Posamezna številka stane 20 vinarjev. ' Štev. 4. Radgona, dne 10. maja 1919. Leto I. Glasilo obmejnih Slovencev. V " . V Uredništvo in upravništvo v Radgoni, Murska ulica štev. 184. — Rokopisi se ne vračajo. Izhaja vsako soboto zjutraj in stane s poštnino vred do konca leta 18(9 8 K, za po! leta 5 K, za četrt leta 2 K 50 vin. INSERATI: Ena štiristolpna petitvrsta 40 vin. Pri večkratni objavi primeren popust. Najnovejša poročila. fhse meje določene? „Slov. Narodu“ javlja dopisnik iz Geneve, dne 5. t. m., da je mirovna pogodba, v kolikor se tiče naše države, v podrobnostih že popolnoma izdelana, izvzeto je samo vprašanje našega Primorja; Mirovno pogodbo bddo podpisali Pasic, dr. Trumbič in dr. Žolger. ffiadjari pripravljajo prevrat na Dunaju. Dunajska policija je prišla na sled delekosežnim pripravam, ki so se delale v dunajskem madžarskem poslaništvu za boljševiški prevrat na Dunaju. Vlada je poslaništvo zasedla in aretirala več vodilnih oseb. Strahovlada na Prekmurskem. „Večernem listu“ poročajo o velikih nemirih v'Gornji Lendavi. Boljševiki iz Ogrske so hoteli rekvirirati moštranco in ciborij, čemur so se kmetje uprli in so nagnali boljševike, ki pa so se pozneje vrnili s strojnicami in z avtomobilom. Prišlo je do boja med vojaki in kmeti; več kmetov je bilo ranjenih. Na to so vojaki obkolili vse kmete, jih polovili in jih pretepaje peljali v Mursko S6boto. Drugi vojaki so šli ropat po vasi. — V Gornjem Seniku so aretirali z župnikom vred več žena in mož in jih odpeljali s seboj na Ogrsko, j V Prekmurju je cerkveni zakon in krst prepovedan, posestva so podržavljena, ljudje morajo dati svojo lastnino v najem. Tisoče Prekmurcev prosijo pomoči! Narodno predstavništvo. ' j „Slovenec“ poroča, da bo narodno predstavništvo v Beogradu zopvt zbo- j rovalo in sicer se vrši prva seja že v sredo. I < ... . ' C W - .. .. , ■ -V ■ " : ' | Hemški napad. *| (Izvirno poročilo). R a d g o n a, 7. maja. Glasom zanesljivih poročil se Nemci vztrajno pripravljajo na napad, ki bi jim naj omogočil, da potisnejo demarkacijsko črto daleč na slovensko ozemlje. Koroški dogodki dvigajo greben tudi štajerskim Nemeenu Baje se nahraja takoj za nevtralcem pasom, v Wildonu in drugje večje število boja-želnih nemških akademikov. - , Nismo' pozabili kako čarobno je zvenela ta beseda še leta 1918. izmučenemu vojaku, ki je v strelskih jarkih zasanjal o domači hiši, o ženi irt deci; kako sladka se je zdela. stradajočim tisočem, ki so v trenutkih mučnega čakanja pred prodajalnami in skladišči, na vetru in dežu, zahrepeneli'za slajšim kruhom, boljšo hrano, poštenejšo dbleko. In še več: ko neha ta strašna vojska, se razpuste stalne armade,, vojne ne bo več, spori se bodo poravnali brez orožja. Pravica zavlada na svetu in svoboda in bratstvo. -Mir . . ., mir . . . kako drugače izgovarjamo danes to -besedo; izgubila je svoj skrivnostni zvok, se razblinila v naših mislih m postala neko nejasno, daljno vprašanje. Zakaj miru ni; vse je drugače kot je sanjaril vojak na fronti, lačna žena, idealni člankar v časopisih. Polovico sveta tare ista mučna skrb ; kako bodo razrešeni vsi t: Gordijevi vozli, v katere se je'''za-plela Evropa. Meje so zaprte, ni uvoza, ni rešitve valutnega vprašanja, ki ima v sebe nedogledne množnosti. Beda rqvnih slojev raste še vedno, a po njej cepetajo v besni orgiji tisti, ki časte zlato tele . . . V Parizu dviga napuh svojo bohotno glavo; sveta sebičnost že doji volkove za nova bojišča, za nove žrtve. Stotisoči našega naroda so zasužnjeni od italijanskega im-perijalizma in najpoštenejši politik sveta. Wilson, je bil tisti, ki je blagoslovil ta pohlep in odrekel našim stotisočem v Trstu, v Istri in na Goriškem pravico - do samoodločbe. do svobodnega žjvljenja. Pregloboko so vglobljeni mogočni kvartopirci v svojo zapeljivo hazardno igr6, ki. se ji Strašni dan. Ruski spisal K. M. Stanjukovič.* Ves črni, obrobljen z' blestečim zlatim pasom, nenavadrlo enakomeren, ukušen in lep s svojimi nekoliko se nagibajočimi tremi visokimi jambori, se je zasidral vojni štiridelni klipper „Jastreb“ tistega oblačnega, ožkega in mrzlega jutra petnajstega novembra leta 186* y pustem Dujskem zalivu neprijaznega otoka Sahalina. Od valovanja morskih valov se je zibal tiho in enakomerno semintja, namakal v vodi debele vrvi in vzbo^il zd^jp&zdaj svoja široka, okrogla pleča. „Jastrdb“, ki je bil že drugo leto na potu okrog sveta, se je po obisku skoraj neobljudenih pristanišč Primorske Oblasti ustavil na. Sahalinu, - da bi se preskrbel z, premogom, khterega kopajo iz sibirskih kazenskih kolonij v Pujski zaliv odplavljeni kazpjenci, odtod pa se je namenil 'v Na-sasaki in odtam v San1 Frančiško, kjer bi se končno združil z tihomorsko eskadro. 'Pega usodnega diie je bilo vreme vlažno in megla je-kar tiščala k tlom, da so mornarji, opravljajoči službo, drgetali v svojih kratkih kožuhih in se menjavali po-, gosteje kot sicer, hiteč v toplo kuhinjo. Dežilo je drobno, gk)sta ih siva megla je skrila obalo. Od tam se je glasilo samo enolično šumenje' morskih valo,v, odbijajočih se- od obrežnih pečin v zadnjem kotu zaliva. Veter, ne preveč 'močan, je vlekel z- naravnost od morja, vzburkal vodo in v splošno nejevoljo oviral vkrcanje premoga z dveh velikih predpotopnih, k boku parnika privezanih čolnov, ki sta se' zibala in odskakovala, ^da so vojaki-stražniki, pri-spevši z obale, trepetali 'strahu. Slovesno, kakor je že navada na vojnih "ladjah, so pravkar izobesili na „Jastrebu“ zastavo ter prapor in ob osmih se je pričel na parniku mornarski dan. Častniki, ki so -prišli k razvitju zastave iz stojih kabin, šli so skupno V salon na čaj. Le kapetan, starejši častnik in poveljnik straže, ki je prevzel skižbo, so ostali na poveljniškem- mestu. „Dovolite, sme li* iti druga; straža v ! kopelj!“ je vprašal starejši častnik, pri-stopivši h kapetanu. „Sem ji že obljubil. Za mornarje je kopelj prazničen dan.“ „Seveda, pustite jih. Le vrnejo naj se j kmalu. Ko naložimo, bomo dvignili sidra. Upamo, da bomo danes gotovi.“ „Okrog četrte ure moramo biti'gotovi!“ „Ob štirih odpotujem brezpogojno“, je dejal kapetan mirno in resno. „Itak smo ostali predolgo v tej luknji“,, je pristavil hladno in s svojo ozko, helo roko pokazal proti obali. Snel je kapo z glave, pokazal svoj mladi in lepi obraz, poln energije in mirne’ samozavesti vztrajnega,) pogumnega-. človeka in je gledal z napeto pozornostjo v megleno daljavo odprtega morja, kjer so se belili sivi grebeni valov. Veter je dvigal njegove svetlorumene kodre in dež mu je udarjal naravnost v lice. pravi svetovna politika. Bojimo se, da bodo zaigrali ves mir Evrope in izgubili v tej igri tudi samega sebe. Miru torej ne bo, ker nam ga ne more dati noben diplomat sveta. Mir in vojska srpo mi sami. Strnimo se v enotne vrste, bodimo si zvesti, da se ne izgubimo. Edin:, edini, edini, bratje in sestre! Samo v tem je rešitev in moč našega naroda! Odločno besedo zahtevamo. Svoje pravice zahtevamo in te v polni meri, neskrčene in nepotvorjene. Dosti» težavno je naše* stališče ob meji, zato smemo od vse javnosti, zlasti pa od naše vlade pričakovati upoštevanja naših potreb. Oni del bivšega okrajnega, glavarstva Radgone, ki ga je pogodba z dne 13. februarja t. 1. postavila pod upravo naše države, tvori daiies vsled nepoznanja razmer v teh krajih s strani 'merodajnih krogov nekako izjemno A V ozemlje. Imamo tu sicet zastopnika naše vlade, imamo jugoslovansko posadko, ljudstvo je vseskoz z /malimi izjemami naše krvi, in vendar ne vživamo onih pravic, ki jih mora biti deležen vsak državljan našega kraljestva. Ravno to dejstvo pa daje zlasti radgonskim Nemcem pogum, da vedno bolj očito in vedno bolj predrzno hujskajo proti naši državi. Res vsebuje pogodba glede texh naših obmejnih krajev mnogo netočnosti;, toda iz tega še ne sledi, da bi se morali na ljubo ¡Nemcem odpovedati svojim narodnostnim in gospodarskim pravicam. - Pred vsem zahtevamo gospodarsko samöstojnost in skuphost z našo državo. Promet po vsej kraljevini je prost, naj bo prost tudi promet iz vse države v radgonski okraj in iz njega v naše kraje. Sosed, državljan naše države, naj s^ ne zapira pred nami, kakor da bi pripadali sovražni državi, Proti severu naj se zapro meje in naj se prepeči tdiotapstvo, ki škoduje našemu prebivaletvu. Davke plačuiemo samo,svoji državi in nam je strogo paziti, da naši davki ne pridejo v napačne, nam sovražne roke. Politično nočemo imeti ničesar opraviti z Nemško Avstrijo. Nenaravno in po-' niževalno je, da imamo v Radgoni še vedno nemškaavstrijsko okrajno glavarstvo. Do se Nemci iz nemško-avstrijskega dela bivšega tega glavarstva ne zavedajo, da škoduje to njim samim v gospodarskem oziru, je le znak njih politične nestrpnosti, ker si hočejo na ta način v naših krajih vzdržati vsaj senco svoje nekdanje moči. Občinski zastop v Radgoni nastopa, kakor da bi ne vedel, da je mesto v-zasedenem jugoslovanskem ozemlju ter objavlja ukaze Nemške Avstrije. Če se ne bo dal podučiti izlepa! bo treba poseči po uspešnejših sredstvih. Tpdi raznim hujskačem v mestu, ki škilijo čez severno mejo, se bo dala umiriti njih germanska krj. Smešno je tudi, da zahtevajo gotovi Radgončani, da bi bil zastopnik naše oblasti V Radgoni podrejen nemško-avstrijskim oblastim. Ali bo graško poveljstvo Volks wehr ukazovalo tudi jugoslovanski posadki v zasedenem ozemlju ?. ''Naša zahteva je torej, da stoje naše pokrajine politično, upravno, gospodarsko in vojaško popolnoma pod našo kraljevino, in da se popolnoma ločijo'od nemškega ozemlja, katerem privoščimo tudi vso samostojnost. Protinaravno stanje, kakršno imamo sedaj, pa mora prenehati čimprej. Za to ni treba pariške konference, -ker nam daje pravico do takih ukrepov že člen A. pogodbe z dne 13. februarja 1919, treba je le odločne besede naše vlade. To besedo zahtevamo ! Akademska slavnost v Mariboru dne 10. in 11. majnika je preložena na nedoločen čas. t ; ■— ■ ■ r 1 ■' '■ . Preskrba zasedenega ozemlja z živili. '» V.nedeljo dne 4. t. m. se je vršil v prostorih uredništva „Murske Straže“ važen Sestanek, kjer se j? razpravljalo o prehrani zasedenih delov bivšega okrajnega glavarstva Radgone, posvetovanje je imelo lep uspeh ; izvolil se je začasni konzorcij, ki je prevzef prehrano teh krajev v svoje roke ter bo skušal z podporo deželne vlade odstraniti nevzdržljive. prehranjevalne razmere v zasedenem ozemliu, katere ogrožajo tudi naše politične interese. V torek dne 6. t. m. je imel ta konzorcij, ki šteje 12 mož in je sestavljen iz zastopnikov radgonskih Slovencev, ur,adništva in kmetov iz okoliških vasi, prvo sejo, kjer se je med drugim sklenilo, da se od deželne vlade zahteva, da pošlje nemudoma'večje množine moke, sladkorja in drugih živil, katera prevzame konzorcij in jih na to po svojem trgovcu pod strogo kontrolo in proti' izkaznicam razdeli med prebivalstvi vsega zasedenega ozemlja. Računa se, da bo treba preskrbeti najmanj 10.090 ljudi. Z ozirom na izredne razmere, ki vladajo tukaj; je to težka, toda zelo važna in nujna naloga in je potrebno’, da delo konzorcija kar najizdatneje podpira deželna vlada v Ljubljani, moralno pa tudi vsa slovenska javnost. Kakor hitro prispejo živila in bodo določene podrobnosti glede razdelitve, 1 objavimo v „Murski Straži“ natančna pojasnila in navodila, Za danes še omenjamo, da bo ta konzorcij deloval taico dolgo, da zamore vlada ustanoviti lasten gospodarski urad pri okrajnem glavarstvu v Radgoni. V njegov delokrog pa spadajo sledeče občine zasedenega dela okrajnega flavarstvaRadgona: Mesto Radgona, Potrna, etinci, Dedonjci, Zenkovci, Slov. Gofica, Stara vaš, Nova vas, Glasbach, Farovci, Lhimmersdorf, Lomanoši, Plitvički vrh, Lešane, Spodna Ščavnica, Sv. Ana na Kremb., Nasova, Dražen vrh, Ščavnica, Rožni grunt, Graben, Lokavci, Frattenberg, Trate, Velka, Gornja Velka in Sladka gora. Razdelitev bo strogo nepristranska in pravična, za. to sme prebivalstvo vseh na-1 vedenih občin pričakovati, da se bodo neznosne prehramevalne razmere v kratkem času izboljrale in uredile v splošno zadovoljnost. Drjava in narod. Pisatelj M. Marjanovič, ■ ki je živel kot emigrant v Parizu, v Londonu in v Južni Ameriki, kjer je neumorno deloval za jugoslovanske narodne težnje, je napisal Y „Jugosl. Njivi“ uvaževanja vredne besede o razmerju med narodom in državo, med ' Jugoslavijo in nami, kjer pravi med drugim: „Avstrijo smo pokopali, Avstrije ni več in ne vstane nikdar, nikdar, nikdar v nobeni obliki. Veliko, lepo, obširno Jugoslavijo imamo, svojo lastno deželo, državo. Ne razlikujemo' več dveh stvari: mi in država, narod in država. Obstoja zgolj narod, kateri smo mi, ki smo država; obstoja država, katera smo mi, narod. Vse, kar kdo izmed nas stori ali ne stori, to država stori ali ne stori. Naše in vaše „nezadovoljstvo“ ni nič drugega kot naša neodločnost, ki pa je posledica tega, ker nam ni dovolj jastio da bo- država takšna, kakršni bomo mi in da bo v državi tako, kakršni bomo mi, zaltaj Mi in država smo eno in isto: Jugoslavija, tqlo nase Ideje!“ — Te navidez nekoliko nejasne besede so vredne, da jih vbčkrat pazljivo prebere vsak naš človek.' Minuli so časi, ko je smej reči francozki ,kralj : „Država sem jaz!“ Tudi ne visi „država“ v zraku: državo sestavlja narod, kateri sestoji iz posameznih članov in to je vsak izmed nas. Trinajst milijonov Jugoslovanov lahko samozavestno udari na prsi: „Država smo mi, jaz sem država!“ Če torej zabavljamo čez Jugoslavijo, zabavljamo čez samega sebe, pljuvamo v lastno skledo. Ako hočemo, da se bo v ' : I f ' .; L ’ /., < J. .. • . Jugoslaviji mirno živelo, moramo imeti mir med nami samimi: človek s človekom, sosed s sosedom, vas z vasjo, pokrajina z ' pokrajino itd. Tudi dpbro bi nam moralo biti v Jugoslaviji; seveda, toda kdo bo sipal te dobrote, mar zopet „država“? Država smo mi!/ Delajmo torej; zidajmo, kar je razdrla vojska, ustvarjajmo si gospodarske pogoje za dobro življenje, žvi-šajmo rodovitnost naše zemlje! produkcijo naših rudnikov itd., z eno besedo: delajmo, delajmo in zopet delajmo ter ne zabavljajmo čez državo, to je čez samega sebe! Prizadevajmo si, da-bomo resno razumevali svoje dolžnosti kot člani človeške družbe, države, naroda, in ako bo vsak izmed nas storil vsaj polovico, bo takoj polovica nebes na zemlji ! Dokler ne bo vsak posamezni državljan prešinjeh ustavne zavesti, bodo možje pri vladi delali napake, zmote in krivice, ki pa so več ali manj naše lastne napake, zmote in krivice, kčr njihova oblast izhaja zgolj iz ljudske suverenosti. Če so zidovi čvrsti, bo čvrsta tudi streha! Povejmo vladi odločno svoje zahteve in pritožbe, toda ne zabavljajmo čez Jugoslavijo, ako ne gre vse po reduy zakaj to je izključno naša krivda. Vsak i z m e Najbolj so prizadeti vinogradi, sadonosniki, pa tudi njive,' ki so posejane z rano ržjo. s Na to škodo bodo se zlasti davčne oblasti morale ozirati, da ne bodo predpisovale previsokih davkov, Poštni pečati: Opazili smo; da so ponekod še vedno dvojezični poštni pečati. Kaj je odredilo poštno ravnateljstvo v Ljubljani? Ali bodo prizadeti poštarji izvršili ukaz poštnega ravnateljstva ? Orožne vaje. Ministrstvo za vojno je izdalo pozivni razglas, glasom katerega se morajo zglasiti pri vojno dopolnilnem poveljstvu, čigar Ipodročju je njihovo bivališče (pri nas v Mariboru) vsi vojaki rojstvenih letnikov 1890 — 1894 in sicer letnika 1893 in 1894, dne 7. maja 1919, letnika 1891 in 1892, dne 10. maja 1919, letnik 1890, dne 12. maja 1919 ob .8.-ure dopoldne. Orožne vaje so oproščeni železničarji, poštni uslužbenci in rudarji, dalje dijaki in bogoslovci ter oni, ki so bili proglašeni za invalide ali začasno premeščeni v neaktivno razmerje, ako ta doba še ni potekla. Vsi ti pa se imajo javiti orožniških postajah. Vpoklicanci se morajo pred odhodom zglasiti pri županstvu, kjer dobe potrdilo za brezplačno vožnjo. Orožne vaje bodo trajale šest tednov. Na morebitne prošnje za oprostitev se ne bo oziralo. ’ Kako prebivalstvo ima mesto Radgona. Radgonski Nemci kaj radi trobijo v svet, da je Radgona popolnoma nemško mesto in da bi se njim krivica godila, ako bi pripadalo to mesto Jugoslaviji. Temu pa ni tako. Radgona je umetno ponem-čurjen otok obdan z .slovenskim - prebivalstvom, od katerega mesto živi in je radgonske trgovce in obrtnike le slovenska okolipa napravila za bogataše, kar vsak pameten Radgončan tudi danes trdi. Oglejmo si prebivalce v „Langgasse“ od kolodvora v mesto. Mirne Žida pridemo do trgovca Koller-ja (Kolar), .zraven njega biva usnjar Sirec in pred njim gostilničar Titan, potem gostilničarja Bokan in Vogler (Voglar), posestnik Mir z beguncem dr. Kamnikar-jem, župan Kodolitsch (v starih knjigah se najde le Kodplič), ki je bil bojda že nekdaj državljan Srbije in je gotovo sedaj že težko čakal, da pride zopet pod svojega starega kralja, potem pride Oger Uray,' dalje Kuzmič ali Kuczmitsqh, Straschek (Strašek), Kovačič, Gomzi, Razlak, Warn- | bara, Snetivy, Vanouš, ki je zapustil češkemu šolskemu društvu svoje hišo, ogrska Slovenca Obal in Pentek, očeslavski Kramberger, firma fverschischnig, trgovina z papirjem Sedlak, nasproti hiša bivše slovenske učiteljice Epih, potem Osojnik, Majcen, Simonič; Horvat, Vogrinčič, Šoste-rič, Huallenz (Kyalenc) in Werbowetz (Verbovec iz Mote), obrtniki Gerschak, Haložan, Postružnik, Klenovšek, Rožman itd., toraj dragi bratec res pristna nemška kri po vzorcu dr. Kamnikarja. In Nemci trdijo, da stanuje v tej ulici največ Nemcev, druge ulice pa so večinoma slovenske. , Ako ' še naveden imena šolskih ravnateljev Sokol in Nedok, potem Čehov Wazac in Rezač in z kranjskega privandranih Žnideršičev (doma na vratih. Schniderschitz) in Sedlakov, potem je pač materijala dovolj za dr. Kamnikarja. Ako bi se torej pognalo par nemških hujskačev in kričačev čez mejo, bila bi Radgona v Jugoslaviji popolnoma zadovoljna, kar že v (kratkem pričakujemo. Dopisi. Kapela. Naše bralno društvo priredi v nedeljo, dne 11. maja v prostorih g. Cobla predstavo igre »Turski Križ«. Nastopi tudi domači pevski zbor. Začetek ob pol četrti uri pop. K prireditvi so vabljeni vsi prijatelji poštene zabave od blizu in daleč. Sv. Peter pri Radgoni. Dan za dnem prihajajo iz dežele lačenbergerjev razni vohuni, hodijo od hiše do hiše in vsak ima poln nahrbtnik različnih igrač in drugih malovrednih reči, s katerimi sleparijo naše ljudi, zahtevajo živež in ako ne gre drugače, ga tudi ukradejo. Dočim se domačim ljudem ovira pot v mesto, smejo ti tujci nemoteno krožiti sem in tja. Poživljamo naše oblasti, da take prikazni z nahrbtniki najstrožje nadzorujejo. Radenske novice. Orožništvo je zaplenilo te dni 206 bal različnega blaga v vrednosti nad 110*000 K. V zadevo je zapletenih več oseb, ki so hoteli to blago vtihotapiti na Meleh čez mejo na Ogrsko in v Nemško Avstrijo. Tudi v Vučji vasi se je zaplenilo mnogo blaga. Krivci se naj brezobzirno kaznujejo ! V goricah se letos trta počasi razvija, ker je vreme prehladno in ponekod je tudi mraz precej včinkoval. Sadno drevje: jablane, hruške in slive je v najlepšem cvetu in pričakujemo bogato sadno letino. — Tukaj je odprl g. Karl Jurjovič novo trgovino. Kot zavednega narodnjaka ga najtopleje priporočamo ! Hrastje. Posestniki iz Hrastja imamo velik del svojih posestev onstran Mhre. Teh posestev sedaj ne more’mo obdelati, ker je reka Mura naša demarkacijska črta, čez katero ne smemo in si tudi ne upamo. Zdaj nimamo zemlje, da bi si posadili spomladanske sadeže. Čujemo tudi, da so nam ogrski boljševiki posekali vsa lepša drevesa. Težko čakamo, da se uredijo naše meje. Listnica uredništva. Cven. Pesmi ne objavljamo več, pošljite kaj drugega. — Okoslavci. Hvala za dopise. Ker so došli precej pozno,, jih nismo mogli objaviti že danes. Pridejo na vrsto prihodnjič. — Radgona. Članek prispel prepozno, da bi se tiskal v tej številki. — Gornja Radgona. Dopis preoseben. — Dopisnike prosimo, da pišejo z črnilom in kolikor mogoče kratko. Listnica upravništva. Kolporterji in posamezniki, ki vračajo list, naj vedno označijo svoj naslov, sicer se ne moremo ozirati. Kakor hitro dobimo položnice, razpošljemo račune kolporterjem in inserentom. — A. k. Mota Cven. Veseli nžs, da razširjate naš list. Glede novih naročnikov smo ukrenili potrebno. —Buče-čovci. Znesek v znanlkah prejeli. — Vuzenica. Pošljete po položnici. — M. P. Maribor Ponudbo pošljemo dotičnemu inserentu. Uvoz vina V Radgono. Gostilničarji in posestniki vinogradov^ bivajoči v1 mestu Radgona se opozarjajo, da za uvoz vina v Radgono ni treba izvoznic okraj, glavarstva v Ljutomeru, marveč izdaja izvozna dovoljenja g. vladni komisar dr. Klobčič, (cjkr.glav. v Radgoni). italijanska konverzacija z inteligentnim I»vv Sv gospodom ali gospodično. Pisma pod jiPrimavera“ na upravništvo „Murske Straže“. 14-16letno pridno dekle, najraje siroto, ISvv »V za manjšo rodbino v Radgoni, kjer ima priliko se priučiti vsem strokam gospodinjstva. Dobro ravnanje zajamčeno. Naslov se izve pri upravništvu. Išie se računski natakar za gostilno pri župni cerkvi. Obrtniki in invalidi imajo prednost. Ponudbe na upravništvo pod „Satakar“. bbbbbbbvbbbbbbbbbbbbbbbbbrbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbobbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb ■BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBUSBBBBBBBBBBBBBa, Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel in popolnoma na novo uredil , gostilno „pri ledenici“ (prej Pratscher) v Gornji Radgoni. Točim najboljša pristna vina, kuhinja pa nudi, vsak dan in vsak čas topla in mrzla jedila. Ob enem naznanjam, da imam vsako soboto v razprodaji goveje, svinjsko in telečjo meso, ter slanino, Špeh' kakor šunke, sveže in prekajene po najnižjih cenah. Kupim po najboijši ceni klavno živino. , Priporoča jse Svan Vaupotič gostilničar, mesar in prekajevalec. : ' ■ - , ..t . :::»:::KSSK:s:::»::K::3»::::::»:ss:3VAV.v;AV.a.tssss:»ss:s:s:ssss! s Dlllfl BflflBB / POSOJILNICA M GO RIB JI RAQ.GOW1 rjegistrovana zadruga * neönuejeno zavezo na vknjižbo po 4 % ak poroštvo po 4 */, %. Izposujuje tudi na zastavo vrednostnih ,ih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnik plačuje svoj dolg pri Posojilnici nikdar 10 K. Prošnje za vknjižbo novih kakor tudi za izbris plačanih posojil dela ča le koleke. ' - N ' ) , ■ ....... g\ ^ 9 do 12.'ure dopoldne. Ako. pa pride na ta dan praznik, uraduje se naslednji dan. Ob i in izplačuje denar. Posojilnica posreduje tudi izplačevanje obresti vojn!h posojil ez laViirr. nnraviio stranke vsak dan vse uradne, posle, in so veljavni, ako njih p p Uradne ure Pojasnila delavnik so v lastni hiši. Gornji Gris štev. 8 dobro kuhati. Pogoji je pri Posojilnici v Gornji Radgoni. cement} apno itd 111* I ta* pridna, poštena dekla, ki sobah^^ahko se išče se deHlieo -•*". iz poštene hiše, ki bije jadrala . V» „Lekarna v Ljutomeru“. ^ v Gornji Radgoni Franc Korošec ima v zaiogi — Zaradi preselitve želi razproda« »se "oUe^lfe^ce'"z"*oZvo°d, šraufe, razno železje, osi, žreblje, kose; železa’ razno stekleno blago, razne suhe barve, ,ance, peine cevi in po, ¿la debele itd. itd. Hans SdunMererja naslednik Ludvik Mlinarič Radgona, dolgr» ulicav hlsa s Antauer naznanja da odpre Pripordča svojo veliko zalpgo vsakovrstnih suhih in oljnatih barv, čisti lenov firnež, lenovo olje, lake, brunolin, karbolineum, ter itd., in vsakovrstno orodje za slikarje in pleskarje. itno izdelovanje oljnatih steklenih (email) barv. Prevzamejo se tudi vsakovrstna sobna in cerkvena slikarska dela po najnovejših vzorcih in nizki ceni. n edelja to d sl to - m m --- Steki© in porcelan raznovrstno posodo, svetilke, ogledala, vsakovrstne šipe za okna> okvirje, podobe itd. kupite najboljše in po najnižjih cenah pri I. Kovačič, Radgona Dolga ulica štev. IDO. Prevzetje vseli steklarskih del. Postrežba točna in solidna,