GLAS Stev. 3? Chicago, III. 9. septembra 1904. Leto III Vladarstvo. Vladar sedi na tronu, bogato! opremljenem s žido, žametom in j zlatom; vse kar |>oželi ima; tisoči ni tisoči delajo za njega, človeško, življenje mu je vredno tolikor, kakor ena navadna mnha — on je bog, kojega nihče ne sme žaliti, ne da bi bil kaznovan. On ne koristil človeštvu, pač pa mnogo škodi J Nijeden človek ga ni pozval, da bi j s svojo navzočnostjo osrečil človeški rod, ali kljub temu ga sreča-vamo skoro v vsaki deželi — kot cesarja, kralja, papeža itd. Vsi ljudje ol)čutijo, da ga rede le j sebi v škodo, a vzlic temu ga ne po-šlejo rakom žvižgat in žabam gost| — v zasluženi pokoj. Ljudje se ga: boje, oni ga ne ljubijo, ubogajo! njegove odredbe, klanjajo se njego-! vim zapovedim, strah jih prevladu- j je pred njim. kakor preti tajnimij naravnimi silami. Zakaj ? V to sili ljudi bistvo vladarstva.. To, kar se nam prikazuje kot via- j dar, je le glava polipa, ki ima tiso-, če in tisoče rok in lovk, ki se raz- ■ stezajo na vse kraje, kjer žive ljud-' je. Ta polip se imenuje država. Komaj je človek rojen, že tvori | košček materije, katero država |>o-polnoma vsesa v sebe. Tu ni več govora o svobodni volji, o lastnih naklepih. Nihče ne more živeti izven države — življenje j>ostane o-mejeno in stisnjeno. Tu preie zakoni, katere je izdala moderna država s tisoč kazni, katerih nihče |>oznati ne more, ker so premnogo številne, Tam nam zopet'preti državno vzgojeni mrčesi. ki se zajedajo v možgane državljanov, dokler se zdrava pamet ne spremeni v idiotstvo. Potem nam zopet preti praznota popolnega siromaštva, kateri hočemo uteči, ali pademo v žrelo izkoriščanju, ki dan za dnevom preži na nove žrtve in kojega železne in jeklene zobe je zopet ustvarila država. Klerikalci, vojaki, birokratji, izkoriščevalci — povsod so ti zaje-dalci v moderni državi v bratski slogi združeni. Od zibeli do groba nas mučijo ter nam grenijo življenje na svetu. Pravijo, če bi nas v miru pustili, da bi podivjali — da bi zamrla vsa civilizacija. No, če je to civilizacija, kar imamo dandanes, potem je najboljše, da se vrnemo v čase, ko je živel še pračlovek, ko še niso poznali vladarstva, ne moderne države. Brez države ? Tako, Ixxle vprašal marsikdo, kajti vladarji so skrbeli s sistematičnim poneumnevanjem, da se ljudstvu dozdeva nemogoče živeti brez moderne države. In vendar so bili časi, ko so ljudje živeli brez države. Država je delo človeka, kakor hiša, kladivo ali kako drugo orodje. Kulturni historiki mnogo poročajo, kako je država delovala civili-zatoriČno; marsikateri, ki si za poznejše čase želeli brezdržavno človeško družbo, misli, da se mu bode predbacivala neveda, ako bi hotel tajiti, da delo države v preteklosti ni bilo koristno za človeški rod. Tu se postopa istotako, kakor z drugimi teorijami in dogmami. Drug druzega posnemajo, ne da bi smisel besede razumeli dobro in pravilno. Ali človek ne sme le preiskavati, koliko je država koristila človeštvu, temveč morj tudi nepristransko raz iskavati, koliko je država škodila človeštvu. Korist je problematična, škoda pa tako velika, da jo lahko opazi vsakdo, če le slep ni. Ali bi ne mogli sklepati, da bi človeška kultura stala na mnog« ^išji- stopinji, ako bi s« človeštvo nikdar ne bilo oprijelo državne ideje. Kaj nam pomaga jadlkovanje o neumnostih, ki so se zvršile v preteklosti. Sedanjost nas je posjavila v državo, ki je tako čvrsto izklesana, tako popolnoma dovršena, "kakor še nikdar poprej. To povemo očitno, dasi vemo, da nam Ixxle marsikateri učenjak predbacival. da smo nevedni. Kajti tudi v tem slučaju je ponavljanje in prežvekovanje brez raziskavanja že od nekdat v navadi. Vedno se trdi o velikanskem napredku od geiieracije do generacije ~ na državnem polji. Ker se; jedro stvari opazuje vedno le v ne-J pravi luči, zatč vhajajo misli vedno na kriva pota. ' Država je v svojih nominelnih iz organičnili oblikah menjavala v raznih časih svojo podobo. Ali je-dno je gotovo. Razvoj države je stremil vedno za tem, dp se učvrsti bistvo vladarstva. Nikdar poprej ni država toliko1 ljudi imela v svoji službi, ki se le golo orodje vladarstva. Današnja obratna sredstva omogočujejo državi, da iz jednega dela sveta na drugi del, pošilja svoje želje, svoja povelja, da lahko v Chicagi zahteva aretacijo človeka, ki živi na Dunaj i. Tu bi bilo vsako nadaljno -dokazovanje brezvspešno. Kdor hoče slišati, sliši, kdor hoče videti, vidi, da u- država vladarski sistem tako temfyto razvila, da je ]>ostal uže neznosen. Temu dejstvu Rt druži drugo, da vladarski sistem vsak resnični kulturni pojav zadržuje, da poskuša vdušiti takoj v začetku vsaki klic [xj svobodi. Zakaj povemo to vse? Da bi dokazali, da je skrajni čas,, da pričnemo l>orlio z vsemi zakonitimi sredstvi proti državni ideji —i proti vladarstvu. Naši največji nasprotniki soj brezbrižni, nezavedni proletarci, ka-trre vodijo meščanski |>oIitiki za nos. da bi se v prihodnje vladali | sebi korist. Delavci združite se, ako hočete, da vam bode kedaj sijalo soluce svo- j Ixxle. Vstopite v vrste tistih.' ki se že dandanes liorijo proti moder-' ni državi — za svolxidno socialisti-: eno družbo. Tem in ne drugim po- ^ tom se bodetno otresli suženjskih j okov in spon. ( ilasujte v jeseni za socialistične j kandidate, tla liodete dokazali, da ste siti modernega državnega je-robstva, da stremite po človeški družbi, v kateri Ixxlo živeli ljudje v svobodi, jednakosti in bratstvu. Josip Logačan. Razgled po svetu. Iz rusko-japonskega bojišča. Zo|K'i se je vbijalo iti morilo oko-lu Liaojana na deltelo. Okolu .40,000 mladih, krepkih ljudi jiokri-va morišče — bojno polje. Ljudje, ki prirejajo taka grozna in strašna krvolitja, pravijo, da je to lx)žja volja in prosijo lx»ga z molitvami za zmago. Ali ni taka trditev zasmehovanje lioga? Ne vbijaj! Tako uči vera, tako je učil sam l>og, ko je dal na gori Sinaj izraelskemu ljudstvu svoje zakone. Tako uče duhovniki v cerkvi. V resnici pa isti dithovniki molijo, prosijo za zmago ter blagoslavljajo vojake, ki odhajajo na bojišče. Nehote se nam vriva misel, da so ljudje, ki pravijo, da je bog sam prepovedal vbijati navadni sleparji ali pa te|)ci, ker istega — boga, ki je prepovedal morije, vbijanje sploh, prosijo, da bi pokončal njih nasprotnike. Ljudje.,ki uče take protislovne nauke, se norčujejo direktno iz boga. ker so pa ponižali za navadnega mešetarja. Rusi so bili v tridnevni bitki okolu Liaojana (topolnoma poraženi. Sedaj l>eže v smeri proti Mukde-nu. Zmagoviti Jajonci so jim vedno za petami. Najnovejša poročila se glase, da so Japonci bežeči vojski Ktiropatkina zasedli pot, da so zadnje čete, ki so branile odhod ruske vojske. po|)olnoma vničene. Kuropatkin je najprvo mislil vstaviti sc pri Mukdenu. ,Ta načrt je opustil in sedaj beži s svojo vojsko proti Harbinu. Poročila z bojišča se glase, da je bil boj okolu Liaojana grozovit.] Japonci so imeli angažovanih 1200, j Rusi pa 900 topov, ki so nosili smrt in gorje v sovražne vrste. Japonci so izgubili okolu 20,000 Rusi pa okolu tfi.ooo mož. Ja-I ponske zgube so radi tega večje, ker | so z golimi bajoneti naskakovah ruske postojanke. Japonci to tudi vjeli precejšno število ruskih vojakov ter zaplenili mnogo topov. ' Rusija. Razna poročila se glasei da na-! morava Rusija odposlati baltiško j hrodovje na Daljni Vzhod. Senator Platanov je imenovan ministrom notranjih del, kakor tudi zapovednikom ruske policije. Prvotno so vsi listi pisali, da bode najbrže postal minister notranjih del Muravjev, stričnik znanega kr-voloka, ki je carju brzojavil: "Mir je v Varšavi". Car, batjuška in njegovi jxxlrep-niki, klečeplazi so spoznali, da bi bilo nespametno provocirati ruski narod z imenovanjem Muravjeva vprav sedaj, ko so Ja{>onci vničiti brodovje na Daljnem Vztoku, zaje-dno pa potisnili vojsko generala Kuropatkina do Harbiua. Italija. Nekateri bedaki v Italiji, ki mislijo. da se delavci šc dandanes ogrevajo za neumne šovinistične komedije, agitujejo z vso silo proti Avstriji. General Garibaldi, ki nima nič druzega po svojem slavnem očetu i kakor ime. trdi, da ima pripravljenih že 80 tisoč prostovoljcev, ki so pripravljeni zastaviti |>ot Avstrij-kem \ Macedonijo. Mi gotovo ne smatramo trditev generala Garibaldija za resno, ker : vemo, da se Garibaldi ju gre le za I to, da mu neumni patriotje nosijo denar, šovinistični časniki pa pojejo kot drttzenut rešitelju talijanskega ljudstva nesmrtno (?) slavo. Nemčija. Državni proračun za miuolo leto izkaziva 6.3 milijona primanjklaja. i Radovedni smo, kako bode uprava j državnih financ prikrila ta primanj-j klaj. ki je že vsako leto kar v navadi. Iz kopališča Elstcr jKiročajo, da j je princezinja Lujiza Koburška vtckla svojim trinogom ter daJxxle najbrže proti svojemu razuzdanemu soj »rogu vložila tožbo za ločitev. Veliko uevolje je provzročilo poročilo generala Trothc o padlih vojakih v jugozapadni Afriki, ker so le častniki prijavljeni imenoma, ki so bili ranjeni ali vbiti. Proti tej objavi protostujejo še taki delavci, ki so nasprotniki socializma, ker vvidevajo, da zapovedujoči generali dete celo v vojni padle vojake v dva razreda, dasi so se liorili vsi skupaj za eno in isto stvar. Ali ta vgovor bode malo |K>magal. Dokler so ljudje tako neumni, da se pusle izrabljivati kot piča za to-|K>ve, dotlej bodo Smatrali višji vojaški dostojanstveniki nepotrebnim, jH»ročati na drobno o življenju in smrti navadnih vojakov. V Nemčiji so vstanovili^ novo vsevčelišče, na katero so lahko ponosne vse hlapčevske duše. V nečem gornjem šlezijsketn okraju so stanovih šolo za biriče — policaje, da bi tem lož je in vspešnejše nastopili proti naraščajočemu socialističnemu in narodno poljskemu gibanju. — Skoda za denar. Ideje se ne dajo z biriči vničiti, ne omejiti. Toliko bi se bili vže nemški birokrat je lahko naučili iz zgodovine. Turčija. V Armeniji opasno vre, ker turški sultan in njegovi podredpniki po znani navadi — vsaki drugover-ski. državljan je najboljši sultanov podložnik, če je mrtev — izvajajo reforme za drugoverske državljane. V Vanu so se Armenci, ki so siti turškega trinoštva, ki nočejo še v prihodnje gledati, kako Turčini šiloma oskrunjajo njih žene in dekleta ter ropajo po armenskih hišah, spoprijeli s turškimi četami, katerim so prizadeli izdatne zgube. Ameriško vesti. Kdo je pričel vojno za odprte delavnice? Naj prijatelji predsednika Roose-vclta še tako hvalijo kot prijatelja delavstva, vendar ostane pribita resnica, da je Roosevelt s znano afero v državni tiskarni pričel boj za odprto delavnico (open shop). To so mora vsaki delavec dobro zapomniti. Roosevelt je golo orodje v ro-kalt^ameriške plutokracije ter mora tako plesati, kakor mu Ic-ta gode. Kapitalisti naj glasujejo sami za svoje kandidate, kajti zavedni delavci IhhIo glasovali za socializem— za Debsa. Spominska slavnost za žrtve pri Lattimeru. Dne 10. septembra t. 1. bodo or-ganizovani rudarji priredili v Ta-maqui, Pa., veliko spominsko slavnost za žrtve, ki so pred 7 leti izdihnile |kx1 krogljatni šerifa Martina in njegovih pomočnikov pri La-tirneru. Na ti slavnosti se bode tudi določilo, kje se lxxle jx>stavil padlim žrtvam spomenik.' Zemljišče. na katerem se je zvršil straho-jxteii in zavraten umor, je lastnina rudniških posestnikov, ki nočejo dovoliti, da bi jih sjx>memk na lastnem zemljišču spominjal na hudodelstvo. katero so njih hlapci zvrnili nad mirnimi delavci. Pogled v prihodnost. Emil Vandervelde, vodja belgijskih socialistov je ob svojem pri-hodu v New Vorku, ko ga vprašali za njegovo mnenje o socialističnem gibanju, izjavil sledeče: "Jaz mislim, da se socialistično gibanje hitrejše in močnejše razvija v Zdr. drž. kakor v Evropi; sosebno zadnjih pet let je to gibanje ogromno ^tairastlo. kaj ti, žy rokuj Američani so sf poprijelt socialistične ideje, ki so ji bili preje nasprotni. V Evropi se Ixxle dovršila socialna revolucija povsem mirno, ker je vojaška sila prevelika; v Zdr, drž. je ta stvar drugačna. Jaz sem prepričan. da IkxIi današnja mladina uže doživela zmago socializma ter Ixxle žela sadove našega dela. Na jedni strani trusti, na drugi pa stavke tvorijo lc nekake pred-bitke pred veličini lx>jem, ki ne Ixxle izostal. Tem močnejši postajajo trusti. tem lažji Ixxle prehod iz kapitalistične v socialistično človeško družbo, ker ni druzega potrebno, da velikanska zasebna podjetja preidejo v kplosno last. Mi lahko želimo, da trusti vspevajo, mesto propadajo. Kedar bode čas, bode ljudstvo imelo le dobiček od ljudi, ki so se potrudili, da so osredotočili obrt. Saj še sile ne bode -treba, da se bode človeška družba spremenila. Nam se ni treba bati, da bi doživeli dogodke kakor v francoski revoluciji." Iz dežele lopovov, V Coloradi še vedno neomejeno gospodari druhal, ki se imenuje zaveza državljanov. Dvanajst oboroženih rokovnjačev — članov omenjene zaveze je napadlo H. Hoote-na v njegovem stanovanju ter ga šiloma odgnalo v Canon City. Peabody in Sherman Rell, ki ob vsaki priliki zatrjujeta, da sta prijatelja miru in reda, gledata povsem mirno, kako oboroženi tolovaji šiloma odganjajo ntfrne in poštene delavce, sploh vsaccga, kdor simpatizuje z organizovanimi rudarji. — Ali je Colorado v Zdr. državah??? šerif Bell, ki je dobil svojo službo po milosti oboroženih rokovnjačev v službi rudniških lastnikov je pisal gov. Peabody-u list. v katerem odločno odklanja vojaško pomoč, Češ da je za varnost v okraju najbolj preskrbljeno, če se združijo najboljši elementi v obrambo. Z drugimi besedami pomenja, da je najboljše, če roparska in razupitai "Citizens Alliance" sama gospodari j po rokovnjaški navadi. Sploh je pa proti ierifu Bellu se-1 daj vložena tožba, ker si je s po-j močjo oboroženih barab šiloma pri-; svoji! službo šerifa. Naie radodarne milijonarke. Po grozni nesreči, ki je zadela izletnike parnika "General Slocum" to bogate dame iklenile v svojih klubih darovati 5000 tolarjev za dhtžine ponesrečencev, poleg pa določile jedno damo za diakonisi-njo za versko občino sv. Marka. Sedaj se je pa pokazalo, da klubi teh lenuhinj sploh niso niti centa darovali za |x>nesrečence. Nekatere dame so pač zapisale na nabiralno polo, da bodo darovale 10—30 tolarjev. Ali sedaj se razne dame izgovarjajo, da so omenjene zneske zapisale v prvi razburjenosti, a da niso pri volji darovati kak cent. Le "sestra" Lujiza, diakonisinja je pričela s svojim delom, ker so ovčice verske ol>činc sv. Marka prišle do spoznanja, da je neumnost častiti lx>ga, ki se maščuje nad nedolžnimi otroci. ' Mi ne moremo izreči v tem slučaju naše sodbe, ker smo |xi izrekih duhovnikov navadni grešniki. Zategadel pa izrekamo "sestri" Lujizi in "ljubemu'' bogu sožalje. ker jima ljudstvo obrača hrbet. Žetev za premogarske kralje. Trust za premog je pričel že s prvim septembrom dražiti mehak in trd premog. Cena |x>jde od dne do dne kviško, dokler ne doseže najvišjo ceno. Premogarski kralji navadno vsako zimo podraže premog za en tolar pri toni, dasi so troški za pridobivanje isti, kakor po leti. Kljub temu, da premogarski kralji kar očitno skubijo ameriško ljudstvo, je to ljudstvo tako neumno, da voli svojim zastopnikom v kongresu, kakor predsednikom Z'ir. drž., očitne prijatelje in zaščitnike trustov, kojini je edina zadača ves imetek ameriškega ljudstva osredotočiti v svojih nenasitnih bisagah. Roosevelt, Parker — republikanska ali demokratska stranka sta ena in ista. Itnati različni imeni, v resnici pa stremite obe za tem, da se današnji roparski sistem ohrani, ki vpropastnje širše ljudske sloje. Sodba kapitalističnih časnikov o Mitchellu. "John Mitchell, vodja preinogar-jev je dokončal svoje študije v Evropi in se vrnil. Ker je vplival vedno le blagodejno, se njegovega povratka veselimo." Tako sodijo kapitalistični časniki o Mitchellu, ker dopušča, da kapitalisti mirno spravljajo velikanske dobičke v svoje žepe. Ali, kdove, če ni veselje kapitalistične gospode prezgodaj? Zaupanje delavcev do voditeljev, ki niso socialisti, je vslcd stavke klavniških delavcev omajano popolnoma. Delavci so spoznali, da je počasna, taktika go-s|xxlov za delavce pogubonosna, ki se ravnajo po izreku: "Le delodajalce se ne sme oškoditi", ter se branijo z vsemi štirimi vzajetnnost-nih stavk. Nauk, katerega so spoznali delavci vsled stavke klavniških delavcev, se glasi: "Ne zaupajte voditeljem. katere je treba s silo dovesti do stavke, Proč z voditelji, ki so s počasno taktiko provzročili vpro-past stavke." Ako bi ne bili organizovani delavci tako visoko plačali ta nauk, tedaj bi rekli, da je to najboljša šola za delavce, ki so pričakovali rešitev slabega gospodarskega položaja od reakcionarnih delavskih voditeljev. ki so po svojem političnem prepričanju republikanci ali demo-kratje. V bratskem objemu "World" v New Yorku prinaša vest, da je Theodore Roosevelt, kandidat republikanske stranke za predsedniško mesto in sedanji predsednik sklenil mir z Morganom, zastopnikom vele finančnikov v New Yorku. Roosevelt je zagotovil Morgantt. da se trustovskim kraljem ni treba bati kake spremenitve. Naobratno je pa Morgan obljubil, da bode poskrbel za izdatno denarno pomoč v prilog republikanskemu volilnemu skladu. Mi ne vemo. kje je "World' zajel to vest. ki tako odločno in jasno pripoveduje o pobrati mstvu mej Rooseveltom in Morganom. Mi ne dvomimo o tem, da se je mej: Rooseveltom in finančniki iz "Wall" ulice, kojih zastopnik je znani milijonar Morgan, napravila, nekaka pogodba. Roosevelt se je izročil Morganu, da mu preskrbi potrebna bojna sredstva za volilno, borbo Ako K le Roosevelt irro-( ljen predsednikom, tedaj bode postal j>0 milosti Morganovi. In take kandidate priporočajo delavcem kot njih prijatelje, ki so v zvezi z največjimi nasprotniki delavcev — z kapitalisti? Res smešno 11 Rudarji vbiti. Vsled raztrelbe v rovih garjev-skega mesta Zeigler, 111., je jedea rudar vbit, četirje pa teško poškodovani. Take mnogomorije so povsod na dnevnem redu, kjer se tnno-gomorike smatra najodličnejšim članom Človeške družbe. Dobiček trusta za izdelovanje papirja. Iz letnega poročila "International Paper Compagnie" posnemamo, da je trust za izdelovanje papirja po odplačilu dividend na obligacije in obresti na prvotne delnice naredil $717.->58 čistega dobička. — Koliko dobička so pa napravili de* lavci? Niči Njim so ostali prazni žepi, žuljeve roke, raztrgane in po-nošene obleke. Pa naj še kdo reče, da ni današnja človeška družba pametno vrejena? Seveda le za kapitaliste! Milijonar v poslaništvu. Oficijehui glasila ameriških plu-tokratov |>oročajo, • da Ixxle mladi milijonar Cornelius Vanderbilt vstopil v ameriškjo poslaništvo v Kerolinu, da bode to imenovanje očvrstilo prijateljsko zvezo mej nemškim in ameriškim ljudstvom. "Kaj vendar govore o navdušenosti nemškega in ameriškega ljudstva," tako piše v sveti jezi "Turnerzei-tung", list nemških telovadcev v Ameriki, če neki gospod po božji milosti in neki culukafer po milosti denarja, ki se imata oba zahvaliti le svojemu rojstvu za to, kar sta, pi-jeta skupaj šampanjca? Lc počasi nemški telovadci I Dokler današnji mogotci, ki sede na tronili in nenasitnih denarnih bisagah popivajo v veselih družbah šampanjca, se smejo tudi narodi navduševati drug za druzega. Ako se pa ti mogotci pri popivanju spo-rečejo ter (»mečejo drug druzemu čase v glavo, potem se smejo narodi klati in streljati med seboj, kar zgodovina raznih vojn dokazuje z neovrgljiviini dokazi. — Vanderbilt in Viljem TI, v bratskem objemu— prijateljstvo mej veliko ameriško republiko in močnim cesarstvom je neomajano. Tako Ixxlo pisali me-» ščanski listi, ki so v klečeplaztvti dosegli najvišji rekord. — V resnici pogled za bogove! Stavka klavnidklh delavcev. Stavkujoči klavniški delavci so r ogromno večino sklenili nadaljevati stavko. Predlogi za mir so bili za stavkujoče delavce jako poniževalni. zato so jih delavci tudi zavrgli. Izgubil je svaj imetek v vojni. Adamson. francoski botanik je izgubil vse v vojni — imetek, domačijo. vrtove — vse, razun potrpežljivosti in |xjguma. Bil je skoro 70 let star. a vendar je mislil na pridobitev novega bogatstva. Tako junaštvo je gotovo občudovanja in zavidanja vredno. Ali vsakdo si lahko pomnoži duševno moč, če rabi Trinerovo zdravilno, grenko vino, ki se prideluje iz naravnega vina ter nima v sebi kemičnih snovi. Ta lek množi moč prebavnega sistema, (xivspesuje delavnost jeter, ledvic, da se očistijo strupenih snovi, množi kri ter jači telo. Za vsako želodčno bolezen, rabite to družinsko zdravilo — Trinerovo zdravilno, grenko vino, ako hočete o-zdraviti se. Ta izvrsten lek se dobi v vseli lekarnah, dobrih gostilnah' in pri izdelovalcu Josip Trineru, 700 So. Ashland Ave. Pilsen Station, Chicago, 111. SVOBODE. Slovenci-bratje združimo se! T slogi je moč! Črne listine. čikaški kapitalisti so vstanovili tako zvani "Association Employment Bureau" in vsaki delavec, ki želi imeti delo v kaki odprti delavnici se mora zglasiti v pisarni omenjene kapitalistične posredovalnice za delo. Tako kapitalisti! Oni zahtevajo, da ima vsaki delavec sramotno garjevsko znamko, ako hoče dobiti delo. Kapitalisti ne marajo delavcev, ki bi mislili s svojimi možgani, oni zahtevajo tope. poslušne! sužnje, ki se puste z oslovsko potrpežljivostjo izkoriščati. — Delavci vidrami te se! Slovenke v Chicagi pozor! V nedeljo i uri pqpoldne, dne 11 t. m. Ixxle imelo ieuako podporaO društvo "Ilirija" na 21 ulici št. 376 v pritličju tiaj desno društveno se-j jo. na katero »e vabijo vse Članice, kakor tudi vse drage Slovenk«, ki imajo remio voljo vpisati «e v dra-Itvo. Odbor Delarci glasujte v jeaeni u kan,-ididate — socialist"! "Glas Svobode" [The voice of Libertyj Prvi svobodomiselni list za slovenski mi rod v Amerik1. "Glas Svobode" izide vsaki petek «1 velja za AMERIKO: za celo leto ................11.50 ta pol leta ................. 75c ZA BVROPO: za celo leto ............kron 10 za pol leta .............kron S kuicrrd hi th« 1'u.i orri.* m ciihMw«. lil,, »» scoonil dun Matter. Subscription $1.60 par year. AdvertIseraents ou agreement. Naslov za dopise in pošilja t vo jo sledeči: 'GIhk Svobode' 563 Throop St. Pilsen Sta. Chicago, 111. Dopisi. Iz Collinwtoda, O. Ako bi hotel človek popisati vsa "Človekoljubna" dela, katera izvršujejo dan za dnevom slovenski nebeški agentje v Ameriki, tedaj bi potreboval list, ki izhaja najmanj trikrat v tednu. Ali prostor ne dopušča, zato se omejim le na taka dejstva, ki dokazujejo jasno kot beli dan, da ti gospodje tržijo z vero, kakor trgovec z navadnim blagom, da jim je bog le sredstvo, s katerim niolzejo naš slovenski narod. ■ Josip Tomaževič, vulgo Vovkcc leži smrtno bolan v Collinvvoodu. 2 en a z devetimi otroci stoji ob postelji reditelja. Pred tednom je zaželel bolnik, globoko versko prepričan človek duhovnika, da mu i>ode!i zakramente kat. cerkve, ki so po njegovem prepričanju potrelmi, predno ilovek umrje. Žena je lakoj odšla k dobro znanemu "človekoljubu' Vidu Hribarju, slov. župniku v Cleveland. Hribar pride res bolnika obiskat, a ko zve, da so otroci bolnika krščeni v irski cerkvi, sc obrne in odide z besedami: "Vi ne spadate k nam." 2ena ni obupala ter odide drugi dan zopet v župnišče. ^Ker ni dobila Hribarja doma, obrnila sc je do njegove boljše polovice, reete kuharice Reze, ter jo zaprosila. če že župnik noče »povedati bolnika, naj bi vsaj jedcu misijonarjev odšel k bolniku, ker je njemu nemogoče napraviti spoved v drugem jeziku. "Ali je vaš mož župljan naše fare', vprašala je Hri-barica. "Ne", odgovorila je žena. "Ako ni vaš mož župljan naše fare," se je odrezala "pobožna" kuharica rimsko-katoliškega farja, "ne bode nobeden prišel." Ko je bila žena v tretjič pri Hribarju, ji je le-ta rekel: "Aha. vi hodite k irskemu duhovniku, bom že jaz šel k njemu ter ga bodem pošteno ozmerjal. Kaj ima on opraviti s Kranjci? Naj le bolnik vmerje, spravite ga kamor Kočete, ja/ ne grem nikamor." Tomaževičeva je odšla h hrvatske mu duhovniku. Ali zaman! Le-ta je povedal, da sta mu škof in Hribar prepovedala izpolnjevati versko-duhovniške dolžnosti napram Slovencem. Sedaj pa vprašamo Hribarja, kam spadajo tisti tolarčki, katere je že večkrat pobiral po Collimvoodu? Pomislite Slovenci! Človek, ki je po naši narodovi milosti, ne po božji postal duhovnik, odreka bolniku na smrtni postelji podelitev zakramentov. ki je v svojem življenju, dokler je bil idrav s krvavo prislu-ženim denarjem podpiral cerkev sv. Vida. In vi cerkveni odborniki mirno gledati postopanje tega |*J denarju hlepečega f-irja? Ali ste že izgubili Vse možtvo? Ali ni skrajni čas, da nastopite proti delovanju tega popa, ki ne pozna druzega kot denar in zopet denar? Vzemite si za vzor Hrfate v Allegheny ti, ki so dali * Bekavcu zasluženo hreo. Rudolf 11'alf. , Iz Clevelanda, Ohio. Prq>otrebno je, da očrtamo delovanje taci h podpornih društev, kij nosijo le ime, ki pobirajo le mesečne doneske, bolnim rojakom pa dajo le f—o. Pred tremi meseci je ponesrečil iJciip Campel pri delu v tvornici. j Na jednj roki nnt je 4koro vse žile. prerezalo. Siromak je član dr. -v. j Vida K. S. K. Jednote vže nad H let ter je nad 50 let star. Poleg pa ima še skrbeti za ženo in 4 otroke. losip Campela je zdravil tvorni- j ški zdravnik dr. E. X. Follansbee, ki mu je obljubil tvorni iko podporo kakor tudi društva sv. Vida Dr. Follansbee je Campelu izro-ji. .48 potrdilo za dmit ka dra. Kehresa, v katerem potrjuje, da je bil J. Campel ud društva sv. Vida Q tednov v resnici bolan. Dr. Kehres je čampela zavrnil, da' 11111 društvo ne bode izplačalo pod-(»re, ker listek ni pravilno narejen, Čanipel se je sedaj s svojim devetletnim sinom podal k dr. Follanšbo-en, da hi zvedel, kaj listku primanjkuje. Scve je dr. Follansbee takoj telefon ičnim potom vprašal dr. Kehresa po nedostatkih. Odgovor je bil: "Josip Čampcl sc ni ravnal po mojih navodilih." Sedaj je Čampcl čakal do prvp mesečne s^je, a po dr. Kehresev. izjavi se mu je-podpora |x>polnoma odvzela, , 1 Dobro! Čampela je zdravil dr. Follanbee; torej ni bil z dr. Kehre-sem v nobeni zvezi glede ozdravljenja njegove roke, tedaj dr. Kehres ni bil poklican Čampclu dajati kaka novodila. Vsak človek ima pravico, zahtevati da ga zdravi tisti zdravnik, do katerega ima zaupanje. To bi bila lepa zmes, ako bi bil kdo član 3 ali 4 društev, da bi ga zdravili 3 ali 4.zdravniki in sicer vsa-kteri po svoji metodi. . Čampcl je [»skusil še enkrat prepričati odbornike o pravici, ki je odločno na njegovi strani in šel je do blagajnika Fr. Suhadolnika. "Potožili" in "katoliški" Suhadolnik je pa vbozemu siromaku odgovoril: "Idite domov, vam bodemo dali pa po smrti 10 tolarjev več." Neverno kaj bi rekel "krščanski" Suhadolnik, če bi kdo kupil v njegovi prodajalni par čevljev, plačati jih pa obljubil še le po smrti in sicer s pristavkom, da mu bode takrat pol tolarja več plačal. Ako se ne motimo bi Suhadolnik izjavil: "Slepar poberi «.e mi iz prodajalne." Ali bi ne Kilo pametno,- čc bi tudi Slovenci takim društvom, ki direktno narekujejo zdravnika in ki po smrti za neizplačano bolniško pod-|*>ro obljitbjajo 10 tolarjev več, povedali v obraz: '/.: 1 vas ni- prostora mej Slovenci Prijatelj resnicc. Iz pota. Radi trgovskih zadev Jem bil primoran, kake tri tedne jtotovati po ameriški republiki. Na potu sem tudi malce ogledal razstavo v St. Lmiisu. Videt sem mnogo vsa kovrstnih predmetov, ki pričajo o napredku in kulturi raznih narodov. Vsaki narod se je |>otrudil da pokaže vsem drugim narodom višek kulture, katerega je dosegel. Mej evropejskinii državami se najbolj odlikujeti Anglija in Nemčija, V avstrijskim oddelku sem se največ zanimal za poljske pridelke. V tem oddelku sem nakupil sadje, seve je bilo narejeno iz mila, da hi doma dokazal, da sem bral sadje v stari domovini. Neki žid je mene in brata mojega opozoril, da sva slaba Avstrijca, ker nočeva kupiti od njega pristnega avstrijskega vina, katero je vsacemu obiskovalcu vprav |>o kričaški ponujal. Obljubila sva mu. da ga poseliva drugi dan. Drugo jutro sva <$>bila na njegovem mestu neko Nemko. Naročila sva ji, naj vsacemu prinese kozarec najboljšega vina. Takoj 1» okusu sva spoznala, da vince ni nikdar videlo Avstrije. Pokazala nama je napis na steklenici, češ Če ne verujeva, naj sc prepričava. Omenila sva, da imajo tudi v Ameriki tiskarne., kjer umejo tiskati slične znamke. Vprašala sva jo, naj nama pove, v katerem kraju v Avstriji rodi trta tako vino? Odgovorila je na zgornjem Štajcrju. Sedaj, sva imela pa dosti. Opozorila sva jo, da tam ne raste trta. Pričela je izvijati se, obstala je, da ne ve odkod je vino, ker je ona doma iz Nemčije. Prinesla nama je drugo vino, ki je bilo v resnici izborno črno kalifornijsko vino. Hotela sva tudi Ogledati francoski oddelek, kjer se nama namignili, da si morava najprvo pri ravnatelju, ki stanuje v mestu preskrbeti vstopnice. Odšla sva naprej, kakor t tuli mnogo druzih. Prišla sva do ruskega oddelka, kjer naju je velik i j ttapir opozoril, da so tu razstavljeni j izdelki našega bratskega naroda. Razočaranje je bilo veliko, kajti ve-! činoma so vsi predmeti še v zabojih. 1 Po pet dnevnem prebivanju v St.: I^iuisu sva večinoma največ zani ; mive reči pregledala, izrabila sva! čas, kolikor je bilo mogoče. Odšla sva z bratom v Pennsvtva ; ni jo, kjer sva obiskala razne rojake, s katerimi sva liodila skupaj še doma v šolo. Poznala nisva nikogar, ako bi sami ne povedali svoja imena in koti so doma. Čas je gineval hitro in obrniti se je bilo treba proti zapadu. Ločila sva se z bratom, on se ;e napotil proti domu. jaz pa v Chicago. V Chicagi sem se takoj prepričal, j da to ni majhna kranjska vas, tem- j več da je mesto, kakeršnili je malo| na zemskem oblu. Po daljšem kri-žarenju sem vendar našel "Throop" ulico, kjer je , tiskarna "Glas Svobode". I zda vatel j lista, g. Konda me je vprav prijazno sprejel. Seznanil me je tudi z g. Rahmanom, ki mi je razkazal vse češke naselbine v Chicagi. Čehov je približno okolu 200.000 v Chicagi ter stanujejo v treh velicih skupinah v mestu. V nedeljo sem bil tudi na Pic.nic-u vit. Martina v South Chicagi. Zabava je bila izborna. Žal, da sem moral Chicago prerano osta-viti, ki j,e napravila name veličan-stven vtis. Že v petek sem dobil brzojavko od brata, naj se nemudoma vrnem domov. Ža prvo, je dašla druga. Z težkim srcem sem ločil oil gostoljubnih čikaških Slovencev, ker sem slutil, da se je moralo, kaj nenavadnega pripetiti na mojem domu. Mej |>otom sem se vstavil v Omahi. kjer me je g. Pez-dirc vprav prijazno sprejel. Doma sem zvedel žalostno novico. Soprogo mojega voznika je vjel vlak na progi, ko je pobirala premog. Moj brat ji večkrat pravil, da je nevarno hoditi |m> progi. Re-'vici je eno nogo popolnoma odtrgalo, dru^o pa zmečkalo, sedaj je sirotica v bolnici in težko, da bode okrevala. V Rok Springs v moji novi domovini gre še vprav dobro z delom. Rojaki prihajajo dan za dnevom in če se bode naseljevanje tako nadaljevalo nas bode kmalu nad 500. Končno se zhvaljujem vsem rojakom za gostoljuben sprejem, /Gl. Sv." pa želim obilo vspeha in naročnikov. F. KerSibuk. V odgovor. Neko človeče, z usušenimi možgani, ki čujc na ime 1'erko, je v "Novi Domovini" v naj prist čnejše-iiiu listu vseli tepcev in sleparjev, čvekalo, da do mojega obiska še ni bil razširjen list "Glas Svobode" mej Slovenci v Lansingu, Ohio. Gotovo je, da revčki 11a dului, kakor je imenovani Perko, gotovo niso čitali "Glas Svobode", ker je njih hlapčevska pamet prekratka, da bi razumeli list. ki oiiiočnikov v Pragi je končal konec minulega meseca s popolno zmago delavstva. Trajal je 34 tednov. 5. dečembra 1. 1903. je 42 mizarskih mojstrov vrglo iz svojih delavnic 556 delavcev, izmed katerih je bilo 300 očetov družin, ki so imeli skupaj 446 otrok. Vzrok tega dejstva .pa je bil: ker delavci niso dovolili, da bi bila njih delavna doba |xxlatjšana za eno celo uro. Delavci «1 se držali svojega deveturnega delavnika, mojstri so jim pa hoteli vsiliti — deseturni. Poj je bil oster. Zahtc-,val je 56.616 delavnih dni j. ali solidarno in dobro organizirano delavstvo je zmagalo. Stavka je strokovno komisijo veljala 116.000 j kron. Veliko to denarja, ali zato i ima 847 delavcev skrajšani dela-| vnik. To je pa vse odgovor na j vprašanje, kaj zmore dobra organizacija. ___ ___ Listnira uredništva. Sodrug Simon Kavčič. Kot bo Uialisti ne poznamo lojalnih ozimv.' j Pišite, kar Vam je drago. Komur; jni všeč, naj pa Vaš« misli pobija. ! saj je vsakomur prostor na razpolaganj«. Mi se držimo načela ;"Kdor I mi zna svoltodlio mislili, s« tin I i za bvoIkmIo 1 Mirit i ne more.' ta tega Inh-ko sklepate, dami nikomur 110 črtamo njegovih misli. V hI dopis "Socializem in uuionizHUi" izide v prihodnji številki. Tem razllcnejše misli so pojavljajo mej mlatili naših sodrugnv. toliko liolje za slo-vensko socialiste, ker dokazuje, dn so se tudi mej nami pričeli bistriti pojmovi. Pozdrav! 4 .1 oh n Meden na jJ8o Wilson j Ave. je zastopnik "Gl. Sv." zn Cleveland in okolico. Njemu lah fen vseh Tadevah vsakdo zaupa. --1 Kit je Ivan M eden n vsled njegove trgovine nemogoče, da bi obiskoval posamezne rojake, se prosi vse so mišljen ike, Se imajo kako opravilo ; glede "GL Sv."', da ga poselijo D;> Društvene vesti. DruStvo "Slavlja" St, 1. S. N. P. J. j v Cblcagu, ni., Ima evoje redne me-seCne seje vsako četrto nedeljo v me- j s ecu v Narodni dvorani nft 687 S. \ Centre Avo. John Duller, tajnik, 12 W. 25th St., Chicago, III. j Društvo "Bratstvo" št. 4 S. N-P. J. v Steel, O, ima svoje redne mesečno sej« vshko prvo nedeljo v mesecu v prostorih brata «1 o h 11 R e b o 1 n v Steel, ().. DruStvo "Naprej" St. 5 S. N. P. J.'v Glovelandu, 0„ ima avOje redne me-sefine seje vsaki prvi Četrtek v mesci v prostorih brata J. Medena zvefier ob 8 uri. Anton Benedlk, tajnik, v 1778 St. Clalr St, DruStvo "Bratstvo" St. 6 8. N. P. J. v Morgan, Pa.. Ima svoje redne me-seCno seje vsako Četrto nedeljo v mesecu v prostorih brata Frank Mlklav-CiCa na Sygen. V mnogoštevilnem pristopu k omenjenemu drufttvu vabi Odbor. DruStvo "Bratoljub" St. 7. 8. N. P. J. v Clarldge, Pa, ima svoje redne mesečne seje vi-ako prvo nedeljo v mc-h ecu. Hrmii Ijenlkl hp vabijo v drnfitvo. Društvo "Delavec" St. 8. S. N. P. J. v 80. ChicKKO. 111., Ima *voJe rodne' mesečne soje vsako prvo nedeljo v mesecu v društvenih prostorih na 1019 Green Bay Ave. DruStvo sv. Petra In Pavla. J. S. K. J, poživlja tem potom vse svo-je člane, da se redno vdeleiujejo soj dne 13. vsacegtt uieaeca v društvenih prostorih 1207 S. Santa Fe Ave., PUEBLO, COLO. Bratsko druStvo "Sokol" J. S. K. J. lina vsako tretjo nedeljo v mesecu svoje-redne meseCne »ejfoft društvenih prostorih na 315 NortheriP"Ave. Kdor vstopi v druStvo do dne 31. dec. t. I., ne plača vstopnine, Društveni idrav-nlk Je dr. Chr. Argyr, 1210 Berwlnd A ve. 7.\ mnogobrojnl vstop se prlpo roča . Odbor. 0QT Somišljeniki naroCujte In prlporočujte "GLAS SVOBODE" Somišljeniki in sodrugl v večjih slovenskih ameriških naselbinah, ki žele slovenskega govornika, naj Be obrnejo nti stranlunega tajniku, sodr. William Mailt v, National Secretary. ii Poiirliorii Street, Chicago, III. Ali ste /e preiskali Idaho? Po pravici jo nuzivljemo zemljo bodočnosti V poljedelstvu, vodah, rudah pa hode kmalu lie prekošena. NJE PODNEBJE .IK PRAVI IDEAL. Ali st; hočete lmlje poučiti o drža vi? Če iBtete nove domovine za poljedelstvo, tedaj pišite nam. Ako vtis zanimajo premokopi in rudniki v našem tako zvaneui "Thunder Mountain folder" [Kitom pojdite in prepričajte se 1111 svoje lastne oči. D. E. BURLEV, 'D. i:K, (}. P. & T. A.1 A. P. A- T. A. Oregon Short Line K. H., Salt Lake City. Utah. NAZNANILO. Naznanjava rojakom, Hrvatom j in drugim br. Slovanom, da sva | kupila veliki, splošno znani ......SALOON...... pod imenom "Narodna dvorana," sedaj "'Slovenski Dom". Priporočava c. občinstvu, »osebno rasnim društvuui veliko plesno dvorano en razne zabave in druge dvorane za ' društvene seje. V saloonu ''|mh>1 | table" in glusovir. Točiva pristno pilzensko pivo iti drugo isborno pijačo. V istih prostorih otvoriln sva tudi vinarno. Točiva izliorna kalifornijsko, Tfinerjevn in druga I«'-1 la in rdeča vina. rdeči burgundee,, tieli tokajee. risling in druga fi-j na vina se dobe pri naju iij debelo in drobno. Potniki dol k' pri naju prenočišče j in vnO postreilK) Vsi dobro dotdi! Mladic bratje K.'« s*7 S. Centre Ave. na voguln j , K cost i. TKI.. I.oomis i«H Chicago. III. I! H BAN BKO'S pogiebii. Vr.l >V 18th. St.Chicago, 111. CENA IN BOBllA POSTBKZBA Akohocw imeti fine sliko, idi k fotografu j LIEBICH u j 80 86 Euclid Ave. Cleveland, OhH. Ali hočeš biti moj sodrug? Moj mesečnik sedaj pokriva vse troške. Prej m um toliko denarja kolikor ga potrošim. Odkar izdajam mesečnik "Wit-shire", se nisem mogel kaj sličnegu trditi. V podjetje sem vložil i? lt)0,0(X),, a ti so sedaj tu.' Bodrngi, ki me poznajd, vtnlo, da moja želja ni kopičiti denar, temveč pospeševati socialistično propagando. Kako se to najboljše vrši? l'o daljšem premišljevanju som prišel do zaključku, daje najboljše, ako se mi priduži še kacili 3000 socialistov ter se skupno lotimo tenkega agitntorifnega dela. ako hočemo, da ImmIo Socialistična agitacija imela v najkrajšem času velikan-ski vspeh, * Ali malo je socialistov, ki bi imeli potrebni denar za del-nice. Ali jaz sprejmem sodmge kot delničarje, 60 tudi nimajo jiotrebnegn denarja. Kdor Hoče izvedeti za jiogodbene točke, kiior hoče vedeti • kako Inliko dobi delnico vredno $10 s petimi odstotki letnih dohodkov mojega naloženega kapitala, poleg pa tudi volilno pravico, naj nemudoma piše meni v New York. (L4YL0K1) WIL8HIRE urednik >V i In h i re's Magazine, New York, N. Y. 125 East 23rd Street. SLIKA PREDSTAVLJA uro za damo. Pokrovi so pretegujem z zlatom Golti filed, jaiiičeni za-0 let. Kole-»ovje na razpolago I'i«in ali Waltham. Zdaj samo $.12.50 Mož. osreči svojo ženo in kupi ji uni za bolično darilce... Jacob Stonich S«> E. Mttdlsun St. Chicago, 111. l 1041 i'emu pustiš od nevednih zobo-^'zdravnikov i /d i rat i svoje, mogoče še jxipolnoniu zdrave /obe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali sre-lirom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Ih\ B. K. Sinionek ZobozdravnJJk. 544 HLI K ISLAN1» AVE. ( HICAU0, ILL. Telefon Morgan UIH, Najboljši svetovni obiskovalci ho na dobičku ako potujejo via Deliver in Kin tJnu.de/eleziiicepreko Kock) Mountains okraja v Colorado, Utah aH tlhooreaiisko obrežje, ki ima največ krasnih razgledov, gorskih slik, mineralnih studeneev ter za lov in riborstvo tako ugo«len kraj. kakor nljediia thuya pregn na Bvetu. /dravo i'olui.ni:-kit tunlnebje je posebno mikavno za polet-ll(. 1>0,ilnit,. Manilo.., Colorado Springs, QtilWOpd HtlRhtlCH h, salt Lake fill* so svetom, znan«. Znižano cene v < tdon.do Springs in Utah na vseh progah s primernim (»topom v eolonulskih in zapadn.h mest. i. Hr/ovlaki iz M. Louisa, Chicago v Colorado, 1 tah in cdifoniijska mesta. Elegantni jedilni vozov,, postrežba a la carte na vseh bneovlakih, N.ijlejiše puslrovnne knjižice se ua zalitevanje razpošiljajo zastonj. s. i\. hoopkb, (i P. A- T. Agent. I »enver. Colorado. SLOVAN K SLOVANU! LETO JE TO! bN.-.M« laignta zaloja linijskih najmotlnejših oblek in površnikov je pouitna. Vfca obleka je izdelana od linijskih kroja.w iu s«, naj nuSnejšo in unjcenejš,« m. trgu. l'ri nakupu oziroma i'«^ " nove zrlogo m, o dali |,-sebno rx.zornt.st na to. da bi te - K najdalj, v modi osliile in da bi cen . od .•malem, kuk .r smo ilose, E tml. V l«.I.H.» »t,, ali « Vne ..»šil, obh-k in površnikov s.. OD $0.(K) pO .•. .».'/. 1 Izvoliti' -i I Ilir. nti iiiM.iiorlnejšt, obleko ali ptivršnikV Naša v. m;-telmi ski itin v u m v,,i. j«i..iL da vam volji in -bi,,! obleke in iH.vrsnike iz .ase velike zal-W ™ ^ • neg« doma.'- nI imp,Hi,ane«a sukna za tako ni«kt Govorimt. slovensko. Vprašaj po številki 10 Somiilifiiikt naročajte m J rolnjte noje fas* fuse. Soajaliznn je posivi sila, s katero morajo raiunah vse franke. Slovenska Narodna Podporna Jednola. s sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonioii, 5IWI S. Centre Ave., Chicago, lili Pfodpredswlnik: Mihael Strukku, 519 Power Str., Johnstown, Pa. I.\ tajnik; Martin Kosim, 5l'»;i Throop St.,'Chicago, 111, Ps- duller, 41« Washburn Ave,, Chicago, 111. WDor- ( Anton Mladič, I'M w. 19th Str., Chicago, 111. 1 P8E DOPISE naj blugovole društveni zastopniki pošiljati tin 1. tajnika Martin Konda; denarne pošli j »t ve pa blagajniku Frank Klobučarju. Svoboda. v Vsako človeško bitje ima življenje v sebi, ki se zamore le tedaj razvijati v zadovoljstvu in sreči, ako se vsi življensld pogoji zrcalijo v popolni sVobodi vseh dejanj. Mi smib družabna bitja — ženske in moški \— ki so s vsemi svojimi deli in Sanjarijami odvisna drug ■od druzega. Pravje svojih sosedov, delodajalcev, biričev. farjev, nekateri moški svoje lastne žene. Ali ni to življenje še slabej-še, kakor življenje črva, vsaj pri njemu st s smrtjo vse konča. Ali naši trpini tr|x; še po smrti, kajti po božjih naukih gredo v pekd ? Skopuhi in krviwesi so sužnji denarja. Trpini, ki so tem pijavkam s krvavimi žulji prislužiti denar jm občudujejo moč denarja, ker ne vedo, da lahko z eno samo brco ttničijo vso to moč, katero podeduje dandanes denar. Drugi trpini so pa »spet veseli, Jfe so sužnji, da se za malenkostno plačo prodajo kapitalistom ter s zadovoljstvom ližejo palico, s katero jih pretepajo dandanašnji mogotci. Nekateri siromaki so zopet sužnji svoje vere ter se ne vpajo več misliti, kakor jim dovolijo "ga-spud", ker se mož hoji svobode svoje žene in svojih ortrok, Vzgojajte otroke, da se bodo učili camostpjno misliti in preiskavati vse vzroke, pojave in včinke v naravi. Ako si -človek sam ne v&tvari lx>ga, ga lofcično tudi nima, on se približuje večnim naravnim zakonom ter ne posluha naukov in predpisov, katere mtt prmttjajo in vsiljnjejn dtparjt v talarju in fraku na vseh Vratih. Pravo življenje je. ako drug dru-zemu iz proste volje, iz ljubezni do' bližnjega pomagamo, da zvršujemo vsa d "la, k so v ohrnA.knrict iz lastnega nagiba, ne da bi silil kdo zvrševati jih. Narava, ima obilo vsega 'ti vžitek človeštvu. Ali vživa le dnfični. ki živi šest slavolokov samo zato, keT je šolske nauke dovršil in si jxiinagal do lahkega krnha. Upamo, d^ najde ta zgled mnogo |xj-snenwalcev, Ce zasluži absolviran lemcnatar šest slavolokov, poteni zasluti vsak abitnrijent vsaj tri in kdor dovrši četrti razred ljudske šole, Kusijo carski princi velik davek, i Ruska carska rodbina ima 33 moških članov. Vsaki teh ima že po svojem rojstvu j>ra.vico na letni dohodek 2.300.000 K., vsi dobivaj« jK'U'itHakein uko'j 77 milijonov kson. Kazen tega imajo veliki knezi mnogo gotovegtf premoženja, in sicer skupno 5000 angleških kvadratnih milj zemlje, tedaj štirideseti dt.l ,vse evropske Rusije. Kazen tega imajo 325 palač in gradov ter uslužbence«. Veliki knexi uživajo vse pravne in družabne privilegije. Ne morejo biti toženi niti biti ;|M>kIicani za priče v javni pravd«. Za nje je jxMdbuo -iHlišče, ki se Atavi s pravnimi spori članov canhke Iliše. Ako je »v kaki pravdi i potrebno pričanje kak rega velikega kneza, mora sodna komisija priti v njegovo stanovanje ter tam prositi za njeguvo izpoved. Velikemu knezu ni l-reba priseči, njegov podpis ima vrtnin ost prisege. — Tako se časte in lake pravice vživajo ljudje, ker so knežjega rodu. dasi so ravno tako privtj na svet, kakor delavci, katerega IkxIo istotako otfavili, kakor navadni ljudje. Ako smo si ob rojstvu in smrti jednaki, zakaj bi ne bili tudi v življenju? Ljudje so -ii izmislili vero, kakor kralje in cesarje. I11 ljudje, če so pametni lahko odstranijo kronane škodljivce V človeški družbi, prisilijo jih, ako le hočejo. da ]x>stanejo koristonosni člani človeške družlie. I-e sužnji potrebujejo kralje, cesarje in kneze, da jih izsesavajo in izkoriščajo. Svobodni ljudje si sami urejajo svojo usodo, — Ljudstvo, kedaj bode.š j pričelo evobodno misliti ? Moderni zapravlji vec. Šele ajletni marki Anglesey je dosegel rekord v zapravljivosti, za- j kaj v -estih letih je |>ognal 15,600.-ono dolarjev svojega premoženja ter še napravil zraven 12,000.000 dolarjev 'dolga. Pa je tudi celili šest let takorekoč metal denar skozi okna . Preoblekel je po deset-! krat na dan. a k vsaki obleki si je I vzel tudi novo uro z verižico, nove I dijamantne prstane, kolikprkrat je I ižpremenil na dan kravato, tolikrat i jc vtaknil v njo novo dragoceno j iglo. Graditi si je dal prekrasne i ladjice. potetn pa jih prodal za ne-i znatno ceno. Na svojih posestvih ie dal zgraditi krasna gledališča s čudovitimi dekoracijami. Aytomo-il.il si je kupil za t.3,ooo dolarjev, j pa ga kmalu osut z briljanti. Njegovi kožuhi "so veljali po 28,000 j dolarjev. — Tisoči in tisoči pridnih j delavcev dela leta in leta v potu svojega obraza za enega samega lenuha v človeški družbi, da potem ta postopač preživi svoje življenje v razkošju in obilju, mej tem ko priti- j ni delavci hodijo raztrgani in glad-ni na delo. — Ali ni že skrajni čas, da se kapitalistična človeška rjružba spremeni' v socialistično?? Pes vživa pokojnino. (iospej 11. v lločah pri Mari-boru zgubil se je že precej stat; ku-žek, kateremu je bilo ime "Cinci". V vseli občinah mariborskega okraja dala je gospa po lepakih opisati zunajnost svojega nepozabnega ljtibčka ter občinstvu naznaniti, da dobi isti prav dobro plačilo, ki ji begunca na njen dom pripelje. Povpraševali so celo po "Cinci"-ju, Ta psiček pa ipia tudi imenitno'zgodovino. Bil je nekdaj last neke. bogate gospe, ki je v svoji oporoki določila 4 tisoč kron letne plače tistemu, ki Ixxle po njeni smrti za "Cinci'-ja skrbel. Obitelj ki je tega 'penaijonista" v oskrbo prevzela, je sedaj v kopališču Rcichen-hall, in ker tam ne trpijo čvetero-nogih gostov, čeravno bi bil kak "penzijonist" med njimi, ga je dala začasno na letovišče gospe j H. v Hočali, ki je stara znanka obitelji. Mož, ki je psa na njegov dom pripeljal, dobil jc od gospodinje tega penzijonista 14 kron plačila. — Za psa 4000 kron na leto I Po svetu pa hodijo pošteni delavci naix)lnagi in gladili ter stezajo proseče svoje roke ne za miloščino temveč za delo. Delavci spominjajte se tistih, ki žalostno poginejo, ker nimajo centa, da bi si kupili kruh ter si otešili glad. Pomislite delavci, jies vživa pokojnino.4000 kron na leto, ljudje delavci pa žive v bedi in siromaštvu. • Delavci če se zavedate, da ste ljudje, )x>tem vstopite v vrste tistih, ki se Ixirijo proti današnji človeški družbi, v kateri psi vživajo visoke pokojnine, stari izrabljeni delavci pa na cesti umirajo gladu. Napaden župnik. "(.Has Naroda" v New Vorku 7. dne 30. avgusta t. 1. je prinesel to-le vest: "D Medvod h* brzojavlja: Župnik Berce v Sori je bil v nedeljo, dne 14. avgusta s kamenjem tolovajski napaden, a je ostal nepoškodovan Napadalca so že prijeli." "Slovenski Nami'' v Ljubljani pa z dne 17. avgusta t. I. |xiroča, da .-»o omenjenega župnika napadli privrženci hirške stranke, ker se omenjeni župnik ni strinjal s far-;ko |x)litiko na Kranjskem. Mi smo si šteli v dolžnost pojasniti či-tateljem "Glas Svoobde" napad na župnika, ker je notica v "(11. Naroda" tako prikrojena, da bi lahko marsikdo mislil,* da so socialisti ali pa liberalci izvršili zavratni napad. Mednarodna solidarnost delavstva Tajnik strokovne komisije na Dunaju. Ilurber je 11a nedavno se vršečpm kongresu kovinarjev pri-povedoval naslednj«: "Ko sem 0I1 času velike rudarske stavke (ko je stavkalo 70.000 rudarjev- |>oto-val ])<> Nauči ji in jobiral prispevke za stavkujoče. prišel sem tudi v Stutgart, kjer sem v seii zaupnikov razložil, |x> kaj sem prišel, kako stvari sloje in kaj bi rad. Ko sem skončal, oglasil se je za menoj nek Sodrug in dejal : "Sixlrugi! Slišali ste, kaj je sodrug Hneber |x>vedal; predlagam da se da v pomoč 10,000 "mark." Nato se je dal predlog tia glasovanje; vsprejeto. Predsednik se je vzdignil, obrnil k blagajniku in rekel: "Sodrug, izplačaj to takoj." Blagajnik je šel k blagajni, izplačal in jaz sem žc bil na poti k drugi organizaciji. To je stroškovno delo. To je strokovna orga-j nizacija." — Mednarodna solidarnost delavska je sploh tudi pravi j temelj, vsemu našemu boju za bol j-I še žitje in boljši obstanek. Ign 11 c M ag i h ter v Bra-doeku sprejema naročnike in oglase za "Gl. Sv". Njegov delokrog se razširja po vsi državi Pennsylvania, j Njemu lahko zaupa vsakdo v vseh j ; zadevah "Glas Svobode". Rojakom v La Salle, III. in oko-, lici priporočamo našega zastopniku j |g D, B.ulovinca., kateremu lahko i zaupate ix>|x>lnoma v vseh zadevali "(»las Svolxxlc ". I'pravuiatvo "Dl. Sv." gg. naročnike prosimo, da nam naznanijo vselej tadi stari naslov, če se preselijo, ualuun je možno točno odpošiljati list. 1'pravništvo 'Kil. Sv." POZOR ROJAKI! Opozarjamo rojake, da nani bode knjižica "ŽRTRV RAZMER" ali "ZAPISKI KRANJSKEGA KAPLANA", kmalu pošla. Kdor žali imeti knjižico, v kateri se slika pogubonosno delovanje nekaterih duhovnikov po imenu za naš narod, naj dopošlje 25c. na uprav-ništvo"QI. Sv." in pošljemo mu jo takoj. Zalolgra. ki se opisuje v knjl-ži£l, seje zavrilla na Kranjskem ter Je povsem resnična. Uprav. "01. S»" Frank Schonta j Priporoča slavnemu olx-inst- : vu svojo prodajalno /. moder- : iiini iiianiifakturskim lila- • goni 1111 873 -W. 22. ulici na • vogalu ulice Robey. ' Zajedno prevzema vsa v kro- : jnško stroko spadujota dela, : izdeluje fine in trpežne obleke : jxj naročilih! ' : VSI DOBRO DOS Lil j Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nini "saloonu" vedno sveže najfinejšo pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. 1'nijske snxxlke na razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk Be vljudno priporoča: MOHOR MLADIC »517 S. Center Ave. blizo lil ulice Chicago, III. POSEBNO OBVESTILO. Nova prekoraorska vožnja fiez sredo-zemBty-adrlJansko morje, po' prolsku-fieni črti Cunard Lino ustanovljena I. 1840. Najstarejša prekomomka črta. H 2ti. nprllom Je upeljala Cunard I,in»» direktno volnjo li New Yorka v Tr*t in na Roko. s pmtankom v N«a polju. TI lasborni in moderni parnlkl z dvojnim vijakom, r.ldanl leta 1904, Imajoč | nad 10,000 ton tele, odpljujcjo ii, Nfiw Yorka kakor sledi: Slavonla iz dvojnim vijakom) 10,605 1ou teže, v torek 13. septembra. Pannonla (7. dvojnim vijakom) 10,500 ton tele. v torek 27. septembra. Ultonia (r. dvojnim vijakom) 10,402 ton teie, v torek 18. oktobra, zatem redno vnaklh 11 dni. Povpra&ajte pri nagih agentih o nizkih ccnah in posebnih novih udobnostih v tretjem razredu. Agenti ae tfiče- : Jo v vsakem kraH T. O. Whiting Mgr., Dearborn *n Randolph Sti, Chicago, lil. Poskusite najboljše Utiijsk<' A- B, X Lent in <'riterio« snuxlke katere ii«leltij«^ H. F. Arin|y 9H> Payne Aw. Cleveland, (>.. Postrežba točna. Cene nizke. NAZNANILO. ()pozarjam slovenske trgovce— saloonurje in tudi drugo p. ii. ob. viustvo na importirano brinje iz f^jnbljane, iz katerega ktiluim Bam uajlxilji brinjevec! Kdor hoče dobre kapljico brinjevca piti, naj Be obrne nn John Kracker-ja^B 1191) St. Cluir.str., CLEVELAND, OHIO. Naznanilo. Naznanjiini slavnemu občinstvu V ('hiengi, kakor tudi izven Chicagi, da sem kupil lep«) urejeno gostilno na 0 centov, ter syr grape brandy po $2.75 gaion, ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA CO. CAL. KALIFORNIJSKO VINO na prodaj. Pridelek farme Hill liirt Wineyard. Dobro orno in belo vino po 35 do 15 centov gnlon; Btaro be-lo ali črno vino 50 centov galon! rislin^ 55c. Kdor kupi manj kot 50 galonov vina, mora dati za poeodo. Drožuik po $2.25 do $2.75 gal.-slivovic po $3 gal. Pri večjem na-ročilu dam popust. V nmogobrojna naročila se priporočam STEFAN JAKSHE Box 77 Crockett, Cal. Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave, iticfooc»u» Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeli. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. Resnica jo <>]<>• %c)i. Ako je človek bolmi ■ neinore delati, in če no dola nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu jo potrebno za življenje, s eeni pa nun e svojim, dragim, kateri so ostali v Btkreni kraju pomagati ? Kadili'je rlo* l»<»Imi — mot*«« «»*<» xdi'uvitl. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neisknšenetn zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolžega zdravnika, kateri j a niči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zlito rojnlfl SIovoihjI kadar ste bolni ali potrebujete zdravniško pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vašo dobro priporočamo, da se obrnete na najbol- . šega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči v.\\ popolno ozdravljenje vseh bolesti brez dn Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako 1110 VaSo bolezen pismeno opiScte. Citajle! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naSI rojaki zahval ujejo da so popolnoma ozdraveli. Drugi gospod Profesor ! V začetki moje bolezni bul ntras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noga 1 roke, napetost v trebuhu in nejsem inogu hodit Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po'." Bevniall/.eiii in magat. Potein seobrnemna Vas dr, t/ bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 krat zdr*:-, V^VV j ?i" ozdravlona. vila in zdaj sem popoltuunu zdrav. kašelj in gla* - Toraj se Vam srčno zahvalim zato va Ozdravljena, velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolSi zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na . svetu živel. Malk Strnil, ' f>v Arimout St. Mas^iliou, O. ' Walnut Lake, Ar k. Malk tj ust in, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Marta Nklišek, H(.x 37, vejdit da sem ozdravel in da se po- Hox f>7, Sot imn, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel VuSa zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh r«>j;t-kov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Alltou Stamfel. Pi'or.Collinwjmiiei /it popolno <>/.-dmvljonje vweh bolewi i: ' ICuKor l>oioMli na plučah, prsih, želodcu, čre-1 vali, jotrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nenoziuist v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revuiatizeni, prelivanje krvi, oteklo noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemoroide), onemoglost pri spolsketn Občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, točenje i/, ušes ali oči, gluh ost, slepost, raka, hrasto, garje in rane, šumenje v ušesih, žensko notranje bolesti, nepravilno ptvbavnnjo žrludča kakor vse ostalo notranje in zunanjo bolesti. 1*1*01'. < "oil i hm je jedini kateri popolnoma ozdravi sušieo in sifilis kakor tudi vso Spolske bolezni pri mozkih in ženskah, N*i bolnika, katerega nebi Prof. < 'oIIIiim naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil.. . Zato, ako bolujete na kateri bolezni sineraj, točno opišito isto i materuein jeriku in adresujte na PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 AV. Nt., >i:w YORK. Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite ; bolezen gotovo ntgdar več ne povrne. Izza temnili dni. (Nadaljevanje.) Papež st vsled odpora rimskega ljudstva niti v Latcranu ni mogel nastaniti. Samo Leoninsko mesto je bilo v njegovi oblasti. Papežev nastop je podžgal tudi ljudstvu sovražne duhovnike, da so začeli nasilno postopati. Posledica tega je bila, da je bil neki malo-vredni kardinal na javnem trgu zaboden. Papež Ila-drijan je bil tega umora silno vesel, saj mu je dal priložnost, da je mogel proti Rimljanom porabiti najhujše sredstvo. Cesar se niti tisti papeži niso upali storiti, katere so Rimljani pretepali, to je zaradi uboja navadnega kardinala storil Hadrijan. Preklel je Rim, da bi tako praznoverstvu udano ljudstvo prisilil, iztirati oboževanega Arnolda. Prekletje je bilo v tistih časih grozna stvar. Tedaj so bili tudi tisti ljudje, ki so se vojskovali na življenje in na smrt proti posvetnemu gospodstvu cerkve, vseskozi strogo verni. In zato je bil interdikt grozovito sredstvo. Čim je bilo izrečeno prekletje, se je v dotičuem kraju nehalo vse bogoslužje. Noben zvon se ni oglasil, nobena maša se ni darovala, zakramentov ni mogel nihče prejeti — iz-vzemši krst in zadnje obhajilo, a tudi to v strašni formi — nihče ni bil več {»kopan v blagoslovljeni zemlji. Prekletje je bilo najgroznejše in vseskoz nemoralno nasilstvo. a v tistih časih se je s prekletjem dalo vse doseči. Do u. stoletja je cerkev le v jako malo slučajih segala po tem sredstvu; pozneje pa se je navadila rabiti to orožje. A čim več je izrekla interdik-tov, tem manj so isti izdali. S tem, da je poleg "grešnikov" zadela tudi nedolžne, je sama sebi največ škodovala. Sicer pa se vsako orožje, ki sc dostikrat rabi, sčasoma skrha. Dandanes se cerkev sptoh več r.eupa, praktično izvršiti interdikta; ko bi dandanes ne delila zakramentov, ko bi nehale mase, bi ljudje kar hitri' in trumoma prestopili k drugi veri. Ko je Hadrijan IV. preklel Rim, so Rimljan: nekaj časa s ponosnim preži ranjeni prenašali njegovo prekletje. Ali nižji sloji so bili po|>olnonia vdani praznoverstvu in ženske tudi. Ko o Veliki noči ni bilo maše, so sc ti sloji začeli puntati proti senatu in ga prisilili, da se je ponižal pred papežem. Papež je izjavil, da je pripravljen preklicati interdikt. če senat iztira Arnolda iz Rima. In zdaj se je Arnoldu zgodilo kakor vsem prerokom; tisto ljudstvo, ki ga je toliko časa oboževalo, ga ie sramotno zapustilo. Arnold je moral bežati iz Rima. kjer sc je devet let boril za državljansko svolxxlo Rimljanov in proti oosvetnenui gospodstvu cerkve, in v slavnostni procesiji je šel papež prvič v Lateran. .Medtem se je cesar Friderik I. odpravil na |h»Ij v Rim. Papež ni vedel, prihaja li cesar kot prijatelj ali kot sovražnik. Da bi se o toni prepričal, je zahteval, naj mu cesar izroči Arnolda. In cesar je res zavzel grad, kjer se je skrival Arnoldin je Arnolda izročil papeževemu legatu. Rimljani se s cesarjem niso mogli porazumeti. Vsled tega je cesar skrivaj zasedel en del Rima in se dal < cerkvi sv. Petra kronati. Toda Rimljani_ga niso hoteli pripoznati in z .orožjem v roki so se vrgli na njegovo armado, hoteč osvoboditi Arnolda. Rimljani so se hrabro borili, a cesarska vojska je bila številnejša. .Nad tooo Rimljanov je bilo ubitih, mnojgp jih je utonilo, mnogo jih je bilo ranjenih. In po tej zmagi sta se cesar in papež lotila neustrašenega oznanjevalca demokratičnih načel Arnolda trescijanskega, Arnold je bil obsojen na smrt. Privezali so ga na kol in ga zadavili, njegovo truplo pa sežgali. Plameni, v katerih je zgorel hrabri Arnoldo, so se videli takorekoč ]>o vsi Evropi in vzbudili so iz spanja meščane lombardskih mest. Ti so maščevali Arnolda, kajti Lili so prepojeni njegovih idej, in cesar Friderik se je še britko kesal, da je bornega ".krivo-verca" vrgel na grmado. Arnold brcscijanski je bil eden prvih mučeriikov, ki so končali na gromadi, ker so ^ristjanskim narodom oznanjali načela demokracije in politične svobode. Cilje, na katerih uresničenje je delal Arnold, je italijanski narod dosegel šele 700 let po njegovi smrti. Narod italijanski ni Arnolda niktfar pozabil. To kaže dejstvo, da so 18. februarja 1. 1862. v Loretu nabili v cerkvi lepake v napisom "Viva il papa non Re! Viva Arnoldo da Brescia I Viva il clero liberale."" Gregor VII, je pozabljen in njegovo delo iz večine uničeno; duh Arnolda brescijanskega pa živi še danes. . • Usmrčenje Arnolda, ki je bil Rimljanom prorok, državnik in zakonodajalec je obudilo v Rimu silno sovraštvo proti papežu in proti cesarju. Rimljani so se takrat izkazali kot pravi možje. Neustrašeno so kljubovali papežu in končno je morala velika cesarska armada odriniti iz Rima. Papež in vsi kardinali so morali iti kot beguni s cesarjem. Pa dolgo niso vživali cesarjeve podpore. Cesar je pustil papeža na cedilu in odšel s svojo požigajočo in ropajočo armado na Nemško. Papež je iskal prijateljev med Normani. Združil se je ž njimi in končno se mu je posrečilo, skleniti tudi mir z Rimljani in sicer pod tistimi pogoji, katerih prej na noben način ni hotel izpolniti. Pod temi pogoji je smel priti v Rim in se naseliti v Lateranu. Iz mirovne pogodbe med papežem in Rimljani ter Sici-lijani in iz drugih vzrokov, se je razvil velik konflikt med papežem in med cesarjem. Naduti Hadrijan IV. je stal popolnoma na stališču Gregorja VIL, na stališču absolutne cerkve, cesar pa je zastopal princip absolutne monarhije. Cesar je papeževe legate sramotno spodil s svojega dvora in apeliral na državo, češ, da je predrznost, če »e papež postavlja nad cesarja in da on, cesar Friderik I., raje umre, nego da bi se ponižal pred papežem. Knezi in škofje na Nemškem so cesarju pritrjevali m mu pomagali, da pojde z močno armado v Italijo. Boj med papežem Hadrijanom IV. in cesarjem Friderikom je bil dolg a do sporazumljenja ni prišlo. Tudi rimske republike ni mogel papež ukrotiti. Svojemu rojaku Ivanu de Salisbury, je papež Hadrijan pred smrtjo rekel: O, ko bi ne bil nikdar zapustil *voje domovine ali samostana sv. Rufusa. Ali je kdo ta svetu, kateremu sejtako godi, kakor papežu? Po pravici se imenujepapeža hlapca vseh hlapcev, kajti če ne zadosti požrejnosti rimskih božjih hlapcev, mora I zapustiti prestol in bežati iz Rima. Hadrijan IV. je umrl 1. septembra 1159. Koj po njegovi smrti je v cerkvi nastal razkol. "Roma Deus ii&n est trinus, sed quattrinus" je bil v srednjem veku jako znan pregovor, ki je dandanes Vnovič in po pravici prišel v veljavo. Komaj je Hadrijan zatisnil oči, že so se kardinali razcepili 11a dva tabora in delali z denarjem za svoji stranki. Volitev papeža je trajala tri dni. Dne 7. septembra je ena stranka proglasila kardinala Rolanda Baudinellija kot Aleksandra ,1II. za papeža. Ko to hoteli papežu ogrniti rdeči plašč, je priskočil kardinal Oktavijan, vodja nasprotne stranke, in se sitoma polastil plašča. Sicer mu je neki senator plašč iztrgal iz roks. ali neki kaplan je prihitel z drugim plaščem, kakršnih je vsaka strartka imela po'več pripravljenih, in ogrnil ž njim kardinala Oktavijana. To ogrnenje plašča — immantare — je veljalo kot prvi "simbol dosežene papeške čisti, in Oktavijanovi pristaši so v dokaz, tla je Oktavijan — kot papež Viktor IV. — pravilno izvoljen sklicevali na to, da je imel prej plašč ogrnjen, kakor njegov nasprotnik. Obenem so vdrle v cerkev sv. Petra najete oborožene čete i— in Viktor IV. je v slovesni procesiji šel kot papež v Lateran, med tem ko je Aleksander III. bežal v Vatikan. Podkupljeni senatorji so tu Aleksandra lil. oblegali več dni, potem pa ga vlekli v zapor v Travestcre. Mogočni CMon Frangipane, velik sovražnik rimske republike, je Aleksandra III. osvobodil. Tista duhovščina, k"i je stala 11a njegovi strani, je š pomočjo nekaterih plemenitašcv uprizorila veliko demonstracijo v obliki obhoda |h> enem delu mesta kjer Viktor IV. ni imel nič oblasti. Papež Aleksander III. je z velikim spremstvom osebno demonstriral a ko je prehodil dotični del mesta je — zapustil Rim in šel v mestece Ninfo na robu potniškega barja. Ninfa stoji še danes. Mesto je skoro popolnoma razpadlo in neki duhoviti zgodovinar je to mesto imenoval kristjanski Poni|»eji. \ tem mestecu je bil Aleksander lil. kronan za papeža. Takrat pač še nihče ni slutil, kako mogofcn pai*v I*»stane ta mož. Papež Viktor IV. je ostal v Rimu. Viktor je bil iz rodovine grofov Montkelli in je vsled tega imel miu»go zaslomlie tuetl narodom, med plemstvom in med nižjo duhovščino. Med višjo duhovščino pa ni imel Viktor skoro nič prijateljev. Višja duhovščina je pro-vzročila nemire, ki so napotili Viktorja IV. da je tudi oii zapus lil Rim. Kronati se je dal v Farfi 1. 1150, I m »tem pa se naselil v Scgniju. /.da i sta oba papeža stanovala drug poleg drugega, a nobeden ni mogel v Rim. Čakajc, za koga se izreče cesar, sta se papeža kratkočasila s tem, tla sta drug drugega preklinjala. Cesar je sklical I. 1160. sinodo v Pavijo in ta je pripi»znala Viktorja IV. kot papeža. Ali Aleksander III. se ni uklonil. Postavil se je na stališče, da se gre /a. svobodo cerkve, katero hoče cesar uničiti, in začel je 1 h 1 j proti cesarju in proti papežu V iktorju. Ali v 1 k 1 j 11 ni imel sreče in moral je 1. 1162. pobegniti 11a Francosko. Po smrti \ iktorja IV. so cesarjevi pristaši izvolili Gvidona iz Kreme kot papeža Paskala III. Ta sc pa ni mogel polastiti Rima. Rimljani ga kot tujca niso, hoteli pripoznati in sc začeli približevati Aleksandru f nr. zlasti ker je ta pri volitvi senatorjev z denarjem dosegel, tla so bili izvoljeni njemu udani možje. Tisti Aleksander, ki je moral po izvolitvi zapustiti Rim, jc bil leta 1165. 1. navdušenjem sprejet v Riniti. /daj se jc vnel l»j meti papežem in med rimsko republiko na eni strani ter med cesarjem na drugi strani. Leta 1167. je prišel cesar Friderik preti Rim in začvl naskakovati mesto. Vse je zavzel, samo ccr-1 kve sv. Petra še ne. Cesarjeva armada je razbila j bronasta vrata in z orožjem vdrla v Meko kristjanstva., Kri je močila altarje iti grol»e a|x«tolov, kakor na bojni j poljani so ležali ubiti in ranjenci na tleh prve krist-janske cerkve. In še se ni posušila prelita kri, ko sc je v tej cerkvi opravil Tedeum za zmago! 2e naslednjega dne je cesar ustoličil novega papeža. Toda ostali del mesta še ni bil v cesarjevih rokah in Rimljani mi se branili res heroično. Cesar je vsled tega začel delati na to. naj bi se oba papeža od]x>vedala, ali Aleksander III. ni hotel ničesar slišati o tem in je rajši skrivaj zapustil Rim ter pobegnil v Benevent. /daj je bilo lahko doseči, da sc jc cesar sporazumel z Rim-, ljani. Ti so pripoznali cesarja kot svojega vrhovnega vladarja, cesar pa je potrdil njih ustavo in njih svoboščine. Tedaj jc bil Frideric 11a vrhuncu svoje cesarske moči. V Rimu je sedel njegov papež, cesarski' namestnik je bil v Rimu pripoznan, gregorjanska hierarhija je bila razbita in lahko je bilo zdaj na razvalinah | samostalnosti italijanskih mest obnoviti rimsko sveto- \ vno državo. A 2. avgusta 1167. je prišel silen dež., koj 11a to pa je začelo solnce žgati — nastala je strašna r malarija. V sedmih dnevih so pomrli najboljši junaki. cesarske armade, plemiči in škofje, vojaki in hlapci so padali drug za drugim. V malo dneh je umrlo J 7000 mož cesarske vojske in 20.000 Rimljanov. Z 1 ostanki svoje armade je hitel cesar iz okuženega Rima, | a še na potu je izgubil nad 3000 mož. Armada nje- j gova je bila uničena. ^>apež Aleksander III. pa jejj triumfiral in razglašal po vsem svetu, da je Rog kaz- J noval cesarja. |l Pa|M$ Paskal III." je umrl leta 1168 in na njegovo j mesto je stopil opat v Strumni kot papež Kalikst III. j in se vdomačil v Vatikanu, medtem, ko je moral papež j Aleksander III. živeti v prognanstvu. Rimljani so se iz obeh papežev norca delali. Pogajali so se s papežem Aleksandrom, da jim izroči sovraženi Tuskulum. češ. |x)tem se lahko vrne v Rim. Papež je omahoval. Rimljani so mu končno predlagali, naj dovoli, da !»odero samo nekaj zidov tiste trdnjave, in to ponudbo je sprejel. Rimljani pa so podrli vse zidove, pajgža pa le niso pustili v Rim. (Dalje prih.) Kako se počutite? Ne tako izborno, kakor pred par leti. Dozdeva se mi. da imate slabejši tek, da vaše mišice ni-so tako močne, kakor nekdaj, tla izgledate starejši, kot ste v resnici, vaše obličje je velo. Vse to dokazuje, da vaša kri ni čista ali ni zadosti krepka za vzdržavanje telesa. Trinerjevo zdravilno grenko vino 3 3 je edino zdravilo, ki vam more pomagati. To zdravilo pospešuje krvotok ter ohrani organe za prebavljanje v zdravem stanu. Ozdravi vsaki želodec Zdravi ljudje, ki si žele ohraniti svoje zdravje. IkkIo prepričali se, da jo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko v lito edino zanesljivo zdravilo. Trinerjevo zdravilno grenko vino deluje čudežno v želodcu. Daje dober tek in je v resnici nnjl>oljše zdravilo za želodec. Marketa Kozel Tvndall. S. Dakota. Se dobi v lekarnah in dobrih Kostilmili •I os. Triuer, 71MI S. Ashland Ave. Pilsen SI al ion Chicago, III. Tri urjevo zdravilno grenko vino je dru?blnskozdravilo, ki vam vzdrži pri dobrem zdravju. Deluje popolnoma zadovoljno, •lakoti Kosič, Mammott, I*u. Kednr koli potrebujete kako krepčilno zdravilo za želedec, rabite Trinerjevo an-geljsko krepenlo, edino želodčno grenčico, ki je delana iz naravnega vina, Nolienn stvar ni boljša, oko se občutite slal>e po leti. fl®" Največja slovenska tvrdkn, KM IL RAHMAN. na 580S Centre Ave., Chicago, III. Obrnite se zaupno na na« (Sličice Iz življenja raznih* papežev.) i Pilite slovenski po brezplačni cenik. Najbolji izmed vseh je Wilke-za-nesljivi fotograf -s-^-s-*- 391-393 Blue Island k na vogalu 14th Pl, Zenitvanske in slike v skupinah so naše posebne speeialitete. Phone Canal 287. Tvrdka vnUnovljeii« leta 188». Ob nedeljah odprto od ure dopoldne do 5. ure popoldne. JOHN FERB£ZAR 629 S. Santa Fe A v-. PUEBLO. Priporočani rojakom svojo novo, lepo urejeno goptilno, kjer točim vedno sveže Walterjevo pivo. Iz. vratno žganje in fine smodke na razpolago. 4 S. Centre Ave. Chicago, 111. Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabite starega prostora, John koščičkt. V — Zakaj mora daudanes vsak človek, ki se bori za pravico toliko trpeti? Zakaj poginjajo žalostno talenti in pravični ljudje, mej tem ko seidiotje po vzorcu Don Kižota. Viljema II. valjajo v razkošju, da že kar smrde zavoljo blagostanja? Zakaj? No, ker pošten človek dopušča, da ga lopovi izkoriščajo in izsesavajo. — Ako bi bila napadena svoboda in samostojnost ruskega naroda, tedaj bi bratsko plamtelr naše srce. Tako so pa napadeni car in tolpa dvornikov----- hladno je nase srce. ^^ kadar hočete odpreti saloon (HI lili W ali sc zmeniti za pivo. Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, a naše Itborito pivo je po eviopsko kuhano, tako, du bodete vselej delali dobro kupčijo. Kadar nimate časa priti osebuo do nas, pišite ali telefonirajte nam, m kar Ixxlete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstno 'ležano pivo (Lager-Beer) v steklenicah. Tel. Canal 067 |)||[||||||; 21. * Blue Island Av,. OBVESTILO! Podpisani si usojam naznanjati p. n. občinstvu, da sem prevzel ••Saloon" rojaka Jak. Martinčka v Sumit, III. Moje načelo je in bode vselej sprejemati rojake najuljudnejše, vsled česar u- Eam, da se bode tudi meni izkazovala tista naklonjenost, ka-or mojemu prednikn. Posetnike prijatelje in c. rojake v obče zagotavljam, da bodo vsak čas post rožen i točno z izvrstnimi i smodkami, svežo pivo. razuinii likerji. "Portvini". Trinerjevim vinom itd. Za zabavo novodobno kegljišče. Rojaki znanci, pri- j jatelj obiskujte me v prostih urah, vživali bodete vsaj čisti zrak. Nazdar! o-- o FRANK KOENIQ. o- o Summit. 1» [