 leto društvenih uradnikov za ^ 1929. Seja se bo vršila v J• Domu, in vsi člani, brez i g me, so prošeni, da se jo u žijo. Z bratskim pozdravom »it te kr lJo ie 'r h 'I: Frank Erzar, tajn1 Duluth, Cenjenim sobratom lUteIri sestram širom Amerik0^^ potom sporočam, da smo tu ustanovili North Star, /_'j 0y katef° K. Jednc oktobra društvo smo pridružili J. S. na5 pod številko 197. .^f^isrn0 novih članov je, ki se ^ nikoli prej spadali h ka društvu, vendar upam nam bo North Star na£ svetljavala naša P°ta 1 (Dalje 'na 3. stran*)- Mnogo nas je, ki se zlasti v poznojesenskih dneh vda- c jamo neki nesmiselni melanholiji, in si domišljamo, da se sta- v ramo. Vseh posledic naraščajočih let se seveda ne moremo ( ubraniti, toda marsikdo si je sam kriv prehitrega ostaranja. > Dokler je človek zdrav, ni nobenega pravega vzroka, da bi se moral čutiti starega, par desetletij gori ali doli. Koledarska leta sicer glede starosti že nekaj odločujejo, toda ne vsega. Neki pregovor pravi, da je človek toliko star, kolikor starega se počuti. Dokler smo duševno mladi, se nam ni treba bati starosti. Poglejmo na primer našega Edisona, ki je pri osemde- 1 setih letih šc tako živahen in delaven, kot da mu je komaj trideset let. Našteli bi lahko celo vrsto znamenitih oseb, katerih ni težilo visoko število let, ker so bili duševno mladi. Mnogi pisatelji in učenjaki so izvršili svoja najboljša dela v i ietih, k> jih navadno označamo kot zrelo starost. Pa tudi med prostim ljudstvom najdemo osebe, katerim bi prisojali dvajset ali trideset let manj kot jih v resnici imajo. Vzrok temu je v dejstvu, da so duševno mladi in jih vsled tega leta niso mogla vpogniti. Ako smo zdravi, ako imamo veselje do dela, ako smo vzprejemljivi za nove ideje, ako se z lahkoto prilagodimo novim razmeram in smo zmožni po danih prilikah se veseliti življenja, smo duševno mladi, in to nam bo navadno ohranilo tudi telesno svežost do poznih let. Dokler zaupamo v svojo moč, dokler smo zmožni svet gledati in presojati nele od senčne ampak tudi od lepe strani, je starost še daleč. Kadar pa obupamo sami nad seboj, kadar ne vidimo v življenju nič več lepega in dobrega, kadar nismo več pristopni za nobeno novo idejo, smo duševni starci, četudi smo morda drugače v takozvanih najlepših letih. Duševna pstarelost nas uničuje tudi telesno in nam koplje prezgodnji j grob. Tako ostarelost dostikrat sami privabimo s tern, ker si vedno dopovedujemo, da smo stari. Znano je, da dostikrat oboli zdrav človek, ki si dolgo domišlja, da je bolan, Ne kličimo torej starosti, bo že prišla sama. In če njene teže ne bomo nikdar občutili, toliko bolje za nas. Vse, kar hoče napredovati, mora obdržati mladostno svežost. To velja za posameznike, kakor tudi za večje ali manjše skupine. Kdor si domišlja, da vse zna in da se mu ni treba več učiti, je duševno star in coklja napredku. Kdor se ne mara prilagoditi izpreminjajočim se razmeram, je starec, katerega bo pustil tok časa osamljenega v obcestnem jarku. Razmere so navadno vedno močnejše kot trma posameznika. Res se včasili duh napredka more začasno ustaviti, kakor se more za nekaj časa zajeziti potok. Posledice so razdejanja in poplave, ki odnesejo tiste, ki so hoteli ustaviti tok napredka. Kdor se trdovratno upira vsem novostim, jc podoben farmerju, ki hoče z voli konkurirati avtomobilu, traktorju in letalu. V naši J. S. K. Jednoti jc precejšna količina mladostne svežosti; ako jo bomo obdržali in skušali še povečati, bo organizacija napredovala, kakor zadnja leta ali pa še bolj. Najbolj izrazito se kaže naša mladost v tem, da nismo gluhi in slepi za nove ideje in da se skušamo po najboljši možnosti prilagoditi novim razmeram. Vse slovenske podporne organizacije, in med njimi seveda tudi J. S. K. Jednota, imajo pred seboj problem naše mladine. Zadnja konvencija JSKJ ga je vpoštevala in storila nekaj pomembnih zaključkov. Zdaj je odvisno od krajevnih društev, kako bodo te zaključke izkoristila. Kako pridobiti mladino in jo obdržati v naših društvih? Ponekod se bo morda dalo doseči to s tem, da se odpravi preveliko suhoparnost v poslovanju in se skuša napraviti seje kolikor mogoče družabne. Tudi v društvene odbore naj bi se po možnosti pritegnila mladina. Kjer pa to ni mogoče, in so v velik-osti naselbin pogoji za angleško poslujoča društva, naj bi se mladina organizirala v takih društvih. Ako pojdejo starejši člani mladini pri tem ,na roke z nasveti, vzpodbujo, in če mogoče tudi nekoliko v finančnem oziru, se moremo nadejati najlepših uspehov. -----------o----------- PRIJA T E L J Ah kaj vse obljube in kaj vse prisege deklet! Kdo še veruje vanje? Lej sapice pomladanje: tak ziblje se njih šepet od cveta na cVet. Prijatelj — to je beseda vseh besed! Kot meč, svetlo nabrušen, i v ognju i strupu izkušen; on> ti: — in na drugi strani magari ves svet. (Oton Župančič). DOPISI (Nadaljevanje iz 2. strani) 'la v pravi smernici. Dru-zboruje vsako tretjo ne-i v mesecu na 1116 W. 1st feme imamo dozdaj tu ja-Prijazno in kot je videti za fat še ne bomo imeli snega, »ase lovce, ki lazijo za sr-'1, bi bilo pa nekoliko snega J dobrodošlo. »zdrav vsemu članstvu! Johana Čebin, tajnica dr. št. 197 JSKJ. Cleveland, O. eto potom sporočam, da edi naše žensko društvo Ju-'ia Zvezda, št. 137 plesne 'lico dne 25. novembra. ®lica se bo vršila v Mervar-dvorani in se prične ob popoldne. Glasom sklece dne 18. oktobra se je *ia veselice udeležiti vsaka 'tvena članica. ;ejijeno slovensko občinstvo levelanda in okolice vljud-sbimo, da nas mnogoštevil-'Oseti na naši veselici; pose-Pa vabimo še sobrate in sh-e J. S. K. J. Postrežba vseh ozirih prvovrstna: Stia jedila za lačne in izpiljena sveža voda za žej-Za plesalce bo pa na raz-'So plesalk starih in mladih bolj mladih. Naš Ribnice pa tudi izurjen v polkah Anicah, šotiših, šuštarkah, f>ših, 1-2-3-4-5-6-7-plesih ir ^h. Saj jih ne morem vseh tsti, ker možakar jih zna So več. Za mlade plesalce ^ igral izvrsten orkester da bo za vse godba po "u. 0rej ne pozabite naše vese-četrto nedeljo v mesecu, to novembra. Vršila se bo ^varjevi dvorani in se pri-že ob treh popoldne. Ju-'Je Zvezde vas bodo z vese-sprejele in dobro postre-Gotovo se vam bo tako adlo, da ne poj dete domov, /er se ne bodo na jesenskem 1,1 pokazale jutranjfe zvez-Pozdrav in na svidenje! Mary Bradač, ir,ica dr. Jutranja Zvezda št. 137 JSKJ. silnim navdušenjim, da ga hoče še in še slišati, tudi ako stane petdeset dolarjev. Pisal mi je prijatelj iz Girarda, da se navdušenje za lepo pesem, g. šublja še sedaj ni poleglo. Torej rojaki, ako ste že marsikaj zamudili, siguren sem, tega popoldneva ne bodete. Nikdar vam ne bo žal, za male stroške, bodete stotero poplačani z duševnim užitkom, katerega vam hode nudil naš pevec, naše gore list: g. Anton šubelj. Paul Bartel. Waukegan, 111. niorem si kaj, da bi tudi ^ napisal par vrstic v pri-koncertu katerega priredi l4si naselbini Slovencem v l°vini, kakor tudi v Ameri-^leznani “Gorenjski slav-. 8. Anton šubelj, pod av-;‘io Slov. Narodnega Doma. ‘^no nam je, da Slovenci, ''ljubimo petje, in srečen je katerega je narava oblatila s tem lepim zakla-Saj se spominjamo še Ornovine, da je sploh ni bilo '*e, da bi naša dobra in po-^ slovenska duša ne pela. *rstu novorojenčka se je J’ Pastir na paši, kosec na 13e vriskal in pel, žanjice Hu, fant pri oknu svoje Jenke, romarji na božjih Mn celo ko smo spremljanega sorojaka k zadnjemu ■ ku, pa smo mu zapeli nagico v slovo. Kot sem ^‘1, to je naš zaklad, petje, j6 naša molitev, naša proš-^aš izraz v tugi in nadlogi. ^ Je prišel v našo novo do-lri0, nositelj našega zaklade pesmi, in izmed mno-l^°de tudi naša naselbina t0 čast dne 9. decembra '01dan v Slov. Narodnem % Waukegan, 111. Kakor razvidimo iz dopisov v “Novi Dobi” izpod peresa brata John Kolenca, je novoustanovljeno društvo “Comrades” jako agilno na društvenem polju, kakor tudi na nri-iobivanju članstva. Da je zanimanje vsestransko, so gotovo vzrok dobri agitatorji, ala: Kolenc, J. Petrovčič, M. Zupec, Itd. Pa ne samo dr. “Com-■ades”, tudi naše društvo sv. Roka, št. 94. je postalo nekam iivahnejše. Za letošno jesen >rganizirali smo kegljaški club, obstoječ iz desetih čla-iov, ki so razdeljeni v dva od-lelka, prvi se imenujejo “Senators,” drugi pa “Bankers.” V teku imamo igro, katero bo-iemo igrali 13 večerov, to je vsak teden po en večer. Lahko si potem mislite, da bode s em mnogo zdravega razvedrila za igralce, kakor tudi za ostalo občinstvo, katero nas vedno pride v velikem številu gledati! Ni pa to samo zaba va in razvedrilo za naše članovo, pač pa je to agitacijskega pomena za našo J. S. K. Jedno- 'O. Kakor so J. Kolenc-ovi dopisi bolj lokalnega pomena, koristijo pa zelo nam, na pridobivanju mladine. Resnica je, da smo mi izgubili okrog deset mladih članov, kateri so prestopili k dr. Comrades, obrnem smo pa za Jednoto dobili druzih deset mladih, polnih življenja. Preje mrtvi za društvo, so sedaj v angleško poslujočem društvu, najbolši agitatorji. Kot je bilo že poročano, privedi dr. “Comrades, v soboto dne 24. novembra prvo veselico v Slov. Nar. Domu. Na povabilo se je na naši seji skleni- lo, da se te prve veselice naše društvo sv. Roka udeleži korporativno. Torej ne pozabite člani in članice, pridite gotovo, da s tem skažemo naklonjenost do našega bratskega društva, katero je dika naselbine, in ponos J. S. K. Jednote. Torej nasvidenje v veseli družbi! Paul Bartel, preds. dr. št. 94, JSKJ. gi naklada in sicer 50 centov za enakopravne in 25 centov za neenakopravne člane. Prosim člane, da to vpoštevajo. Včasi sem slišal koga govoriti, da je Minnesota mrzla dežela. Ravno sedaj, ko to pišem, pada zunaj dež in je drugače zelo lepo vreme že okoli šest tednov. Pravo indijansko poletje, ki bi ga bil vesel tudi urednik Nove Dobe, če bi tu živel. Morda bi šel še na lov za srnami. Vse kar leze ino gre hodi namreč na lov sedaj. Bratski pozdrav! Louis Govže, tajnik. v da sliši prekrasno pe-^ašo, od umetnika kot je % S K eU le on sam. Imel sem Ely, Minn. NAZNANILO! Vsem članom dr. sv. Cirila in Metoda št. 1. J. S. K. J. se naznanja, da se vrši redna seja dne 9. dec. 1928. o polu dveh popoldan. Na programu imamo volitev uradnikov za prihodnje leto 1929 in več drugih važnih stvari. Dolžnost vsakega člana veže, da se te važne seje udeleži, ker drugače se bode postopalo ž njim po pravilih. Ob enem se opozarja one člane, kateri, kaj dolgujejo, da to poravnajo, da ne bodo imeli nepotrebnih sitnosti. Joseph A. Mertel, tajnik Duluth, Minn ROJAKOM V DULUTHU, MINN. IN OKOLICI. Naš slovenski umetnik Anton šubelj, operni pevce iz Ljubljane, Slovenija, priredi koncert s petjem v nedeljo dne 25. novembra ob 8. uri zvečer v Y. W. C. A. prostorih, 2nd Ave. W. and 2nd Street, v Duluth-u, Minnesoti. Anton šubelj je mojster v svojem poklicu in mi Slovenci bi ga lahko nazivali, “slovenski Caruso.” Meseca julija t. 1. sem podpisani imel priliko slišati naše mile slovenske pesmi iz grla Anton-a šubelja. Priredil je bil pevski koncert v Ely, Minn. Njegove pesmi so napravile globok utis na srca pošlušalcev, in ganile so marsikaterega rojaka tako globoko v srce, da mu so solze veselja in radosti potekle iz oči. Ko človek čuje mile sloven ske pesmi iz grla našega slovenskega umetnika Anton-a šubelja, ga tako globoko gine-jo, da ga za trenotek v duhu presele v njegovo rojstno do movino. Zdi se človeku kot da sliši glas zvo.na iz stolpa cerkve, kjer je bil krščen in kamor je pohajal s svojo materjo k maši. Nahaja se v duhu na travnikih v njegovi rojstni domovini, kjer se je igral v. otroci v njegovih mladih in nežnih letih; nahaja se na vasi, kjer je bil rojen, in zdi se mu da čuje domače slovenske pesmi iz grl mladih fantov, njegovih tovarišev. Naposled se mu zdi, kot da bi v resnici bil doma v svoji rojstni domovini v koči, kjer je bil rojen in gledal v obraz svojo ljubo mater in se z njo pogovarjal. Zatorej, rojaki Slovenci in ostali Jugoslovani v Duluth-u in okolici, ne pozabite se vde-ležiti omenjenega koncerta s petjem v nedeljo dne 25. novembra ob 8. uri zvečer v Y. W. C. A. na 2nd Ave., W. 2nd Street, Duluth, Minnesota. John Movern. da priredita na Zahvalni dan, to je 29. novembra skupno veselico društvi št. 35 J. S. K. Jednote in št. 60 S. N. P. Jednote. Veselica se bo vršila v Slovenski dvorani na Lloydell, Pa. Vljudno so vabljena bratska društva in ostalo slovensko občinstvo iz Dunlo, St. Michael in drugih bližnjih naselbin, da nas v obilem številu posetijo. Vstopnina bo za moške 50 centov, za ženske 25 centov, za mladino pod 16. letom pa 10 centov. Za plesalce bo na razpolago izvrstna godba, za pomoč lačnih in žejnih bo pa tudi pripravljalni odbor po najboljši možnosti poskrbel. Zato, na svidenje 29. novembra! Članom društva št. 35 J. S K. Jednote ob enem naznanjam, da se bo glavna ali letna seja vršila 16. decembra ob eni uri popoldne Na omenjeni seji se bo volil društveni odbor za prihodnje leto, zato je dolžnost vsakega člana, da se je udeleži. S člani, ki se ne udeležijo veselice in glavne seje, se' bo postopalo po zaključkih november-ske seje. Z bratskim pozdravom Frank Arhar, tajnik društva št. 35 J.S.K.J. Moon llun, Pa. VABILO na veselico, katero priredijo skupno štiri društva na Zahvalni dan 29. novembra Ta veselica bo prirejena v pomoč pogorelcem v Gornjem Jezeru pri Rakeku, Jugoslavija Kot znano, je omenjeno vas požar popolnoma uničil, in so Pogorelci v resnici pomoči potrebni. Torej, rojaki v tej okolici, pridite na to veselico na Zahvalni dan, zabavajte se v veseli družbi, in ob enem pomagajte nekoliko nesrečnim soro-jakom v stari domovini, ki jim je požar pobral vse imetje. Za dobro postrežbo bo v vseh ozirih skrbljeno. Vstopnina za moške je 50 centov, za ženske 25 centov. j i jj Ji Za pripravljalni odbor od društva št. 99 J. S. K. Jednote: Jacob Ambrozich. ti c° slišati, tega izbornega v daljni Minnesoti, v Ely, ob času konvencije J. Nimam izrazov za- ! sem občutil ob njego-. ^krasnem petju. Do- -n sem postal, oh, “Kje mili dom?” Jokal sem, in vriskal, in vse to samo njegovega programa ,tfzo »o T Pre< 'Val dina rabi skin 2% obresti plačuje na denarne vloge Prudential Bank (Zakrajšek & Cešark) 455 W. 42. St., New York, NY. To je sedaj državna (State) banka ter ima $175,000 glavnice in rezerve. O njeni za-dvoma. — Poslužujte se je! nesljivosti torej ne more biti VABILO na , plesno veselico in igro “VDOVA ROŠUNKA katero priredi dramski klub Soča v soboto 24. novemlJra v dvorani društva Postonjska Jama S. N. P. J. V CANONSBIJRGU, PA. j Rojaki in rojakinje v Canonsburgu in okolici so vljudno vab>li» :ioo ” 5,000 $ 90.50 M 500 10,000 $180.00 »» 1000 82 CORTLANDT ST. /YXXXXXXXIIIXXXXXUXXXIXXXXXYXXXYXYXXXXtX ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Noter 4905 Butler Street, pittuba*#*1' ti). P* Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, poboinicc vsake vrste, oP^j^o vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za stari kraj. Pišite ali pridite osebno. »»»»»»mnmimnttmmntniimnnmmmm