S. Kranjec: Benečani izrabljajo križarje. Kralj Peter Kreaimir IV. je srečno obnovil hrvatsko oblast nad Dalmacijo in pridobi! Neretljonsko, tako, da je mogel po pravici gbvoriti o iMia.Šem dalmatinskem morju«. Pri tein pa žal ni doigo ostalo, Po kraljevi smrti so nastaii tcžki strankarski boji in njegov naslednik Dmitar /vo-njmir (1076—89) jc bil baje nbit od lastnih podložnikov. Ker »i zapustil otrok, je skušala njegova vdova Jelena spraviti na hrvatski prestol svojega brala — ogrskega kralja Ladislava. Njcmu se je pa upiral velik del Hrvatov in Ladislav je uinil, predcn jc postal tucli lirvatski kralj. To čast je dosegel sele Ladislavov naslednik Koloman, ki sc je 1. 1102 niirnun potom po-godil s hrvatskimi vclika.Si, da so ga sprejeli za kralja, s eimer se je Hrvatska za dolga stolctja združila z Ogrsko. Ta združitcv ni bila v prid hrvatski oblasti na Jadranu. Že za nasled-stvenih bojev so se Benecani lahko nemoteno polasiili Dalmacije, vendar jo je Koloman dobil nazaj. Njegov noslednik jo je zopct zgubil, nakar je prisla za nekaj časa neposredno pod bizantiusko oblast. Po smrti cesarja Manuela 1. 1180 so sc pa Bizantiuci polagoma umakniii iz Adrije in za našo obalo se začenja vedno Kujša borba med Benočani in hrvatsko-ogrsko državo, Njeni vladarji so bivali scveda po večiui na Ogrskcm in bili zaposleni z drugimi skrbmi, zato so se za morje in obalo premalo brigali, dokler se niso Benecani z zvijačo in silo res polastili vse brvatske obale. V tem boju jc zlasti utrjeni 7. a d e r j«naško branil svojo svobodo in dajal Bencčanom najvcč opravka. Tudi voliki dož Henrik Dandolo, ki je zavlaclal z noviin letom 1193, ga ni inogel ugnati. Beneška vlada na naši obali jc fako oslabela, da se po 1. 1200 dož iiiti ni vcč podpisoval za »vojvodo Dalniacijec in m jc baje zaklel, tla tcga uc bo storil, doklcr si zop«t ne osvoji Zadra. Zadrani so pa škodovali Benetkam, kjer so le mogli in 1. 1200 n. pr. zajeli dva beneška poslanca. ki sta potovala na cesarski dvor t Carigrad. Vendar se jc žv bližal koncc neodvisnemu Zadru, in aicer od tam, od koder se ga je mogel najmanj baii — od kiiiarjev. Kakor znano, so bili kristjani na koncu H. stol. v takožv. I. krfžarski vojni z vclikimi /.rtvami iztrgali Sveto dezelo in zlasti mesto Jeruzalem iz oblasti su^ovih mohamedanskih Seldžukov. NajveČ zaradi svoje nesloge pa so kristjani že čez pičlih sto Iet Jeruzalem in večitio Sv. deŽele zopet zgu-bili. Kaman ga je nato III. križnrska vojna skušala osvobodiii — Jeruzalem je ostal v oblasii mogocnega cgiptovskega sultana Saiadina. Ko je in I. 1193 nanagloma umrl in se je njegovih \7 sinov jelo pri delitvi clržave prcpirati, so se kristjani opogumili in novoizvoljeni papez Inocenc III. je jel pripraT-ljati IV.. križarsko vojsko. Njegovemu pozivu so se odzvali predvsem fran-coski plemiči, pa Je redki iz resničncga verskega navdusenja, večino je vodila samo sebicna želja po slavi in bogastvu, Ker so bile prejŠuje vojre dokazale, da je pot po kopnem v 3v. deželo zelo neprilicna, so se vsi zedinili za morsko pot; le, kara naj se najprej obrnejo. o tem so bili različnega nmciija. Eni so hoteli nad Aleksondrijo in Egipt, drugi pa naravnost v Sirijo in Sv. Deželo. SlednjiČ so odložili odlo-čitev za Benetke, kjcr so se zbrali, da sc vkrcajo na ladje. Z Beuečani «o bili namreč sklenili pogodbo, da jih prepeljejo na svojih ladjah čt*z morje, za kar bi jim plaČali v več obrokih križarji okoli 50 milijonov Din v današnji veljavi. Poleti L 1202 so se zaceli zbirati križarji v Benetkah, toda prišlo 76 jih je vsled raznili prepirov dosfi nianj in ninogi iiajholj bogati so munjkali. | Ko zato niso mogli zhrati pogojene vsotc, da bi plarali Bcncčanom prevoz. je lokavi 90-letni dož Henrik Oandolo spretno izrabil njihovo zadrego: dolžno vsoto so nm morali odshižhi in peljal jih je kot najeto vojsko nad uporni Zader. 8. oktobra 1202 je odjadzalo iz Benetk veliko brodovje, 72 galej ifl 140 tovornili ladij, ki so nosile zlasti kouje in razne oblegovalne priprave. Strah jo prcvzel scdaj nezveste beneške podložnike in hiteli so se poklonit mogoč-nemu rfožu, ki je pristal drugi dan na istrski obali v Piranu. -¦ Ko so prebi-vulci mesta 1 r s t a« — se bcre v stari Hstini — >zvedoli o njegovem pribodu, so posloli svoje boJjše moŽe k jjjeinu, ker so se. izgubivši njegovo miJost, bali njegove jezr. Ti možje so jirisegli v imenu vseh prebivalcev mesta Trsta, da hočejo podvrcči sebe, svojo zemljo in svoje imctje doževi obtasti ter izpolnjevati njegovo ukazc. On jih jf na(o. ne oziraje se na njih prejšnja nasprotovanja, sprejel v svojo tnilost (er rtkcl otlposlanim možem, da naj se hiiro vrnejo v svoje mcsto tcr tani naziianijo prcbivalcom, da jim je 2ago-tovil svojo niilost. Prcbi^alci naj se pripravijo, da se inu slovesno poklonijo.< Ko je dož prišel z vcliko vojsko do mesta Trsta, so ga sprejcli duhov-niki v niašnih ohtekah in z goreČimi svcČnmi; zvonovi so zvonili m vsi so se podvrgli njcgovi oblasti. Nato je dož sklical mestne prebivalce, da bi pri-si.gli zvcstobo njriuu in njegovim uaslcdnikom. BeneČ«ni in njih imetjfi naj bo varno in davka prosto po vsej tržaški zenilji. Tržačani naj po svoji zmož-nosti i2vršujejo dolžnc služnosti tako, kakor druga istrska mesla. Ako bi prišli morski roparjj ali (Jrugi razbojnikj otl Kovinja sem, jih morajo zasle-dovati in iti z vojsko uad nje. Ako bi jih ujcli, jili hoČcjo izročiti dožu.« Vse to so Tržačani dožu prisegli. Obljubili so mu vrh lcga tudi, da »hočejo vsako lclo na praznik sv. Martina na svoje stroške pripeljati iz svoje pokra-jine na obiezje dožcve palače 50 veder najboljšega vinu. Ako pa bi kdaj ravnali proti tej pogodbi, obljubijo plaeati dožn in njegovim naslednikora 100 liber čistega zlata. < To pogodbo smo obsiruejo in deloitia dobcsedno navedli, kcr jc značilna za beiH^ko osvajulno politiko, pa tudi zato, kcr sc uahaja med 3^8 potlpi-sanimi Tržacani mnogo Slovencev. Te izdajajo lepa domaca imiMia iu pri-imki, kakor Blagožtt. Dragouja. Stanko Hrabre, Neško. Prvin, Sobeslav, Stojan ali pa iinajo tuja osebna imena s pristavkom ^Sclavo« (= Slovan), n. pr. Walter Sclavo i. tlr. Dokazujc nam torej, da so žc takrat bivali v Trstu tudi SJovenci. irt sicer kot cKllični ineščaiti, ki so zastopali svoje mcsto pri tako važni zadevi, kot je bila ta pogodba z beneŠkhn dožcm. Skoro enako pogodbo so sklfiiilf z njini Miljc* in najbrž tudi druga istrska mpsta, kajti šv\v- čcz mcscc1 dni je prijatiral doŽ prcd Zadt*r. (Ualjc.) Razglednice Jadranste Slraže: Oblasini odbor JS v Ljubljani lioče zgradiii svoj lastai dom ol> Jadranu in s tem omogočiii ceneno leiovanje na§e mlatline na morju pa tmli pospeševaii izlele pomladkarjev in članstva na morje. Zato je po-treba večja glavnica, za kar je uslantnljen po