Telefon Št. 74. Posamna Številka 10 h. f* Miti pnjeman: ia •elo leto naprej 26 K — h pol leta » 18 » — » Četrt » » 6 » 50 » mesec > 2 »20» V spravnlitva prejeman: eelo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » Četrt » » 6,-» mesec > 1»70» Za pofiiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino In instrate sprejema upravnlitvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 8. Rokopisi se ne vratojo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niikih ulicah it. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzemSi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 69. V Ljubljani, v petek, 27. marca 190B. Letnik XXXI. Avstro-ogrska nagodba. (Govor poslanca Povžeta.) m. Le*. DoBlej je bila za mnoge avstrijske kmete skoraj edina tolažba in rešitev — les. Minola leta so iz države izvozili mnogo less. Mnogo posestev bi bilo že prodanih, ko bi posestniki ne imeli še nekaj gozdov. Opravičeno je Bvoj čas trdil poljedelski minister Mansfeld: „Gozd je za kmeta najboljša vert-hajmerica". Res je to. bedaj pa vidimo, da Nemčija pusti naš surovi les brez oarine čez mejo, nikakor pa ne rezanega lesa. Nemčija je določila za rezani les tako visoko carino, da bodo trgovci težko izvažali rezani les v Nemčijo. In kako delajo v Nemčiji ? Naš neobre-zani les prihaja brez carine v Nemčijo, kjer ga žagajo in obdelavajo, petem pa zopet nazaj v sosedne kraje naše države uvažajo. To je napotilo naše večje induatrijce, ki potrebujejo rezan les in posebno leB za celulozo, da so tukaj zahtevali, naj Avstrija na neobdelan les naloži retorzijako carino. Češki in sploh 3everni lesni trgovci imajo še nekaj dobička. Na Kranjskem in Koroškem pa smo srečni, ako prodamo kubični meter lesa za 2, 3 ali 4 in 47t gld. Ali hočete nam vzeti še ta dohodek ? Odgovarja se nam, to naj velja proti onim državam, ki hočejo vpeljati visoko carino na rezani les. Mi kmečki zastopniki hočemo takoj vse storiti, da se to ne zgodi. Dokazano je, da pri naB zraste vedno še več lesa, nego Be ga izvozi. Zato se bomo upirali taki ideji z vsemi močmi. Sodim pa, da smo že prekoračili vrhunec lesnega izvoza. (Baron Parish : O ne !) Hočem dokazati. Čitajte strokovne liste, vprašajte trgovce v Trstu, zvedeli bodete, da je cena rezanemu lesu v Trstu in na Reki v enem letu padla za 20%. Samo iz Bosne prihaja že toliko lesa, da naši trgovci ne morejo več izhajati Mi smo na pragu pred Adrijo, zato so nam tako visoko cenili čisti katastralni dohodek, Bedaj pa imamo konkurenco od vseh strani. Bosanska uprava daje les po 1 krono, in to pogodbo je sklenila brez javne dražbe za več desetletij. Zato bode treba v delega-cijahodločno govoriti, alije opravičeno, da bosanska vlada kar pod roko za toliko let in za tako nizke cene les proč meče. Ta leB je javno blago, torej je treba javne dražbe. (Klici: Tako je!) To pa je tudi vzrok, da so padle cene našega less. Naša vlada bi morala skrbeti, kakor ogrska, da zniža tarife za les in olajša lesno trgovino. Avstrijska vlada bi morala podpirati izvoz lesa na jugu v Levanto, Egipet in sploh v Afriko ter prisiliti Lloyd, da prevaža naš les po primernih eenah. Žalostno je, da Perzijo z lesom zalagajo Švedi. (Čujte! Čujte!) Ali bi ne bila dolžnost avstrijske vlade in Lloydove uprave, da nam pot odpreta v Perziio in Malo Azijo ? (Tako je!) Sa eno željo imam, ki naj jo vlada vpo-števa. Vlada naj bi ukrenila pri pogodbi z Nemčijo in Italijo, da bi drugače sodili bukov, kakor pa hrastov les. (T»ko je!) Bukov les je sicer tudi trd, toda vrednost njegova mnogo manjš?, kakor drugega trdega lesa. Na Kranjskem smo veseli, če prodamo bukov les po 2 do 3'/» gl. kubični meter, dočim Be hrastov les proda po 12, 14 in 15 gl. Ako ostane sedanja določba, je skoraj nemogoče, da bi izvažali težki bukov les. In kaj naj storimo z njim ? Morali bi ga porabiti za drva in oglje, in oglje pač malo vrže. Naša vlada mora biti pri novi pogodbi z Italijo previdnejša, kakor zadnjič. Zadnja pogodba je italijanskim pridelkom, osobito vinu, odprla skoraj prosto pot v naSo državo, ker smo tedaj upali, da bode Italija dovolila prost uvoz našega lesa. Na Kranjskem imamo precej bukovega lesa, zato bi ga radi spravili v denar. Iz bukovega lesa se delajo tavolete, ki jih Italijani potrebujejo za vlaganje svojih pridelkov: pomeranč, limon i.t.d. A kaj se godi ? Italija je vprašala Ameriko, ali bi mogla izvažati svoje južno sadje. Amerika je odgovorila: „Da, toda le v ame-rikanskih deskah." Italija je to ponudbo sprejela, in kaj se je zgodilo? Pri nas so napravili mnogo žag za ta volete. Izprva je bila dobra kupčija, 100 ta-volet se je prodalo za 11—12 gld., torej kubični meter za 5 gld. To ni veliko, a bili smo zadovoljni. Danes pa Btoje tri četrtine žag. mnoge so zapuščene, ker ljudje niso mogli izhajati. Cena je namreč padla na 6 do 7 gld. Danes se tavolete več ne izplačajo. Ako torej hoče vlada italijanskemu sadju pustiti prest uvoz, mora reči kakor Amerika: Dovolim, toda le v avstrijskih zabojih. (Tako je!) Državni zbor. Dunaj, 26. sušoa. Volitev v odseke. Današnja seja je bila jako kratka. Začetkom seje je posl. W i n t e r očital poslancu H a u e i s u , ker je ta trdil v listih, da v železniškem odseku ni glasoval za Nitschejevo resolucijo glede nameščanja nemških uradnikov, dasi je bil navzoč. H a u e i s odgovarja, da ni glasoval, ker ni bil navzoč pri seji; ko pa bi bil glasoval proti resoluciji, bi tega ne tajil. Ta prizor je vzbudil mnogo smeha, konečno pa stvar le ni bila pojašnjena, kdo ima pravo. Nato se je vršila dopolnilna volitev v razne odseke. Ker je posl. P o v š e član treh drugih važnih odsekov in ima torej mnogo posla, je izstopil iz proračunskega in nagodbenega odseka; na njegovo mesto je bil izvoljen posl. žitnik. Dalje sta bila v nagodbeni odsek iz »Slovanske zveze* na novo voljena Biankini in dr. G1 a d y -s z o w s k i. Dalje je zbornica izvolila carinski odsek 48 članov. Izmej »Slovanske zveze« so v tem odseku: Povše, Peric, P i -h u 1 i a k in vitez V u k o v i č. Tožbe proti poslancem. O imuniteti poslancev so večkrat v javnosti napačne Bodbe, češ, da sme poslanec vse govoriti in storiti, ne da bi mogel kdo tožiti. Poslanec ni odgovoren nobenemu sodišču za besede, ki jih govori ▼ javni seji zbora; sicer pa ravnotako, kakor vsakdo drugi, le b tem razločkom, d * mora poslanska zbornica dovoliti na prošnjo do-tičnega sodišča preiskavo in kazensko postopanje proti njemu, seveda se navadno zgodi, da tožbe zastarajo, preden pride od zbornice dovoljenje, ali da zbornica odkloni dotično prošnjo za preiskavo. O tem razsoja imunitetni odsek, ki zbornici predlaga svoje sklepe. Danes je bilo na dnevnem redu 33 poročil imunitetnega odseka glede 19 toženih poslancev. Tako je g. Gabršček v Gorici tožil g. dr. G r e g o r č i č a , kot načelnika »Narodne tiskarne«, ker je ta tiskala »Mlekarsko knjižico«, katero je imel g. Gabršček v založbi. Ker g. dr. Gregorčič ne more vedno nadzorovati in biti odgovoren, kaj tiska »Narodna tiskarna«, je odsek predlagal, da se prošnja državnega sodišča v Gorici odkloni, kar je zbornica odobrila. Dalje toži dr. Poček dr. Tavčarja, kot odgovornega urednika, ker je „Slov. Narod" dno 10. grudna 1901 imenoval dr. Počeka „smešno strašilo v koruzi". Zbornica pritrdi predlogu, da se piošnji dež. sodišča v Ljubljani ugodi. Istotako se ugodi prošnji istega sodišča, da sme sodno postopati proti dr. Tavčarju, ki ga toži Andrej Debevec radi žaljenja časti po »Rodoljubu«. Te dve tožbi pa sta že davno zastareli. Dalje je zbornica dovolila sodno postopanje proti posl. V e n c a j z u , ki ga toži kranjska notarska zbornica, češ, da je na shodu v Žužemberku dne 15. julija 1900 notarje imenoval »oderuhe«. Dalje je »izročenih" še več drugih poslancev. Živinska kuga. Razni posestniki s Češkega so prosili vlado, oziroma državni zbor, naj sklene zakon proti vraničnemu prisadu, kakor že imamo zakon z dne 17. avg. 1892 proti goveji pljučni kugi. Ker bo vlada itak predložila nov načrt zakona proti živinski kugi, je odsek sklenil naslednjo resolucijo, katero je danes zbornica sprejela: »C. kr. vladi se naroči, da čimpreje predloži načrt zakona, s katerim se sedanji zakon proti živinskim kužnim boleznim tako LISTEK. P. Hartman in oratorij „Sv. Frančišek". (Dalje.) Ko je mojster Benjamin Cesi radi bolehnosti šel v pokoj, bil je P. Hartman imenovan direktorjem in profesorjem k o n s e r v a t o r i j a S. Chiara in z dovoljenjem P. generala imenovanje tudi sprejel. Vsled tega je silno veselje zavladalo v Rimu in v Italiji in najboljši umetniki in učenjaki so čestitali konservatoriju na tej pridobitvi. P. Hartman je prevzel razred za kompozicijo in ustanovil tudi tečaj za gregorijanski koral. Zategadelj mu piše 22. junija 1901 kardinal Respighi: „Z velikim veseljem sem sprejel vest, da ste vi, prečastiti, v Rimu ustanovili tečaj za gregorijansko petje in orgije; pod izbornim vašim vodstvom bode imenovana šola mnogo koristnega storila za preustrojo cerkvene glasbe in bo velika opora ravnokar ustanovljene rimske komisije. Ne morem si kaj, da ne bi to hvalevredno in pomenljivo podjetje priporočal in vas s tem navduševal. Želeč vam dobrega vspeha, prosim Boga blagoslova za vas in vaš trud, vam v Kristusu Jezusu vdani kardinalvikar Peter Respighi." Ko je bil priobčevalec tega listka s Hartmanom na Dunaju, vpraša ga, katero delo bo sedaj vzel v roko; in Hartman pravi: Rad bi zložil nov oratorij »Zadnja večerja"; besedilo že imam in tudi razdelitev, namreč: velikonočno jagnje, umivanje nog in ustanovitev zakramenta sv. R. Telesa. Vporabil bi evharistične himne sv. Tomaža Akvinskega, a časa mi manjka. Upajmo, da se vendarle posreči umetniku izvršiti tudi to delo. P. Hartman na Dunaju. Ko je došla vest o Hartmanovih delih na Dunaj, izrekla seje takoj želja, da pride umetnik takoj tjekaj z enim svojih del in se zopet ne zgodi, kar se je pripetilo že večkrat, da dela domačih umetnikov najdejo milost šele tedaj, ko so se proizvajala že po vseh evropskih rezidencah. Želja se je spolnila. Dne 28. jan. 1902 se pripelje Hartman na Dunaj, da izvaja „Frančiška" v avstrijski prestolnici. Dunajski župan dr. L u e g e r sam ga pozdravi na kolodvoru, znana sta bila žč iz Rima. Prišel je tudi oskrbnik koncertov R o s 6, predsednik pevske akademije E h r b a r, akad. kipar J a k i č in mnogo drugih znancev in častilcev. Takoj so se pričele priprave in tudi na Dunaju je bil oratorij v najboljših rokah. Zbore je prevzela pevska akademija, glasbo društveni orkester; „historijo" je umetno tolmačila gospa Gutheil-Schoder, gospa Hilgermannje krasno pela alt, g. Frauscher se zavzel basovske partije z vso močjo in tenorist gospod Schmedes je slikal svetnika z globokim, srčnim čutom v zlati zariji. Produkcije so se vršile 17., 19. in 24. februv. v veliki dvorani „Musikvereinssaal", ki obseže blizo 5000 oseb; Hartmann je vodil vse tri. Koj prvi dan je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička; aristokracija in sveče-ništvo je bilo zastopano najštevilnejše, saj so bili vsi prepričani, da imajo pred seboj umotvor, ki krepko stoji na lastnih nogah, brez zmote in omahljivosti, umotvor do cela zdrav, ne pa hirajoč in bolesten, kakor marsikateri moderni poskus, ki si mnogo domišljuje, je pa jako dvomljive vrednosti. Navzoči so bili trije člani dvora, trije škofje in nebroj knezov in kneginj, grofov, baronov, prelatov, zastopnikov mesta itd. Pri nastopu že je bil P. Hartman frenetično pozdravljen in odobravanje je raslo z vsakim delom in priki-pelo do vrhunca, ko je Hartman po produkciji pokazal krasen svoj značaj, pripeljal vse štiri soliste nazaj in ž njimi delil slavo. Višek odlikovanja pa je dosegel P. Hartman drugi večer, ko je cesar sam počastil produkcijo in se pripeljal v sijajnem spremstvu osemnaj-sterih članov cesarske hiše, nadvojvodinj in nadvojvod poleg obligatnega dvornega spremstva. Dvorna loža je bila ta večer premajhna. Cesar je večkrat vstal in paznim očesom motril dirigenta-umetnika. Kadar je cesar pričujoč, se ne ploska nikomur, razen da cesar sam vstane in dd znamenje občinstvu. Le-to je komaj čakalo zaželjenega znamenja, potem pa burno ploskalo več minut. Tudi tretji večer je bila dvorana razprodana, produkcija neki najboljša, navdušenost prikipela do vrhunca. Z velikim zadoščenjem je zapustil Hartman cesarsko mesto, v srcu prepričan, da ima Dunaj zaumen za krščansko umetnost. Kritika o oratoriju je bila različna, sploh taka, kakeršno je naziranje pisatelja; vendar v obče jako laskava. Največji kritik dr. E. H a n s 1 i k je stvarno, a lepo ocenil to delo, istotako dr. vitez Kralik, dr. Mantuani, Kalbeck, Heuberger itd., katere izjave hočemo porabiti pri analizi dela samega.*) (Dalje prih.) *) Presvetli cesar jc sprejel P. Ilartmana v posebni avdijenci) so *animal za njegovo delovanje in se laskavo izrazil o oratoriju* premeni, da bode država povračala vse škode za živino, ki poginejo ali jih pobijejo vsled vraničnega prisad«, kakor tudi troške za razkuženje hlevov. Dokler pa ne dobimo novega zakona, naj vlada dovoljuje odškodnine iz kredita za podpore valed uim«. Rudeči križ. Zadnja točka je bila poročilo soc. političnega odseka, da so sklene zakon v var Btvo znamenja in imena „Rudečega križa"' Društva »Rudečega križa" imajo, kakor znano, namen, da podpirajo vojaške zdravnike v vojski s postrežbo in podporami za ranjene in obolele vojake. To društvo je bilo vstanovljeno leta 1863. na mejnarodni konferenci v Gjnfu. Vsaka država ima za se svoje društvo. Avstrijski »Rudeči križ« je imel 1. 1901. nad 52.000 članov in 10 milijonov premoženja. Pripravljenih ima 175 bolnišnic, 50 hiralnic, 700 zdravnikov, 25 lekarjev, 1000 postrežnio in 2000 nosačev, mnogo skladišč in potrebnega orodja. Znamenje društva je rudeč križ, katero znamenje pa so mnogi zlorabljali v razne namene, posebno v trgovini in industriji. Razna zdravila imajo na zavitkih to znamenje brez dovoljenja. Da so te zlorabe in špekulacije preprečijo, je vlada predložila načrt zakona. Ta zakon doloma, da smejo nositi znamenje »rudečega križa« le društveni člani in uslužbenci, nemški viteški in malteški red. Samo društva »Rudečega kri ža" smejo v svoje namene pobirati doneske. Vsa druga pod|etja morajo imeti dovoljenja od deželna vlade za taka znamenja na svojih izdelkih. Pregreški proti temu zakonu sa kaznujejo z z>porom G ur do 14 dni ali denarno globo 2 do 200 kron. Prihodnja seja je šete v torek, ker ima jutri sejo carinski odsek. Najnovejše gibanje mej Celil. Č-jški parlamentarni in drugi krogi, ki nikakor niso zadovoljni s premembo taktike češke državnozborske delegacije, so zanesli mej narod celo živahno gibanje, katerega odmev je zahteva, naj se v najkrajšem času skliče shod zaupnikov češkega naroda. Načelnik češkega državnczborsitega kluba poslanec dr. Pacak dobiva sedaj že več dni sam poziva posammh politiških društev in korporacij, v katerih so deloma izraža obžalovanje, da je klub opustil obstrukcijo in poziva, da se nemudoma skliče shod zaupnikov, ki naj konečno odločijo, kako stališče naj zavzema češka državnozborska de legacija. Seveda zahtevajo Bhod zaupnikov tudi taki krogi, ki odobrujejo sedanjo taktiko svojih poslancev, a jim je z ozirom na agitacijo nasprotnikov mnogo na tem, da se pojmi zjasne. Kakor sedaj znamenja kažejo, bo klub res v kratkem ustregel tej želji. Z Dunaja namreč poročajo, da je parlamentarna komisija češkega kluba ža sklenila, da ustreže tej želji, ter hoče izvršilni odbor stranke sklicati v Prago »hod vseh deželnih zaupnikov. Shod se vrši bržkone že cvetno nedeljo, dne 5. aprila. Baron Fejervary o dvoboju. V včerajšnji seji ogrske zbornico je moral tudi ogrski domobranski minister baron Fejervaiy na dan s svojimi nazori glede dvobojne razvade v armadi. Poslanec Košu-tove stranke Benedek je namreč, utemeljujoč svojo interpelacijo v zadevi znanega ukaza vojnega ministra Pitreicha, odlcčno zahteval, da ta ukaz na Ogrskem ne stopi v veljavo. S tem je izbezal domobranskega ministra Fejervaryja, toda njegova izjava je bila v direktnem nasprotstvu s po-slančevo zahtevo. Minister je namreč izjavil, da je izdal za ogrsko dežel, brambo popolno enak ukaz, potem pa nadaljeval: Akoravno zakon prepoveduje dvoboj, vendar častniški zbor ne more prezirati veljavnih nazorov sedanje družbe. Ravno meščanski krogi bi bili prvi, ki bi očitali častniku strahopetnost, če bi ne vsprejel poziva k dvoboju. Ker se pa da sklepati, da bodo nasprotovali predpisi o Častnih aferah v armadi nazorom protidvobojne lige, je vojna uprava častništvu morala pojasniti pravo smer tega postopanja Sklenil pa je minister svoj govor z nastopnimi besedami: „Naj bi se protidvobojna liga borila za svoje ideje in jih dovedla do zmage! Č9 prevladajo v javnosti protidvobojni nazori, se jim bo Častniški zbor gotovo prilagodil." — Sklep ministrovega govora se nič kaj ne ujema z ostalim njegovim govorom. Minister se izgovarja na meščanske kroge in pravi, da so častniki morajo odzivljati njih pozivom na dvoboj, in vendar mari ves napor protidvobojne lige na odpravo dvoboja v armadi. Kakor hitro bo ta razvada iztrebljena iz vo jaških krogov, bo temu zlu konec tudi v javni družbi. — Radovedni smo sedai le še, kaj je ukrenil v tem slučaju groi Welsers-heimb, ki je v zbornici oddal ravno nasprotno izjavo. Delo v carinskem odseku. Novoizvoljeni carinski odsek ae je včeraj takoj po Bklepu zbornične seje sešel k prvemu posvetu ter izvolil za načelnika po- slanca dr. Biirnreitherja, njegovima namestnikoma pa poslanca Jedrzejo-\v i c l a in B a s e v i j a. Carinski odsek bo imel z malo izjemami vsak dan sejo in prva meritorna razprava se vrši ie danes. V današnji seji predloži načelnik v razpravo glede razdelitve dela in poročil naslednji predlog: Najprej naj so bavi odsek s carinsko tarifnim zakonom, potem naj pride na vrsto šele carinski tarif. O nobenem teh dveh velikih del naj se v odseku ne vrši glavna razprava. Vse delo se mora razdeliti v šest glavnih oddelkov: 1 ž to, sadje in sočivje, kolonijalno blago; 2. živina in živalski produkti; 3. tekstilna industrija; 4. železo in druge kovine, stroji; 5 les, papir, kemikalije; 6. carinsko tarifai zakon. Pod-odsekov ni potreba, marveč vsak referent naj predloži svoje poročilo takoj plenumu carinskega odseka. O vsakem tarfiiem razredu se vrši samostojna nadrobna razprava. Koncem razprave se glasuje skupno o vseh točkah, glede katerih ni bilo nikakega ugovora. o drugih se vrši glasovanje posamič. Glede točk, o katerih se odsek nikakor ne more zediniti, se sostavi poseben zaznamek. Po završeni celotni razpravi stopi odsek še enkrat v dogovor z vlado glede prepornih točk in potem glasuie o vsaki posebej. — Tako predlog načelnika dr. Biirenreitherja. Sodi so, da bo ta načrt večinoma obvoljal na celi črti, vkljub temu je pa pričakovati o tej zadevi daljših razprav. Ministerska kriza v Španiji. Na Španskem imajo zopet ministersko krizo, ki je pa samo delna, ker se je ločil iz Silvelovega kabineta edino le linsnčr.i minister V i 1 1 a v e r d e. Kriza se je pojavila, kot smo že sporočili, radi tega, ker so nje- j govi ministerski tovariši zahtevali izredno j zvišanje držav, proračuna, za katero zvišanje j pa minister ni mogel najti potrebnega po- j kritja in je je torej odklonil. Večje izdatke s so zahtevali posebno ministri vojne, morna : rica in javnib del. Naslednikom Villaverdovim j jo že imenovan odličen odvetnik R o d r i - \ guez Sanpedro, ki je že po!ožii pri- j sego v kraljeve roke. Saveda s tem še ni ; rešena akutna finančna kriza, ker tudi novi i mož brez novih virov ne bo mogel ustreči zahtevam svojih tovarišev. Samomor generala Macdonalda. Iz zadnje bursko vojske znani angleški genert.1 sir Macdonald so je v sredo ustrelil v pariškem hotelu »Regina«. Pravijo, da je bila glavni povod samomoru obtožba, ki jo je naperilo proti njemu angleško vojno bo-j dišče radi mnogih neriravnih dejanj, ki jih i je zakrivil kot poveljnik angleških čet na otoku Oy!on. Macdonald je bil v vojski z j Buri 1. 1881 ujet. Ujel ga je burski general ! Joubert. Po sklenjenem miru je bil osvo-: bojen in v zadnji vojski se je zopet boril z Joubertom in imel pri svojih operacijah nekoliko več Breče nego prvi pet. Po končani burski vojski je bil pozvan za vrhovnega povoljnika na otok C-.ylon. — Pariški krogi trdijo, da so mu napori v zadnji vojski povzročili hudo živčno bolezen, v pismu, ki je zapušča, pa sam pravi, da ga ženejo v smrt poročila časnikov o dejanjih, ki jih je ; res zakrivil, in pravi, da bodo sedaj zadovoljni njegovi nasprotniki na Ceylonu. Iz brzojavk. Mladočeški poslanci in nago d b a. Mladočeški poslanci ne spreimo za sedaj nobenega referata niti v nagodbenem niti v carinskem cdseku. — Poslanec Krama f o češki taktiki. Na shodu polit škega društva v Taboru je govoril poslanec dr. Kramaf o opustitvi obstrukcija ter izjavil, da je bila ta prememba sedaj edino umestna. I (javil pa je, da tozadevnega predloga ni stavil on in Be mu je tudi dolgo upiral, konečno se pa udal večini in bo sedaj sklep zagovarial z vso silo, ker se ne sme dopustiti, da bi poleg protiavstrijskega pan-germanizma zmagoval čeSki protiavstrijski radikalizem. — D e p u t a c i j o proti vojni predlogi. Predsednik ogrske zbornice je moral včeraj sprejeti 4 deputa-cije, broječe tisoč mož, ki so mu vročile ugovore proti vojni predlogi. — Ruski socialisti so imeli v Lvovu strankarski shod. Na shodu so sklenili protest proti temu, da se baie namerava v Galicijo naseliti 40.000 hrvaških poljskih delavcev. Sklepali so o ožji strankarski organizaeji. — Kriza v Bolgariji. Sofi ski listi javljajo, da namerava odstopiti ves kabinet, ker ni mogoče dobiti primernega naslednika vojnemu ministru. Vsak namreč uvideva potrebo novih izdatkov za armado. — Ameriško brodovje na svojem potovanju v Evropo ne bo pristalo v nobeni evropski luki. Vsled tega je Rooaevelt edklonil povabilo nemškega cesarja, naj obišče brodovje kielsko luko. — Španski parlament je r a z p u-š č e n. Kralj je včeraj podpisal dekret glede razpusta španskega parlamenta. Nove volitve v zbornico se vrše 26. aprila, v senat pa 10. maja. Dnevne novice, j V Ljubljani, 27 marca. Netaktnost poslanca Berksa in oeljsko vprašanje. »Slovenski Goapodar« piše: »V proračunu naučnega ministerstva za leto 1903 je postavljena tudi svota 10 000 kron v Bvrho zidanja poslopja pri Celju za samostojne slovenske gimnazijske razrede. Kakor znano, pa Slovenci zahtevamo, da se zida poslopje za Blovensko gimnazijo v Celju, ne pa izven C sija. To stališče je zavzemal že lani naš poslanec g. Fr. li o b i č v proračunskem odseku in tudi letos bo postopal v tem smislu. V našem listu smo že omenjali, da so se slišale o poslancu gosp. vitezu B e r k s u govorice, ki so trdile, da se pogaja brez vednosti drugih poslancev z merodajnimi činitelji o zidanju poslopja samostojnih slovenskih gimnazijskih razredov izven Celja. Poslanec Borks je na te govorice v našem listu odgovoril, ^daj pa je zakrivil gospod poslanec Barks novo ; netaktnost v državnem zboru. Stavil je pred- I log, naj so že v proračunu glasi, da se zida ; novo poslopje v Celju samem. S tem se- ! veda soglašajo vsi slovenski poslanci in vsi 1 štajerski Slovenci sploh Da se moro staviti j kak predlog, potrebuje vsak predlagatelj naj- : manj 20 podpisov v državni zbornici. A teh ! si gospod poslanec Borks ni hotel pois- ■ kati med slovenskimi poslanci, ki bi rado- j voljno podpisali, ampak naprosil jih je pri j čtš-iih poslancih. Prezrl jih je torej samo- i voljno. Kaj je hotel b tem doseči, ne vemo. j Ako je mislil, da bodo sedaj njegovi volilci ! rekli: „E lini Barks skrbi za celjsko vpraša- j nje!", potem sa je varal. Volilci so za tako j nezrelo naziranje preemikani. Zdi se nam, j da mu je v tem oziru samo .Domovina" f obsedela. Verjetnejše pa je, vitez Borks je hotel b takim postopanjem pokazati, da sa hoče za celjsko vprašanje brigati le on Bam, da je to vprašanje le njemu poverjeno! Taki nakani pa moramo odločno ugovarjati! Celjsko vprašanje je vseslovensko vprašanje, in če bi bo ke-daj izročilo zasledovanje tega vprašanja po-jedinemu poslanou, potem to bržkone ne bo gospod vitez Barks. Zakaj, tega nočemo danes utemeljevati. Gospod vitez Barks se je s svojim postopanjem postavil tudi v nasprotje s eeljskimi prvaki, ki bo zanj getovo merodajni; kajti ti so v „D-imovini" z dne 13. januvarija 1903 odgovorili na naša ta-kratua izvajanja proti gospodu BarkBU in po daljšem posvetovanju v celjskem »Narodnem domu" izjavili: »Dolžnost, skrbeti za Slovencem ugodno rešitev celjskega vprašanja imajo vsi slovenski poslanci, v prvi vrsti seveda štajerski io posebno ti gospodje: vitez B:rks, Robič in Z čkar .... Iščimo, kar nas druži! Enotnega nastopa nam je treba bolj kot kedaj! To velja etni-nentno za c9ljsko vprašanje . . .!" Tako so govorili celjBki prvaki! Mnogo nekdanjih Berksovih volivcev ž njim ni več zadovoljno, posebno glede postopanja v celjskem vprašanju si žale marsikaterega pojasnila. Dolžnost gospoda viteza Barksa bi bila, da pride S pred svoje volilce, ki žele ž njim govoriti i odkrito bcBedo!« V Ricmanjih s a vidi, da ne vodijo I agitacije proti domačemu gospodu Krančiču in proti ^latinskemu" bogoslužju nikaki verski razlogi, in da se gre tamošnjim agitatorjem jako malo za »vero in cerkev sv. Cirila in Metoda« kakor tudi častni »Edinosti«. Dasi imajo svojega duhovnika, so zdaj že tretjič izvršili samolastno civilni pogreb z županom. »Edinost« vidi v tem »žilavost in vatrajnost" in bahato poroča, da devet nekrščenih novorojenih otrok čaka na sv. krst inveč parov na poroko! To morajo biti lepe razmere! Sv. Ciril in Metod bi bila s takimi »uniati« slabo zadovoljna in če bi živela, bi proti temu glasno protestirala. Kako bodo to zagovarjali oni, ki so tako razburili prej mirno in zadovoljno ljudstvo ? Oddaja voženj sa bohinjsko železnico. V seji poslanske zbornice dne 15. januvarija bo poslanci dr. Šusteršič, Pogačnik in tovariši, kot znano, inter-pelirali železniškega ministra Wittek-a v za- Idevi oddaje vožnje stavbinskih potrebščin za bohinjsko železnico od postaje Škofja Loka skozi selško dolino v Podbrdo. V tej inter- pelaciji so naši poslanci posebno opozarjali na to, da so je že davno osnoval konzorcij kmečkih posestnikov, ki bi prevzel tozadevne vožje, a da ga je vlada pri oddaji vožnje popolno prezrla, ne da bi bila stopila z njim v dotiko. Ta interpelacija pa je imela, kakor je razvidno iz včerajšnjega ministrovega odgovora , popoln v b p e h. Minister W i 11 e k je n«mreč izjavil, da so sa pred kratkim srečno završila pogajanja z dotičnim konzorcijem in jo železniška uprava temu konzorciju poverila z dnem 1. marca vse vožnje razun razstreljivih tvarin in pa dolgih cevi. Učiteljski »hod v Ljubljani Včeraj popoldne se je vršila v konferenčni dvorani II. mestne deške šole v Ljubljani seja pripravlj. odbora za učiteljski shod. Udeležili bo se je zastopniki »Slov. učit. društva«, »Slomškovo zveze«, »Landes Lehrer-Ve-reina« in »Društva učiteljic«. Določila se je snov za govore in izbrali govorniki. Učiteljski *h( d se bode vršil vsekako dne 8. aprila ob '/»10. uri v „Mestnem domu". Shod bo javen in torej pristopon vsakomur, ki se zanima za š.lstvo in učiteljstvo. Duhovske vesti s Štajerskega. Kot provizor pri Sv. Barbari pri Vurberku je imenovan Č. g. F r. S. G o m i 1 š o k. — Prestavljeni so : č. g. kaplan Ivan S a k o-š o k iz Rogatca v Luče in č. gosp. kaplan Jožef Š k vare iz Kalobja v Rogatec. V avdienci jo sprejel včeraj cesar barona S c h w e g l a. Umrl je 26. t m. v Gdberju pri Celju g. J a n e z Zupane. Pokojni jo bil vrl narodnjak, ki je dolgo časa živel v tujini, kjer si je s svojo žilavo pridnostjo zaslužil lepo premoženje, katero je na večer svojega življenja prišel vživat v svojo ljubljeno domovino. Pa tudi v Celji mu njegova pridnost ni dala mirovati. On je začel med Slovenci buditi vesolje do lastnih domov. Koliko stavb je on sam zidal, pri kolikih slovenskih stavbah jo on sprožil Brečno misel in s svojim evttom pomagal in vse to iz golega domoljubja in človekoljubja — vsaj ni bil ne stavbenik, ne podjetnik, — ampak priprost hišni posestnik. Tudi celjski »Narodni dom« je deloma Bad njegovega truda. Z njim zgube celjska narodna društva vnetega člana, celjski narodni voditelji izskušenega svetovalca in denarni zavodi nesebičnega pospeševalca. Zato so sveti njegovo ime z zlatimi črkami ne samo na spominski plošči »Narodnega doma«, ampak tudi v srcih vseh celjskih Slovencev, ki sedaj za njim žalujejo, zato plapola z „Narodnega doma" velika črna zastava. — Kako je spoštoval svojo vero, kako je ljubil svoj narod pokojni Janez Zupane, kaže njegov testament. Razven za mašo je zapustil 600 K za cerkov v Botrič-nici, 2000 K za »Dijaški dom" in 6000 K za dijaške ustanove v prid slovenskim dijakom. Pokojnik je doživel 61 let, in ga je spremljala skozi življenje njegova soproga gospa Neža Zupane, ki ob njegovem grobu žaluje. Bodi vrlemu možu blag spomin! Zborovanje „Siidmarke". V S!oven-ski Bistrici bo letos zborovala od G. do 9. septembra nemšia »Salmarka«. Društvo, ki ima namen, kupovati slovenska posestva za Nemce, hoJe pripovedovati o svojem delovanju letos v sredini naše štajerske slovenske zemlje. To je drzno izzivanje! Upamo, da bo o tem še pravočasno govorilo politično društvo za slovenje-bistriški okraj. Tržaški Slovenci in občinske volitve. Na shodu polit, društva »Edinost« v Barkovljah je bil postavljen slovenskim kandidatom za bližnje volitve v tržaški občinski svet za IV. okraj g. Ivan Ger-d o 1 , posestnik na Greti in c. kr. poštni cficijal. — Z Bleda se poroča nekaterim listom, da je posestnik g. Anton W e s t e r, katerega smrt Brno včeraj javili, ponesrečil. Na cesti v Bohinj se mu je prevrnil voz in g. \Vester je padel tako nesrečno na sence, da je bil v četrt ure mrtev. N. v m. p.! — Samomor ■ kuhinjskim nožem. V Gratvveinu na Štajerskem si je s kuhinjskim nožem prerezala vrat na Kranjsko pristojna Jožefa Bajuk, ki je prišla tja na obisk k svojim sorodnikom. Našli so jo mrtvo. — Pokopali so v Mariboru poštnega slugo v pok. Janeza Sterbenca, doma iz Brezovica na Dolenjskem. Boril se je pod Rideckyjem. — Sin ubil mater. Iz šibenske Ilego-znice poročajo nadrobneje v tem le pretresljivem dogodku: 39 letna Jura. žena Svet na Zupanoviča. je bila dne 14 t. m. na delu pri Tade županov d u. Isti večer je bila se svojim 15 letnim sinom Ivanom na večerji pri Tade Zupanoviču. Po večerji je sedela na stolici. Neka žena jej je naslonila glavo na rame in zaspala; druga jo bila kraj nje in plela Ihsj, dočtm ja hišna gospodinja dojila dete. O kolo 10. ure zvečer jo sin Ivan snel puSko enocevko z grede in rekel: Sedaj bi te labko ubil, mati. V isti hip pa s« je puška res vžgala v daljavi po) rnetra. Ves svinec se je zadri v desno stran telesa uboge žene tako, da nesrečnica ni spregovorila niti besede več; v hipu je iz-dahnila dušo, ostavši sodeča s stegnenirna nogama in glavo naslonjeno na ramo. Grozno je to delovalo na navzoče. Neko navzoče dete ie padlo v nezavest Vsi so zbežali, ena žensk z nezavestnim otročičem v na ročju. Ko je Ivan videl, da je ubil m&t:r, je zakričal: »G:>rj3 meni, mati moja, ubil sem te!« — iu zbežal je, da bi ubil sebe Ali ljudje so ga prijeli in naznanili dogodek orožnikom, ki so nesrečnega mladeniča iz ročili sodišču. — Iz mengiske okolice. Dne 25. t. m. ob poiu 4 uri popoludne je v prostorih »pri Jelenu" v M*!. Mengšu, „ k a t. slov. izobraževalno društvo Mengeš« priredilo gledališko predstavo. Že ob 3. uri bilo je vse zasedeno, in ob začetku bil je prostor natlačeno poln — rrnogo jih je odšlo, kor niso mogli notri. — Žil, da je prostor tako majhen, to se vidi pn vsakej zabavi, katero priredi omenjeno društvo, je več občinstva. Radostno opažam, da se je jela tudi nafta inteligenca zanimati, ter vaik-dar v večjem števiiu poseča zabave. Tako ie prav. Igralci in odbor imajo večje vesolje, zabave dobivajo večii ugled. Točno se je pričel vspored. 1. Venčok narodnih pesmij, katerega je izvajal pod vodstvom g. G. žen ski oktet, nam je močno ugajal — uvideli smo, kako ljubke so naš^ pesmi, ako se pojo ubrano in z občutkom. 2. Prolog - deklama-cija. Učenka A. Presaljeva, nas je presenetila, tako nemtrašeno in navdušeno je do-klamovala in nas uverila, da tudi 3 točka igrokaz »Lurška pastirica" nam bodo ugajal, in nismo se varali, kajti pričakovali nismo, da bodo Bernadka, njena mat\ grofi lja Tilka, Zofija, Mina, Brba, njene hčerke, malo deklice, tako dobro izvedli svojo uloge. Pevske uložke so bile fiio izpeljane. Prvič so nastojiile in kako dobro in gladko je vse šlo. Šepetalca ni potreba, kjer 6e igralci tako dobro naučijo. Tudi male uloge so bile v dobrih rokah, tako, da ne morem in ne smem izuzeti nikogar, ampak vse pohvaliti in reči, le tako naprej. Gojita nadalje petje, i. t. d., pomagajte vsi po svojih močeh, da izobraževalno društvo doseže svoj smoter v blagor in prid mladine. G. Golfu pa v zahvalo in čast bodi rečeno, da naj šj za naprej ne odreče svoje pomoči in požrtvovalnosti in naj že nadalje podpira društvo, da se bode razcvitalo in raslo, cloneslo stoteri sad njemu v radost in ponos, nam pa v blagor in prid, v to pomozi Bog in narod! — Kdo je župan v Novem mestu ? Piše se nam iz Novega mesta : Lani smo dobili nov občinski odbor, kakor ga je blagovolil imeti g. dr. alanc V odbor je bil izvoljen tudi obče priljubljeni prejšnji župan g. dr. Segula, ki pa ni hotel plesati po Slan-čevi godbi in ne sprejeti županstva. Po daljšem ugibanju je bil izvoljen g. pl. Sladovic, s katerim bi bili konečno zadovoljni, ko bi v uradu kazal več samostojnosti in ne poslušal toliko g. Rozmanovega Korelna. Ta se tudi zaveda svoje veljave in oblasti, kar rad glasno povč, kedar se vrne iz Bale cer kve. Zi to glasno samohvalo je bil že večkrat odlikovan. Sicer je lepa lastnost, da vsakdo odkrito govori; a pomisliti rnora. kaj in kje govori. Minolo nedeljo se je g. Rozman Korel vrnil iz Bele cerkve ter meščane iznenadil z novim svojim velikanskim na črtom. Po svoje je povedal poslušavcem, da z g. županom ni prav nič zadovoljen, ravno tako ne z gosp. Perkotom kot ravnateljem mestne hranilnice. Iidal je tajnost, da hoče poslati g Ogorevoa v šolo, da si priuči poslovanje v hranilnici in da ga posadi na mesto g. Perkota. Gosp. Rozmanu le toliko povemo, da mu še ne mislimo izročiti žu panovega stola, in ko bi tudi g. dr. Slano to ukazal: Sicer pa svetujemo g. Rozmanu, da previdneje govori o g. županu, sicer si poiščemo drugi pot. In kar se tiče hranil niče, moramo javno priznati, da imata največ zaslug ravno g. Perko in bivši župan g. dr. Segula. Sicer pa drevosa še ne rasto v nebesa. Ako želite, govorimo dalje in več. Več meščanov. — Hotel je v Macedonijo. Včeraj zjutraj prijel je policijski oficijal Schabl na južnem kolodvoru v Trstu 16 letnega Adolfa R., ki se je po železnici pripeljal tje iz češke, da pojde na pomoč Macedoncem. Mladenič je izpovedal, da je mehanik-vajenec ter da je 160 kron, katere mu je izročil oče, da plača mojstra, hotel porabiti za potovanje v Macedonijo. — Vsled strahu izgubila glas. Poročali smo, da je v Gradcu deželni kan-celist Lofielmann umoril svoja dva otroka, ženo in sebe. Gospa Smerdar, ki ima stanovanje poleg Loffelmannovega stanovanja, se je tega tako prestrašila, da je skoro popolnoma izgubila govor. — Tudi v Istri se giblje. Posojilnica na Volovskem zida „Narodni dom." Isto-tako gradi tudi posojilnica v Podgradu svoj lastni »Narodni Dom." V Hruševici pa dozida poslopje za mlekarno. Postavljajo že tudi stroje. Mlekarna v Hrušici je prva, urejena popolnoma moderno. — Obesil se je v Zagrebu leta 1852 v Smihelu pri Stopičah rojeni po3treščck Jos. Brezova r. — Ogenj. Pretečeni ponedeljek dne 28. t m. i b '/44. popoldne uničil je požar posestniku Alojziju Pmtariču vsa štiri po-slopia v vasi Zibukovje, f.ire raške. Zaigal je dh)» petletni otrok. Ssode nad 4000 kron. — O^evideč pa je pogrešal vsace(/a naj-skromnejšega gasilnega orodia. Ričanil Vzdramite 83 t*r o*nujto prej ko prej ga silno drnjtvo ! Naprej! — Žrtev alkohola V sredo so našli otroci v oližini iJulskega poslopja v Trbovljah v Dotoku mrtvo žensko truplo. Bda je Mariia L?ber, doma iz Loke. Ponesrečena je pila prednji večer s svojim možem v neki gOHtilni v Trbovljah. Proti pol deveti uri zvečer sa je napotila proti domu, njen mož je pa še dalje pil v gostilni. Bržkone je žena v svoji pijanosti padla v potok in utonila. — Ravnatelj goriške gimnazije, Gross, je umirovljen ra lastno prošnjo. Tem povodom mu je podeljen naslov vlad nega svetovalca. Ljubljanske novice. Ljubljanski grad. V najem se oddajo vrt in senožeti na ljubljanskem gradu. V marsikaterem oziru je ta grad z nasadi vred v resnici močno zanemarjen, tako, da se tujec. ki ga poseti, ne pritožuje brez vzroka čezenj. Se tinti dve klopi, ki sta gori postavljeni, sta komaj za rabo, treba bi jih bilo pa postaviti najmanj še kacih deset na primernih krajih. Pa so hoče pri nas promet s tuici pospeševati ! Z t ta procvit žrtvujejo druga mesta vse dru^e udobnosti 1 Pri nas finančna uprava še na privošči par klopi, da bi sa tujec na gradu na nje vsedell »Bolniško in podporno društvo pomoč-nih uradnikov" je imelo pretekli torek, 24. t. m. v Strukljevem hotelu izredno sejo, v kateri se je konstituiral odbor. Načelnikom je izvoljen Iv. Dražil, namestnikom Fr. Ne dol j ko, blagajnikom Fr. Negovetič in tainikom J. TomažiČ; odborniki pa: Jos. D od i č, C. Globočnik in Iv. Zadel. — V redni prihodnji odborovi seji 31. t. m. bo odbor izdelal praviia kakor jih je občni zbor spremenil, ter jih predloži potem vladi v potrjenje; na dnevni red pride tudi kontrola bolnikov. Uro našel. Tapetniški vajenec Jožef Der-mast a, stan. na Glincah je našel v Frančiškanskih ulicah srebrao zapestnico z obeskom S ceste. Včeraj popoludne bi se bila ob Gruberjevi cesti skoraj veiika nesreča pripetila. Hlapec Jakob Jerin, stanujoč v Prečnih ulicah št. 2, je peljal s parom konj težko obložen voz po Gruberjevi cesti navzgor. Konja sta opešala in nista mogla voza potegniti naprej, pa tudi na mestu ga nista mogla obdržati, tako da je voz tekel po klancu navzdol in vlekel konja za seboj. Voz zavil je kraj ceste, podrl ograjo in prišel z zadnjim delom pod cesto. K sreči je pa ograja zadela v drevo in obdržala voz, da ni tekel po strmini v Gruberjev kanal. Na licu mesta se je nabralo takoj vse polno ljudi, ki so pomagali, da sta konja zopet potegnila voz na cesto. V bolnico so pripeljali danes zjutraj po-sestnikovega sina Frančiška Suhadolnika iz Kamnika občina Preserje. Včeraj popoludne je pri vrtanju vodnjaka ponesre5il. Ko je vsekaval v skalo luknjo, da bi jo potem napolnil s smodnikom in skalo razstrelil, skočila je iskra v zabojček, kjer je bil smodnik, in ga je vžgala. Nad jeden kilogram smodnika se je vnel in Suhadolnika opaM in spekel po obrazu in po rokah. Na potu obnemogel. Anton Zadnik, delavec v Šodražici, prepeljal je včeraj svojega 73 lot starega očeta v Ljubljano. Starček je bil tako slaboten, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico. V begunjsko kaznilnico so danes zjutraj peljali orožniki G žensk. S tira skočil. Na južnem kolodvoru je včeraj popoludne pri skladišču skočil jeden voz tovornega vlaka iz tira. Ko so voz izpraznili, so ga postavili nazaj na tir. Nesreča se ni nobena pripetila. Mlada tatica prijeta. Policaj je danes dopoldne prijel na Marijinem trgu 15 let staro mlekarico Ano Bradaško v službi pri Pavlaču v Mednem, ker je ukradla včeraj kuharici Neži Hudovernik na Marijinem trgu št. 1 denarnico s 6 kronami. Mlada tatica je tatvino takoj priznala in obljubila, da bode denar povrnila. Zopet samomor vojaka. Prostak c. in kr. pešpolka št. 27 Štefan Balija se je včeraj ob '/,3. uri popoldne v iefanterijski vojaš niči s službeno pusfce vstreiil v prsi. Zadel se je v srce in je bil tskoj mrtev. Zapustil je na očeta pismo, v katerem mu je menda naznanil, kaj tla ga ie fjnalo v smrt Makedonija. A r n a v t i proti reformam. Sultan hoče z lepa pridobiti Arnavte za re-forme, ker pritiskata nanj avstri|ska in ruska vlada. Pošilja jim iz Carigrada večiooma arnavtske vojake, kateri jih naj prea;ovariajo. V Peč je prišel kot poslanec Bec r beg Mah-mudbegovič kateri je iz stare, sedaj potur čene rodbine Crnoievičdv in pri Arnavtih jako priljubljen. Njemu na čast so zaprli prodajalmce in mu šli trumoma nasproti. A ko jih je začel v imenu sultanovem pregovarjati, uo mu reki-, da sa ne udaio. Sultanu, rekli so, smo zvesti, a o reformah naj nam le molči! Oni imajo vsakega za izdajavca, kateri jim govori o reformah, in zdaj pravijo, da sultan dela proti samemu sebi. Ravno-pravnosti kristjanov z mohamedanei nočejo pripustiti za nobeno cono. Zdaj ima torej turška vlada dvojno pot: Aii se uda Arnavtom in 8 tem pred celim Bvetom prizna, da ni zmožna sama izvesti reform, ali pa mora z orožjem prisiliti Arnavte, da se udado. Boji. V MaleSu je holgarska Četa v boiu ubila tri Turke. V Laski so umorili krščansko ženo. V plaskaviškem gorovju so se pojavila bolgarske čete. Arnavti so na nekem sh du sklenili, da napadeio Prizren. Mesto je zaradi tega v velikem strahu. Albanci so v Tetovu ubili dva Srba. E lad paša preganja vstaše z vso silo. Znani ropar Marko Kuč bh je s Bvnjo številno četo zaprl v utrjeno Nov&jo. Esad paša io je izkušal bombardirati, a brez uspeha Nato je Kuč zbežal s svojimi ljudmi v gore. Ker je Eiad paša postopal nasilno tudi proti katoliškemu prebivalstvu, se je avstrijski po»lanik baron Ca-lice pritožil pri turški vladi. Vlada je izvedela, da nameravajo vstaši razdreti soluasko-monastr-iko železnico; zato je dala ostro zastraž ti železniški t r. »Nobene kaplje krvi za Makedonijo« je izjavil te dni ruski poslanik 8 i n o w i e v v Carigradu dopisniku lista »Nowoje \Vremja», ko ga je vprašal, kako meni Rusija pospešiti reš'tev tega vprašanja. Oo enem je poslanik izjavil, da se »pravica«, da zatre upor, prepusti le Turči|l. Književnost in umetnost. * Slovensko gledališče Danes v petek in jutri v soboto gostuje na slovenskem erledališču gospa I r m a P o 1 a k o v a iz Zagreba v burki s petjem in plesom v 7 slikah »Vroča kri«, spisala L. Krenn in K. Lindau. Na to slede še tri benefične predstave. — Včeraj so peli Parmovo novo me-lodijozno opereto »Amaconke«. Dose gel se jo zopet velik vspeh. Posebno ljubke so zopet koračnice, pri katerih je Parma mojster. * Iz cesarske akademije znanosti na Dunaju V seji filozofijno-historičnega razreda dne 18 febr. t 1. je bila akademiji predložena razprava našega rojaka, vseučili škega profesorja dr. Karla btreklja, naslovljena ,Zur slavischen Lehnworter-kunda" s prošnjo, da bi jo akademija sprejela y svojo »S.tzungsberichte«. V zadnji seji tega razreda dne 18 marca se je odločilo, da se ta razprava vsprejme ne v »Sitzungs-ber chte«, ampak v akademijske „DenkschriftenM, kar je posebno priznanje za našega učenjaka. * »Spokorna«. V »Slov. Pesmarice« II. zv., ki ga je izdala »Družba sv. Mohorja*, sa nahaja tudi pesem pod gornjim naslovom. s pripombo: »Primorska, harmo-niziral J. Kokošar.« Iz tega bi vsakdo sklepal, da je ta pesem slovenska, narodna pesem; a temu ni tako. ReB je, da je močno udomačena po vsem Primorskem, in odkar jo je gosp. Kokošar priobčil, tudi po drugih slovenskih pokrajinah ; vendar prekrasna pesem ni slovensko-narodna,ampak laška, umetna. Uglas-bil jo je F r a n c e s c o S i n i c o in jo najdeš v »Lira del popolo«. Canzoni popo-lari. — Ioni sacri (pag. 82), katero knjižico je izdal omenjeni Bkladatelj; ako se ne motim, je bil učitelj glasbe v Trstu. opominjam se, da smo prelepo pesmico peli že uienci na normalki v Gorici pod vodstvom učitelja pokojnega Ant. Hribarja. V stolni cerkvi v Gorici pa jo je o postnih propovedih pela vsa natlačeno polna cerkev v laškem jeziku. UniBono peta, iz toliko grl, je napravijala izreden vtisek. Laško besedilo je poslovenil rajni semeniški profesor Štefan Kocijančič. Ilarmonizacija Kokošarjeva je jako lepa. Opomniti moram pa, da je pri Sinicu v predzadnjem taktu prva nota g in ne b, kakor je pisal g. Kokošar. S'car je pa ta prememba v melodiji prav malenkostna. Janko Leban. Izpred sodišča. Izpred deželnega, sodišča. »Kar po ravbarsko narediva«, je rekel France Pavšek, kajžarja sin z Vrha svojemu 15 let staremu bratu Lovretu dne 14. decembra na Vrhu pri Kanderšab, ko sta odhajala od Gnlovih in uprizorila zunaj neki prepir. Na Francetov klic, da bo vse pobil, ao Grilovi prišli iz hleva in vprašali, kaj da je? France Pavšek je zakričal, kdo da mu je oklešček zagnal, in na odgovor, da nobeden izmed njih, ker bo bili v hlevu, odgovori France Pavšek: »Le tiho bodita, če vaju na pravem mestu dobim, bosta že videla. Lovrenc, kar vsak eno poleno vzemiva in kar po ,ravbarskott narediva « la res udari France Pavšek gospodarja s tako silo po glavi, da se je nezavesten zgrudil; potem zamahne še proti sinu, a ta mu je udarec z roko ujel. Na izjavo gospodinje, da ga bo naznanila, rekel je obdolženec: »Pri dno me boš ti naznanila, boš poginila.« Sodni dvor ga je obsodil na šeBt mesecev ječe, brata Lovreta pa je oprostil. — Zaradi prostora sta se stepi a. Čivljarski pomočnik Janez Primožič iz Križev pri Tržiču je dne 23 novembra m. 1 v ILadnikovi gostilni na Pristavi rekel Francetu Bohincu, naj se mu ogne, ker je tu njegov prostor; vnel se je mej njima prepir, katerega konec je bil, da je Primožič z nožem Hiadnika v trebuh sunil in mu na videz prerezal lo trebušno kožo, v bolnici so pa zdravniki konstat:rali, da sega prereza v trebuino votlino. Obdolženec se zagovarja, da je bil ob času dejanja do nezavednosti pijan, kar pa priče ne potrdijo; obsojen je bil na štiri mesece težke ječe. — T e p e ž. Jan^z Šubic, posestnika sin v Hotovljah, je na Sredniem Brdu v prepiru Jerneja Stalca tako s polenom po glavi udaril, da so se mu možgani pretresli. Vzrok tega napada ie bilo baje sovraštvo njunih očetov. Sodišča ga je cbsodilo na tri mesece ječe. — S tolkačem ga je. Lansko leto dne 21. Beptembra vračalo sa je več fantov iz Podgoršekove gostilne v Bukovci proti domu. Navstali velik nemir je napotil gostilničarja Jan. Spenkota, da je vstal in prišel fante mirit. Za obrambo vzel je tolkač, kateri je bil pri vratih naslonjen. Kmalu nato je nekdo s tolkačem udaril Ti-neta Jereba po levi strani glave, Franceta Kristana pa po nogi. Janez Spenko odločno zanikuje, da bi bil on storilec, ter pravi, da mu je eden fantov od zadnje grače vzel tolkač in skočil na prednje fante. Poklicane priče zanj ugodno pričajo, le to se ni moglo dognati, kdo da je bil storilec; pač pa so neke priče potrdile, da ga je Martin Pavlin udaril in da se je kmalu potem na podstrešju Špenkotove gostilne izrazil: »Malo preveč sem ga, a tiho bodite, da ne bo sitnosti« Pavlin pa pravi pred sodiščem, da ni tako govoril, pač pa j« rekel: »E.ikrat sem enega udaril, pa sem sedem mesecev sedel, sedaj bi pa ne hotel nobenega več.« Sodišče je Janeza Spenkota oprostilo. Razne stvari. Najnovejše od raznih strani Maščevanje ženske. 201etna žena Ivana Vitaljana je imela ljubimca, ki ji je postal nezvest. Radi tega je pozvala svojega moža, naj njenega ljubimca zabode-Mož je to res storil in ljubimcu zasadil nož v srce. Zakonsko dvojico je aretirala policija. — Stavkati so sklenili železniški uslužbenci na Gothardovi železnici. — Boj v gledališču. V Bielostoku so se v gledališču primerile socialnodemokratične demonstracije. Delavci so se v gledališču ste-pli do krvi s policijo. Nad 20 delavcev je bilo aretiranih. — Stavka f i j a k a r -j e v. V Rimu so sklenili izvoščki, da prično v ponedeljek stavkati, ako magistrat ne odobri zvišanje tarifa. — Nepošteni oskrbnik. V Cisale so aretirali oskrbnika gospe Garino, ker ga dolže, da je svoji gospodinji ukradel tri milijone lir. — V Celovcu obsojenega Maška so odpeljali v kaznilnico buben. — V Hamburgu je trgovec Rudolf Meissl ustrelil svojo ženo in sebe. — Napačno ustrelil. V Požunu je hotel pekovski pomočnik Novomszky ustreliti svojo nezvesto ljubimko. Po pomoti pa je smrtnonevarno obstrelil neko drugo delavko. Nato je ustrelil samega sebe. — Canestrinijev nos. V Tn-dontu so neznani ljudje po noči poškodovali Canestrinijev spomenik. Canestrinijevemu kipu so odbili nos. Šerif Efendi Arnavtovič, vodja turške opozicije v Bosni, je bil, kot smo sporočili mej brzojavnimi vestmi, po štiridnevni tajni obravnavi pri sod šču v Travniku obsojen radi veleizdaje v dveletno težko ječo. Razpravi je poleg sodnikov in zagovornika prisostvovalo le malo število srbskih in tur- ikih zaupnikov. Obsojen ie bil Arnavtovio edino le kot avtor proti Avstro - Ogrski naperjene broiure; drugi del obtožnice: tihotapstvo in razdelitev orožja mej turško prebivalstvo, je državno pravdništvo samo umaknilo tekom razprave. Obsojeni je po svoiem zagovorniku vložil ničnostno pritožbo. Pred sodnim poslopjem se je koncem obravnave zbralo na tisoče Turkov in Srbov. Run na nemiko Seiko hranilnico. Proti vodji čeških krščanskih sooialoev in uredniku »Katoliokih Listov« gospodu M i -s 1 i v c u so uvedli preiskavo, ker ga dolže, da je on provzročil run na ta nemški zavod z izjavo, da mu hranilnica ni mogla ničesar izplačati na njegovo hranilnično knjižico. — Policija je zasledila dalje ponare jena pisma z namestništvenim pečatom in podpisom namestništvenega podpredsednika, v katerih se trdi, da je ta hranilnica izgubila 17 mil. kron. Društva. (Slovensko akademično društvo »Ilirija* v Pragi). Na II. rednem občnem zboru z dne 18. marca in na 1. odborovi seji z dne 19. marca 1.1. ■Slovenskega akadem. društva »Ilirija« v Pragi" je bil izvoljen naslednji odbor: 1. cand. jur. Ggon S t a r b , predsednik ; 2. stud. teb. Vekoslav Smole, podpredsednik; 3. stud. jur. Josip M a r n , tajnik; 4. stud. teh. Viljem K u k e c , blagajnik ; 5. stud. jur. Janko Pretnar, knjižničar; 6. stud. jur. Julij P a v 1 i č e k in 7. stud. phil. Pavel Pestotnik preglednika. Namest-ništvo v Pragi je društvu dovolilo, da se ■me imenovati »akademično«, kakoršno je bilo de iacto že popreje. (Ormoška moška podružnica sv. Cirila in Metoda) ima občni zbor v nedeljo dne 29. mir-cija 1903 obli. uri predpol-dne v dvorani okrajnega za-■ topa. Vspored : 1. Poročilo predsedništva o stanju podružnice. 2. Volitev novega vodstva. 3. Volitev odposlanca k veliki skupščini. 4. Slučajnosti. Ormož, dne 21. mar-cija 1903. (Jugoslovanski klub »Slovanske besede" v B e č u) vabi svoje 21ane na s k u p š č i n o , ki se vrii dn6 31. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih „Slo-vanske besede", I., Bruunerstrasse 7. Narodno gospodarstvo. Dobavni razpis. C. kr. trgovinsko ministerstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo dne 8. aprila t 1. pri okrožni finančni prtfekturi v Zofiji vršila ponudbena razprava za dobavo lesnega materijala (hrast, lipa in dr.) ki se potrebuje za državne železnice. Približna vrednost dobave znaia 47.154 trankov, kavcija pa 2357 frankov. Natančne|i dobavni pogoji itd. so pri navedeni finančni oblasti in pri materijalnem oddelku železniškega ravnateljstva v Zcfiji na vpogled. Novi poštni dogovor z Romunijo. Odslej se sme vrednost pri zavojih itd., ki je bila doslej omejena na gotove vsote, označevati v vsaki višini. Pri povzetjih, priporočenih denarnih pismih itd. se najvišja vsota (doslej 500 frankov) določi na 1000 frankov. V vrednostnih pismih se sme pošiljati tudi trd denar. Poštne nakaznice so dopustne do 1000 fr. Iz Avstrije v Rumunijo se more denar v znesku nad 500 frankov pošiljati samo na 16 glavnih poštnih uradov (Bukarest, Braila, Jassy, Galac itd.) Pozneje se bo moglo pošiljati tudi na druge pošte do 1000 fr. V zavojih smejo biti tudi pismena naznanila na prejemavca. Darovi. ZaJeranovo dijaško mizo so darovali p. n. gg.: Fr. Zoreč, trgovec v Ljubljani 4 K; J. Benedičič, kaplan vSmar ieti 10 K; A. Lovšin, župnik na Dobrovi 9 K; iz Št. Vida 10 K; J. Zupan, kurat v Št. Petru 10 K; fin. komisar A. Janežič G K ; K. Tekster, župnik v Višnji gori 6 K; dr. L Lesar, vodja semenižki 40 K; gospa Terez. Zabubovec 8 K. Bog plačaj! »Posojilnica« v Mariboru je darovala »Slovenski Šolski Matici« zne-*ek 50 K v društvene namene. Naj bi se nafilo obilo posnemovalcev! Družbi sv. Cirila in Metoda so od 11. do 25. marca poslali prispevke .t. n. gg. in društva: Upravništvo »Slov. Naroda« 4803 K, uredništvo »Slovenca« 41-40 K, odbor Leonove slavnosti v bmart-iem po »Slovenou« 50 K, nadučitelj Mih. Vauhnik pri Sv. Marku niže Ptuja 5 K, žup. Iv. Zagorjan v Radečah zbirko 30 K, poso-ilnica v Konjicah 50 K, Emil PavlovčiC v Lipici neko kazen 10 K, moška podružnic« e je 30 odjemnikov družbenih knjižic doposlalo 97 90 K ; a radi pičlega prostora ne moremo navesti posamičnih imen. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Telefonska In brzojavna poročila. Dunaj, 27. marca. Vse argumentacije včerajšnjega „Slov. Naroda" o vzrokih odstopa dr. Šusteršiča od predsedništva „Slov. zveze" so popolnoma lažnjive. Dunaj, 27. marca. K resignaciji dr. Šusteršiča piše „Vaterland" : „Dr. Susteršič je odstopil od načelstva „Slovanske zveze", ker se ni strinjal z ob njegovi nenavzočnosti sprejetim predlogom, da naj ..Slovanska zveza" glasuje za predloženo spremembo drž. zborničnega poslovnika. Dr. Susteršič je mnenja, da ni naloga »Slovanske zveze" manjšim strankam ©nemogočiti obstrukcijo, večjim pa pustiti odprto pot do obstrukoije. Sicer pa se v klubu goji nadeja, da se bo posrečilo dr. Šusteršiča pripraviti do tega, da odstopi od svoje resignaeije. Dunaj, 27. marca. V nagodbenem odseku so nekateri poslanci na željo vlade predlagali, naj bi se generalna debata v nagodbenem vprašanju opustila. Predlog je na silno nejevoljo vlade propadel. Dunaj, 27. marca. Velikonočne počitnice drž. zbora se prično dne 2. apr. in trajajo do 22. aprila. Dunaj, 27. marca. Napram nekaterim parlamentarcem, katere je sprejel cesar zadnji čas v avdijenci, se je izrazil, da ga posebno veseli zopetna delavnost parlamenta in da upa, da bode tudi posvetovanje carinskega in nagodbenega odseka imelo ugoden vspeb. Dunaj, 27. marca. Splošno pozornost vzbuja dejstvo, da „Narodni Listy" ostro napadajo zadnji govor dr. Kramafa in sploh obsojajo zadnjo mladočeško politiko. Lvov, 27. marca. Vsled zahteve dunajskega deželnega sodišča je bil danes aretiran višji komisar Osolinski, katerega sumijo, da je ogleduh na korist Rusije. Nedavno je bil Osolinski suspendiran od službe radi defravdacije 600 kron. Petrograd, 27. marca. V Tomsku so krvavi dijaški izgredi. Sofija, 27. marca. (0. B.) Knez Ferdinand je vsprejel ostavko celega kabineta. Žit ne cene dn<§ 27. marca 1903. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 60 kilogramov. PSenica za spomlad.....K 7-46 do 7-47 Rž za spomlad.........6 86 Oves za pomlad........6-27 Na budimpeštanaki borzi: PSenica za april ......K 7-44 PSenica za maj.......» 7-36 Pšenica za oktober.....» 7 44 Rž za april..........6 66 Rž za oktober.........6 39 Oves za april .........6-01 Koruza za maj.........6-17 Koruza za julij........6-23 (Efektiv). Dunajski trg. .....K 7-80 do 8-46 7-87 > 6-28 do 7-46 . 7-37 „ 7-45 n 666 , 6-40 „ 6-02 „ 618 » 6-24 PSenica banaSka . ■ . » južne železnice Rž » » Ječmen , » ob Tisi . . . Koruza ogrska . . . Cinkvant » . . . . 7-60 6 80 6-40 6-40 6-66 7 25 Oves srednji........,6-40 Fižol.............6 76 7-90 7-10 7-40 7 75 7 — 760 665 13-75 Meteorologično poročilo. ViBina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746*0 mm 398 1—1 I Cu .paro ran j. Stanje barometra. T mm. Tempe-ratnra - P" Celsijn Vetrerl. Neko \U Z*- 26 9. »vež. 7388 10-0 si. jzah. pol. obl. o-o 27 7. ijutr. 2. popol. 738 6 7353 64 19 0 si. jug m. jzah. del. obl. pol. obl. Odbor o. kr. kmetijske podružnice na Bledn naznanja pretužno vest. da je njen zaslužni večletni načelnik, gospod £lnfon Wester danes, 25. marca t. 1 ob 11. uri zvečer po kratki, a mučni bolezni, v 35. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega pokojoika bode v soboto, dn6 28. marca t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v hiSi žalosti blagoslovljeno in preneseno na tukajšnje pokopališče. Blag mu bodi ohranjen spomin! N. v m. p.! 394 1-1 Gasilno društvo na Bleda, Bralno drnitvo, posojilnica za Bled ter oko-lloo naznanjajo pretužno vest, da je njihov večletni zaslužni pudnačelnik, oziroma odbornik, gospod £lnfon Wesfer danes, 25. marca t. 1. ob 11. uri zvečer po kratki, a mučni bolezni, v 35- letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega pokojnika bode v soboto, dne 28. marca t. I. ob pol 10. uri dopoldne v hiši žalosti blagoslovljeno in preneseno na tukajšnje pokopališče. Blag mu bodi ohranjen spomin! N. v m p.! Za Učenje kositernih pred- bronzovo imltaoljo, bronzlranje HIV.IJJU, upov Iz mavoa, bronzlranje ograj pri stopnicah, vse v najfinejši izvršitvi, priporočata se BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 26 11—8 Dunajska borza dn6 27. marca. Skupni državni dolg v notah.....100 65 Skupni državni dolg ▼ srebru.....100-65 Avstrijska zlata renta 4% .....121-90 Avstrijska kronska renta 4 %.....101-20 Ogerska zlata renta 4%.......121-45 Ogerska kronska renta 4% .....69-46 Avstro-ogerske bančne del.nice 600 gld. . 15-99 Kreditne delnice, 160 gld..............688-— London vista......................239-92»/* Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 117-05 20 mark............23 42 20 frankov (napoleondor)......19 08 Italijanski bankovci.............. C. kr. cekini...........ll-30 " pozor! Odda so v Kranju na lepem prostoru lepa in svitla prodajalna s sobo in kuhinjo, pripravna za kakega krojača. ali tudi za kako drugo obrt Več se izvd v upravništvu „Slovenca". Mlad pomožni delavec se takoj sprejme v parni pekariji T. I. Kane v Ljubljani, liimska cesta 16. 386 3-2 Mlad podobar ki je zmožen pri cerkvenem delu ornamente rezljati, se takoj sprejme. 382 3-2 Alojz Progar, akademiški podobar v Celovcu. Blizu Bleda, četrt ure od prihodnjega bledskega kolodvora, se d£ gostilna v najem. Naslov v upravništvu tega lista. 385 3—2 Važno za gospode! cTLOVO! *3lqvo! Vljudno naznanjam, da sem v 1. nadstropju svoje trgovine Pred. šk°fu° Štev. t otvoril posebni oddelek 3a vsakovrstno su^neno blago PnrJrL/ri+n enkrat ako kajPotrebuJete>s moJim; 11 <- <-ri\rui, „rstnim su\nenim biasrom i, ter sem se potrudil, svoje skladišče dopolniti z najnovejšim, najmodernejšim tu- in inozemskim blagom od najfinejše do najceneje vrste, tako da sem v prijetnem položaju ustreči vsem zahtevam. vsakovrstnim suknenim blagom in prepričali se bodete, da Vas bode zadovoljila moja velika izbera, kakor tudi kakovost in cene kar najbolje. K prijaznemu ogledu vabi najvljudneje <3ro6alniIi, JSjuBljana. Blago iz lanske sezije 20% in sukneni ostanki 30% ceneje. 305 io—6 Vzorci na deželo zastonj. K) a Srednja včerajšnja temperatura 10-3* normale, 6 6*. C. R O M • 0 g > % i C T3 to I n t s P? o tn o m* - B n< M ■ 3 oo cd O PC < p ca " f3-NS cn o> O (JI o 1 1 1 2 s> ns o P< M bi (B sr P v Umetnijski zavod za slikanje na steklo B. ŠKARDA t Brnu. Izdeluje zlasti: cerkvena okna različne izvršitve, Ceniki in strokovni svit brezplačno. 'Osemkrat odlikovan s pnlml daril Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.