A. C?" ^Vano NO. 53 /tMERI$KA amoncah in spirit PORaSII IN lANPUARA ON1V SLOVCNIAh MORNING N6WSPAPM AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Tuesday, July 17, 1 984 VOL. LXXXVI Doma in po svetu PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV Sinoči se je v San Franciscu začela demokratska strankina konvencija -Govorila Jimmy Carter in Mario Cuomo SAN FRANCISCO, Kalif. — Sinoči je bilo prvo zasedanje demokratske strankine konvencije, na kateri, kot vse kaže, bodo delegati imenovali Walterja Mondalea za Predsedniškega kandidata, kong. Geraldine A. Ferraro iz New Yorka pa za podpredsedniško kandidatinjo. Mondale je bil namreč Presenetil javnost, ko je izbral kong. Ferraro 24 podpredsedniško mesto. Ferraro, liberal-na kongresnica iz Queensa, N.Y., je prva genska v zgodovini ameriškega političnega sistema, ki bo zastopala eno od glavnih strank na predsedniških volitvah. Glavna govornika sinoči sta bila bivši Predsednik ZDA Jimmy Carter, ki je bil od delegatov kar toplo sprejet, in newyorški gu-verner Mario Cuomo, o katerem vedo povedati politični analitiki, da je odklonil ponudbo Mondalea, naj bo podpredsedniški kandidat. Carter je v svojem nagovoru trdil, da j® bil svet varnejši v letih, ko je bil on v Beli “tSi, kot je danes. Kritiziral je predsednika Reagana, ker se Reagan baje ne zanima za Človečanske pravice in tudi ne za pogajanja 23 omejevanje oboroževalne tekme. Guverner Cuomo je v svojem nastopu Potrdil trditve tistih, ki pravijo, da ima dar govora. Poudarjal je nevarnost druge man-atne dobe za Reagana. V naslednjih 4 letih, J® dejal Cuomo, bi Reaganova politika v°dila ZDA do bankrota ali do vojne. Rea-®an nosi odgovornost za 279 ameriških voja-0v> padlih v Libanonu, za ameriško podpo-r° vladam v Latinski Ameriki, katere ubijejo redovnice - tu je imel v mislih El Salvador " ’ P° drugi strani pa je kritiziral Reagana ^radi njegove nezadostne podpore Izraelu. . Cuomo je bil zelo pristranski, kar e bila tudi njegova naloga. Delegati so sledi-Guomovim besedam nenavadno pozorno r govor prekinili z aplavzom in vzklika-kar 40-krat. Cuomo je italijanskega jm in je omenji svojega očeta, ki je prišel v A kot priseljenec brez denarja, a je s tr-^lom končno uspel. Prav tako italijan-ega rodu je podpredsedniška kandidatinja rerraro. Sinoči so imeli sestanek Mondale, sen. v y Hart in Jesse Jackson. Slednja sta še n° aktivna kandidata. Po sestanku so vsi Pr'«i 80vorH' zel° splošno in je jasno, da ni j 0 do kakega sporazuma. Jackson trdi, ^ bpuidzuilld. JdlKdUII IIUl, j: v°dilni v stranki ne upoštevajo dovolj že-. Črnskih in sploh manjšinskih skupin. adale seveda želi, da bi Hart in Jackson sto 0Vec*a*a kandidature, vendar tega nočeta dja * današnjem zasedanju bo konven-Pro ra2pravljala in odločala o strankinem besed4”11*’ ^ar vodil° d° vročih Sl^Mfc železniška nesreča v povojni se ^ lerJa,a življenj - Tovorni vli etel v stoječi potniški vlak pri Divai tra: ^VACA, Slov. — Preteklo soboto zj DiVa?° 6-l° mi je pri železniški postaji 28od ' ?r^l° d° najhujše železniške nesreči se je°V'n' Povojne Slovenije. Tovorni vli stoj * nepojasnjenega vzroka zaletel 1S0q 1 Potniški vlak, na katerem je bilo < d° p.^^^kov-izletnikov, ki so bili na p< strans,e preko Kopra. Potniški vlak je stal i hiiij n eni t‘ru> ko se je vanj s hitrostjo ^0* Uro zaletel tovorni vlak. Zadnji tri dovan- PotnlSkega vlaka so bili zelo pošk * v Ajih je našlo smrt po najboljših \ steh 36 ljudi, v bolnišnicah se pa zdravi najmanj 24 oseb, od teh jih je nekaj v resnem stanju. Preiskava je v teku, ugotovili so le, da je vlakovodja tovornega vlaka začel zavirati komaj 15 metrov pred trčenjem. Vlakovodjo so priprli. (Ko bodo v Cleveland dospeli listi iz SFRJ, bomo o nesreči še poročali. Ur.) Na Poljskem govorijo o obsežni amnestiji -Dva policista oproščena krivde pri umoru mladega člana Solidarnosti VARŠAVA, Polj. — Neka frontovska organizacija, ki je tesno povezana z vojaškim režimom generala Wojciecha Jaruzel-skega, je predlagala poljskemu parlamentu, naj le-ta odobri obsežno amnestijo za politične jetnike in sicer ob 40-letnici ustanovitve komunistične vlade, ki bo prihodnjo nedeljo. Opazovalci poljskih političnih razmer menijo, da bo režim res proglasil amnestijo. Znano je, da pritiska Reaganova administracija na Poljsko v zvezi z amnestijo, ki naj bi bila predpogoj za normalizacijo gospodarskih in morda tudi političnih odnosov med državama. Na Poljskem se zanimajo predvsem za ugodnejše gospodarske in finančne odnose z ZDA. Včeraj sta bila oproščena krivde pri umoru 19-ietnega člana Solidarnosti dva policista. Dve drugi osebi, ki sta z rešilnim vozilom peljala do smrti pretepenega Grze-gorza Przemyka v bolnišnico, sta pa »prispevala k smrti« omenjenega in bosta morala v zapor. Sodno dvorano je zapustilo kakih 30 sorodnikov in prijateljev Przemyka, ko je sodnik začel prebirati sodbo. Kot kaže, je bil mladi Przemyk pretepen do smrti maja 1983. leta, oblasti pa so ščitile policista, odgovorna za umor. Na volitvah v Novi Zelandiji zmagala laburistična stranka - Nenaklonjena do ZDA in predvsem do jedrskega orožja WELLINGTON, N.Z. — Preteklo soboto je na splošnih parlamentarnih volitvah v tej deželi z zanesljivo večino zmagala laburistična stranka, ki je načeljuje David Lange. Lange odločno nasprotuje jedrskemu oboroževanju in ne želi, da bi v novozelandske vode priplule ameriške bojne ladje, na katerih je jedrsko orožje. Državni tajnik ZDA George P. Shultz je dejal, da takih obiskov ne bo več letos in morda tudi ne vse do sredi prihodnjega leta. V svojem prvem govoru po volitvah je Lange dejal, da se bo njegova vlada najprvo ukvarjala z domačo politiko, šele kasneje pa bo obravnavala zunanjo in vojaško politiko, predvsem vprašanje nadaljnjega sodelovanja z ZDA in Avstralijo v vojaškem paktu ANZUS. Štrajkajoči pristaniški delavci v Angliji pristali na posredovanje — Šc vedno traja štrajk rudarjev, ki se je začel 12. marca LONDON, V. Br. — Unije, ki predstavljajo pristaniške delavce, kateri štrajkajo že 6 dni, so pristale na posredovanje. Premierka Margaret Thatcher je bila namreč grozila, da je pripravljena uporabljati vojake v pristaniščih, ako se štrajk ne konča. Še vedno pa traja štrajk rudarjev, ki se je začel 12. marca zaradi načrta Thatcherjeve vlade, da je treba zapreti tiste rudnike, ki so nerentabilne. Rudniki so namreč podržavljeni, rudarji so pa jezni, ker bi bili ob službi. Margaret Thatcher vodi zelo konservativno politiko, unije so pa socialistične. Odločna premierka trdi, da ne bo popustila. Iz Clevelanda in okolice Dobitniki festivala— Na zelo uspelem svetovid-skem festivalu, ki je končal preteklo nedeljo zvečer, so prejeli denarne nagrade sledeči: $1000, John Primozich; $750 Rita Seufert; $500 Pauline Messe; $250 Mary Ann Vogel; po $100 pa Frances Piletič, Fran Modic, Josephine St wan, Noreen Madden, Tom Conway, Fred Spelic, William Plymesser, Anna Skully, Anthony Smrekar, Carrie Rosenthal, Peter Do-monko, John J. Kovacic, Deborah Krawczonek, Mary Mežnaršič, Edward Bokar. Prodajalčeve nagrade so prejeli: $100 Danica in Frank Novi grobovi Jerry Kosmach V petek, 13. julija, je v Euclid General bolnišnici po dolgi bolezni umrl 90 let stari Jerry Kosmach s 32220 Willo-wick Dr., rojen v Cerknem, Slovenija, od koder je prišel v ZDA 1. 1922, vdovec po Mary, roj. Rejc, oče Williama, Mary Turk, Jerryja C. in Erne Nie-man, 11-krat stari oče, sestra in osem bratov je že pok., zaposlen kot rudar pri Hillman Coal & Coke Co. v Jeromu, Pa. 35 let, vse do svoje upokojitve, v Clevelandu in okolici je živel zadnjih 27 let, član SNPJ št. 53 in Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti včeraj, v ponedeljek, na pokopališče Vernih duš. Edward Skalsky V nedeljo, 15. julija, zjutraj je v Euclid General bolnišnici po dolgi bolezni umrl 70 let Edward Skalsky, vdovec po Nicoleni, roj. Sgro, oče Patri-cie Ann Spoth in Richarda, 4-krat stari oče, brat Mary Tur-zak, Anne Zedack, Julie Holland'(pok.), Johna, Georgea, Stephena, Ethel Sloboda in Williama. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti jutri, v sredo, dopoldne ob 9.15, v cerkev sv. Jeroma ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Raymond F. Eberwein V soboto, 14. julija, je v Euclid General bolnišnici po dolgi bolezni umrl 62 let stari Raymond F. Eberwein, 1566 Dille Rd., mož Leotte, roj. Mills, oče Debre Jenkins (N.C.), Raya, Kurta in Trese, 1-krat stari oče, brat Marie Paynich in Angeline Gribbons (obe že pok.). Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti jutri, v sredo, dopoldne ob 9.30 na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Chemas, $50 Ron Luzar, $25 Kirn Lobe in $25 Frank Spisich. Sliko je prejela Lillian Frederico, narodno nošo pa Frank Mišic. Romanje v Lemont— Članice oltarnih društev, ki so namenjene v Lemont, so naprošene, da poravnajo avtobusno voznino vsaj do 22. avgusta, ker morajo pri ZOD vedeti, koliko članic se bo romanja udeležilo, da je vse v redu s sedeži. Škof Jenko pride— Prihodnji teden bo prišel v Cleveland in se tu mudil dva tedna koprski škof Jenko. Skupaj s škofom Jenkom bo prišel dr. Drago Klemenčič, urednik vodilnega slovenskega verskega tednika Družine. Podrobnosti o obisku bomo poročali kasneje, vendar naj danes omenimo, da bo škof Jenko maševal pri Sv. Vidu v nedeljo, 29. julija, ob 11.30, sledilo bo srečanje s škofom, v nedeljo, 5. avgusta, bo pa daroval mašo na Slovenski pristavi, kateri bo sledil piknik. Seja— Klub senklerskih upokojencev ima sejo v četrtek, 19. julija, ob 1.30 pop. v prizidku (Annex) SND na St. Clairju. Vhod je skozi vrata v ozadju poslopja. Članstvo je vabljeno, da se seje udeleži. Priznanje— Ohio Arts Council v Colum-busu, Ohio je podelil nagrado Slovenian National Art Guildu in sicer za razstavo in seminar o slovenskih stenskih prtičkih, ki bi naj bila na koledžu Notre Dame v S. Euclidu. Razstava bo od 10. do 29. marca 1985. leta. Podrobnosti o njej in o seminarju, na katerem bodo sodelovali tudi znanstveniki, bomo poročali kasneje. Ohio Arts Council podeljuje nagrade za folklorne projekte vsako leto, treba pa je vložiti prošnjo in to pri OAC/OHC Joint Program in the Arts and Humanities, 65 Jefferson Ave., Columbus, Ohio 43215, tel. /614/461-1132. Za tiskovni sklad— Delovni odbor iz Toronta, ki je vodil nabiralno akcijo za dobrobit Notredamskih sester iz Struge in Ljubljane, je daroval $20 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Hvala lepa! VREME Sončno dopoldne, v popoldanskem času pa pooblačitev z verjetnostjo krajevnih neviht. Najvišja temperatura okoli 84° F. Deloma sončno jutri, vetrovno in nekaj hladneje. Najvišja temperatura okoli 77° F. V četrtek lepo, sončno vreme z najvišjo temperaturo okoli 80° F. V petek pretežno sončno z najvišjo temperaturo okoli 85° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 --------------83------------------ AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $1 5.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES United States: $28.00 per year; $ 14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year — Canada and Foreign $20 Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, _______6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 53 __________Tuesday, July 17, 1984 Pomorjena generacija V onih dneh, ko sovpade ameriški Memorial Day z vetrinjsko tragedijo, ko je bilo vrnjenih in pobitih blizu 12.000 slovenskih fantov in mož, od Narodnega odbora za Slovenijo proglašenih za slovensko narodno vojsko, in se jih z bridkostjo spominjamo, se je mudil pri rojakih v Buenos Airesu naš kulturni delavec dr. Jože Velikonja. On je sin priznanega pisatelja Narteja Velikonja, ki so ga, od bolezni pohabljenega in vsega sirotnega, komunisti umorili in nekje zakopali, da nihče ne ve za njegov grob. Je profesor na univerzi v Seattle, Wash, in se aktivno in intenzivno ukvarja s krajevnim raziskavanjem slovenskih priseljencev v Ameriko ter o tem pomembnem delu tudi piše. Ko se je prof. Velikonja poslavljal od slovenskih rojakov v Argentini, ga je vodilni kulturnik v vsej slovenski emigraciji, dr. Tine Debeljak vprašal, kaj je napravilo nanj največji vtis. Odgovoril je: »To, da nisem našel na odgovornih položajih to, kar sem pričakoval: mlajših ljudi nekako v starosti 50 let.« Na ta odgovor je napisal Debeljak uvodnik v Svobodni Sloveniji, ki zasluži omembo v AD in vsaj kratek izvleček. Debeljak namreč reagira na Velikonjev odgovor z ostro ugotovitvijo, da je to generacija, ki bi ji bilo treba starost povečati do 60 let več ali manj, ki jo je Tito pobil. To je naša generacija, ki leži že 39 let pobita v Kočevskem gozdu, v Teharjih in v kraških jamah. Zato ne more biti med nami, in mi jo pogrešamo na vodilnih mestih vsega kulturnega, političnega in gospodarskega gibanja. »Samo pomisliti je treba,« nadaljuje dr. Debeljak, »kaj vse pomor 12.000 mladih, dvajsetletnih izobraženih kmečkih fantov in množice inteligentov pomeni za našo emigracijo!« Koliko je med pobitimi padlo v jame resničnih talentov, znanstvenikov, umetnikov ... Razvpiti kulturni partizan Jože Brejc-Javoršek imenuje mimogrede samo dva: pesnika Hribška in znanstvenika Remica, katerega imenuje »drugega Čopa, velikana učenosti«. Padla sta v tisočih-množicah v juniju 1945, njihov spomin hodi z nami, a to je samo spomin. Odsotnost pobitih pomeni tragedijo naroda; če bi bilo med 1000 možmi samo 10 ustvarjalcev vrednot v raznih panogah, bi danes emigracija pomenila presaditev slovenskega genija na druge dele sveta, kjer bi v organskem razvoju in razcvetu tekmovala z onim v domovini. Pa je vsa rast bila zamorjena, le z največjo težavo nadaljujemo za silo kot majhen nadomestek tega, kar bi lahko z njimi storili. A ni jih, njihove mučeniške kosti pa trohnijo popolnoma zapuščene brez križa in rože, nihče se ne sme drzniti v njihovo bližino, da bi tam potočil solzo. In to ni bilo delo Turkov, marveč rojakov, to je samoubijanje naroda hujše od turškega pustošenja. Potem pa v Tinetu Debeljaku zapoje njegova pesniška duša, njegovo umetniško srce se potopi v rodoljubno in domoljubno čustvovanje in začne bajati takole: »Kakšno življenje bi cvetelo med nami, da je tu vsaj polovico teh mož: koliko zdravih slovenskih družin, koliko slovenskih šolskih otrok, koliko kulturnih delavcev, pisateljev, znanstvenikov, koliko zvestih naročnikov naših listov, revij, podpornih društev itd., itd. Kakšna bi bila Slovenija v Svetul Te ne bi premaknila nobena oportunistična kariera od idealov Bog, Domovina, Mati! Ali od državniške zasnove 3. maja (1945) po spravi, po nehanju sovražnosti, po edinstvenem nastopu za osvobojenje ozemelj v potujčenih deželah, v zedinjevanju pokrajin slovenske države v svobo- • *M '' .'/.'m .wfutiyirsrf «• /i Poziv Slovencem, razkropljenim širom sveta TABOR DSPB je pred časom naprosil vse zavedne Slovence, ki so raztreseni po vseh kontinentih zemeljske oble, za sodelovanje, ker pripravlja za 40-letnico Vetrinjske tragedije novo, izpopolnjeno izdajo BELE KNJIGE, ki bo vsebovala vsa imena od komunistov pobitih Slovencev v tistih strašnih letih druge svetovne vojne. Originalni seznam moštva Slovenskega Domobranstva, ki je bilo zbrano v Vetrinjskem taborišču maja 1945. in potem s prevaro izročeno komunističnim partizanom, ki so domala z nekaj izjemami vse pobili, bo knjigo izpopolnil z nekaj tisoči novimi imeni. Če kdo še ve za koga, ki je bil ubit v času revolucije ali pa vrnjen iz Vetrinja, naj čimpreje sporoči sledeče podatke: ime in priimek, kraj in letnica rojstva ter le-te pošlje na naslov: TABOR DSPB 224 Charlotte St., Hamilton, Ontario Canada, L8K 4V6 Vsem, ki ste to že storili, prisrčna hvala! Drobtinice, sladke in žaltave CLEVELAND, O. - Pozdrav- požegnana dvorana? Ijena nova kolona »Skuhal ali ___________ pogrel« in dvakrat naj bo pozdravljen nje oče Mecan, ki bo - jaz sem o tem prepričan -v bodoče še dolga vrsta let čitatelje Ameriške Domovine poučeval in zabaval. Želim vso srečo! Na tisti tisoč novih naročnikov pa kar pozabi, moj dragi Mecan! Za par ducatov »novih« naročnikov smo lahko veseli - je nekaj že to, da dosedanje naročnike obdržimo. S tem fantom, g. Mecanom, se na daljavo že četrtstoletje poznava, pobliže le nekaj let. Pri vsej njegovi skromnosti in ponižnosti, ki sta lepi krščanski čednosti, je on z veliko mero obdarovan z zdravim humorjem, z modrostjo in učenostjo - česar ‘drobtiničarju’ ni dano. Naj povem samo en živ primer, kako velika je razlika med nama: Kadar on (Mecan) v cerkvi govori (berila bere), vsa cerkev molči in mu za sklep reče: »To je božja beseda«. - Če pa se jaz v klopi le šepetaje oglasim, me že žena sune pod rebra, kar pomeni, da naj molčim in naj se zavedam, da je cerkev hiša božja. Hiša božja! V kolikih primerih pri raznih cerkvenih o-pravilih pa je pogosto obnašanje tako, da se človeku, posebno starejšemu, ponudi vprašanje: je to še hiša božja ali le Kako preživljam te poletne, pasje mesece? Letom primerno. Dne 30. junija sem prisedel v avtobus, ki nas je vozil na romanje v Lemont k naši Brezjanski Mariji Pomagaj. Med osemurno vožnjo (dvakrat vmes pristanemo) odmolimo po stari romarski tradiciji vse tri rožne vence, dodamo še nekaj oče-našev in odpojemo par ducatov Marijinih pesmic. To leto smo načudo drveli, da smo več kakor eno uro prezgodaj zavozili in izstopili pred še zaklenjenim romarskim domom. Tudi nazaj domov smo bili v brzini, da smo po telefonu iz postelj metali tiste, ki naj bi nas v Clevelandu z avtomobili pričakali in odpeljali domov. Jaz sem tako jemal, da je moral biti šofer - in dober šofer je bil - tudi dober farmar, ki je hotel še pred sončnim vzhodom doma z ročno koso prodreti par voz sena, prav po starih receptih: ostre kose, mrzle rose, trav’ca rada se kosi. V Lemontu je bilo vse precej po starem, če ne bi - slučajno ali namenoma - tja na obisk prišel sam č.g. p. Miha Vovk iz Ljubljane, provincial reda frančiškanov. Čisto preprosto, z nasmejanim obrazom se je č.g. Vovk med romarji sukal in ni nič čudnega, da smo ga di, demokraciji in socialni pravičnosti... Tako nekako se je glasil v odločilnem trenutku narodne usodnosti klic po edinosti, po spravi, po dostojanstvenem zadržanju v meddob-ju prehajanja sprememb, po opustitvi slednjih osebnih obračunavanj.« »V tem smislu je rastla ta pobita generacija in v tem duhu bi hoteli oblikovati bodočnost naroda od 3. maja 1945 naprej. Toda ob koncu maja in mesec pozneje so bili že vsi pobiti, pomorjeni s strelom v tilnik v tako značilnem množičnem poboju sovjetskega tipa.« »Je bilo to osvobojenje Slovencev? Jemati življenje v času največjih potreb živih Slovencev, ko so čakali na žive borce trije mejniki: Celovec, Gorica, Trst! Genocid ni osvo-bojevanje, je smrt... S tem genocidom je (Tito) ohromil slovenskemu narodu kot celoti organsko polno rast in tisoče Slovencev pognal pred svojim razbojništvom v begunstvo in izseljenstvo; njihove poznejše politično, gospodarsko in kulturno delovanje pa je oropal njihovih bodočih funkcio: narjev-vodnikov, ki jih danes pogreša Velikonja in mi vsi -in domovina. Vodnikov v bodočo slovensko svobodo v duhu in smislu slovenske tradicije ih starodavne državnosti iz narodnih korenin...« To je jok in plač barda slovenske zdomske kulture, ki bridko plaka in žaluje nad izgubo pomorjene generacije. - L. P. na hitro vzljubili. Zelo lepe pridige nam je pravil, med procesijami je z nami hodil -prav po koncilskem naročilu; bil je romar med romarji. Med pojedinami (štirikrat smo jedli) je preprosto k mizi med romarje prisedel, brez izbirčnosti lepo po svetopisemsko jedel, kakor je pisano: pojdite med ljudi in z njimi jejte in pijte, kar pred vas postavijo. Drugi dan (bilo je na nedeljo) smo v prostem času po klopeh pred domom govoriči i in slišal si želje, naj bi ta ljubeznivi in preprosti gospod kar v Lemontu ostal, saj vendar vidi, da je pomanjkanje duhovnikov in ti, ki še Lemont m romarje oskrbujejo z menoj vred zorijo v čast božjo. Romarji iz župnije Marij'* Vnebovzete smo medsabo su Ijali, da bi takega mladega duhovnika tudi pri nas potre o-vali in bi ga kar ukradli, če 1 to ne bilo grdo in še greh povr hu. Da pa provincial p- y°v res nekaj proučuje in si vso stvar ogleduje, če je potreba res zadosti velika, in, če je nji va plodna, da bo skušal sem kaj poslati par mladih duhovnikov, frančiškanov. Ta zadeva je pa potrebna pre tehtanje — ni vse tako enostavno ka misli moja in morda tudi tvoj glava. Še o križih. Kakor, da bi medseboj te movali - pa niso eni za drM vedeli -, so postavili kriz Lemontu in istočasno na venski pristavi na Orlove vrhu' • A bi Kateri križ naj seda) ^ priznanje najlepšega? . ^ kristjana je vsak lep, Je najlepši, če to memo kot znamenje, na rem je Jezus bičan, s trnj krono na glavi, zasra od podivjanega ljudstva znih mukah umrl za me tebe, za vse človeštvo. Lep in mogočen j« (,u. mentni križ na Orlove ^oraj Vsa pohvala vsem, m jjgo lahko rekel, za tako ume veliko delo. toI). In lep je leseni križ n® ^ju skem podstavku na ^ontu. pred samostanom v ,varijo, Jezus je nosil na jeserii verjetno iz sirovih brannaicšu križ, in pisano je, da Je je križa kri prelil. Kak _ ^ ^ I>esnik poudaril leseni je pisal: O križ, ti presveti, drevo vseh dreves, še nam daj dospeti do svetih nebes. ^ Križ, pa naj bo kak Jeizkle' - leseni, iz marmorja san, iz brona vlit m ^ ^ v oblit, ne pomeni 01 Vjutim0’ naši notranjosti ne ^ du na križ vsaj kdaj ^ ^ Rojaki' AmeriSko Domo svojim 8loV®^nc0dl1 prijateljem m *na jcoli 0 L' .t/.M,- j t Viktor Antolin( 1922 - 1984) »GLEJTE, KAKO UMIRA PRAVIČNI...« Na svoj 62. rojstni dan je v Fairfieldu v Pennsylvaniji umr* Viktor Antolin. Čeprav ie bil že nekaj časa bolan, je njegova smrt globoko prizadela ne samo družino in sorodni-|te, ampak tudi številne znance >n prijatelje po Združenih dr-jkvah, Kanadi in drugih deželah po svetu. Viktor je del tiste generacije, to je zdesetkana ušla moriji ob oncu vojne in si našla svobo-0 v svetu. Iz domačih Odran-Cev v Prekmurju je Viktor kot fant prišel študirat v Ljubljano, kjer je leta 1941 nnčal realno gimnazijo in za-.. s Pravnimi študiji na Ijub-‘Janski univerzi. Vojna je preprečila, da bi tam končal uni- verzo. Skupaj s tisoči begun-^ je odšel na Koroško, od 7® v Italijo, kjer je v Rimu c >1 usodo z vsemi, ki so čaka-1 n® °dprta vrata v svet. Bil je skupini študentov, ki so od-»tudirat v Španijo ter je na ^adridski univerzi končal pra-ne študije. Leta 1956 je z mla-0 družino prišel v Toronto, ^ato od tam v Združene drža-^e> kjer je dobil mesto profe-®rJa na college v Emmitsbur-,! dokler niso tam zavoda tonili. Nadaljeval je s pouče-torjem na drugih collegeh do-er ni letos spomladi zbolel. T| Podatki ne kažejo dovolj, je^6 ^*ct°r Antolin bil in kaj ovencem doma in po svetu Pomenil. ® kot študenta smo ga po-\ Po njegovi filozofski toni in po bogatem jeziku, self9 sPrctno uporabljal po-V p‘sanju- Zato se nismo mik j® kot mlad akade- »Sl mesto pri dnevniku ni biMeC<<-' V 11111111 p0 v°j' rjt 8lavni pobornik za ustva- ev študentovske revije l ?Ta ^oba«, ki se je kasneje Preselila v Španijo in Bjl nadaljevala do leta 1951. dii J? Skvni organizator štu-jev * Sestankov in simpozi-vn*3 ^tudente in izobražence v v Španiji, kasneje tudi vah a?di 'n Združenih drža- dne o. to^ar-Zbomik Svobo-ye 5tUjV.enije j® objavil njego-revrjjp 1Je, španske strokovne PraVeiS0 tiskal® njegove raz- Klavn' °Cene- V Kanadi J® bil dnevih 80Vorn'k na sl°v®nskih host ' ’ kasn®j® mu je zaposle-h° is'0 SlCrl) za Številno druži-°trok puščala prav malo Viktor Antolin časa, da bi svoje silne talente dovolj jasno porabljal. Vrste se redčijo. Stiki med preživelimi postajajo redkejši. Praznine, ki nastajajo, ne najdejo nadomestil. Za Viktorja Amerika ni bila posejana z dobrotami. Kaj naj bi filozof in pravnik v pragmatično usmerjeni tehnološki družbi? Živel je prekratko življenje. Ko se mu je izteklo po neizprosni bolezni, smo ostali okrnjeni. Naj mu bo zemlja, ki mu ni bila posebno prijazna v življenju, mirno počivališče po smrti. Okrog hiše na griču bodo še rastle narcise, ki jih je vsadil, in mali hrasti so že trdno ukoreninjeni na pobočju. Spremljal je njihovo rast, zdaj bodo rastli brez njega. jv Leto poklicev v Sloveniji Slovenski škofje so napovedali Leto poklicev, ki bo od 8. septembra 1984 do 30. junija 1985. Namen tega pastoralnega leta je, da poglobi zavest poklicanosti v osebnem, družinskem, krščanskem in družbenem življenju in zlasti, da poživi zanimanje za duhovniške in redovniške poklice. Posebna komisija že dalj časa pripravlja in načrtuje različne cerkvene prireditve, srečanja, tečaje, knjige in druge pripomočke in sredstva, da bi z Letom poklicev dosegli čim več vernikov, posebno mladih in čimbolj razgibali versko življenje med ljudstvom. Ker so duhovniški in redovniški poklici najprej božji dar, bo Leto poklicev predvsem leto molitve in povezanosti z Bogom v zakramentih in krščanskem življenju. Slovenski škofje končno vabijo rojake v zamejstvu in drugod po svetu, da se pridružijo v obhajanju Leta poklicev. zanesljivost in stvarnost cen Prt “kupovanju” ali prodaji Našega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik ». CITY MOTORS •mis*- Clair Ave. tel. «81-2)8« Ta pesem slavnega Jakoba Petelina — Gallusa, slovenskega glasbenika iz davnih časov renesanse, je neubranljivo odmevala v marsikom izmed nas, ki smo v petek, 6. julija, šli za pogrebom dr. Viktorja Antolina. Z njegovimi amerikanski-mi prijatelji in spoštovavci nas je navzlic delovnem dnevu bilo kakih 200. Slovenci vseh poklicev in misli smo za to bridko priliko poromali iz Washingtona, New Yorka, Clevelanda, Kanade in od drugod v marylandski Emmitsburg, kjer je rajni prijatelj 22 let živel, delal, trpel in upal. Krsto z njegovim telesom, zničenim od dolge bolezni je simbolično nosilo šest njegovih sinov, ob njej je jokalo sedem hčera, žena Ivanka Velikonjeva, njena častitljiva, blizu 90-letna mati, vdova po umorjenem slovenskem pisatelju Narteju Velikonju, pa njena hčerka in skrbnica Zinka. Žalno mašo v cerkvi sv. Jožefa je v družbi sedmih duhovnikov po slovensko pel pokojnikov prijatelj p. Robert Mazovec, župnik naše fare sv. Cirila v New Yorku. Med službo božjo je slovenske svete pesmi pel mešani zbor iz Washingtona, ki ga že leta vodi njegov ustanovnik Miro Pregelj. Ob grobu v tuji zemlji, ki jo je milila samo žalost navzočih, so se pevci od Viktorja poslovili z našo »Gozdič je že zelen«. Noben rekvijem velikega imena ne bi bil žalujočih tako do solza ganil, kakor jih je tiha otožnost, zveneča iz te stoletne slovenske ljudske pesmi. P. Robert je v nagovoru med mašo povedal med drugim: »Smrt nam je ugrabila Viktorja. Kot reven slovenski študent si je z neizmerno pridnostjo pridobil ne le več akademskih naslovov, marveč uresničil tudi sanje toliko drugih, ki so se vzgajali v tujini: srečen dom, dobro ženo in venec nadebudnih otrok. Naj naše molitve zanj lajšajo izgubo, ki so jo njegovi dragi utrpeli. Bil in ostal pa je tudi zaveden Slovenec in kot tak je s svojo govorjeno in pisano besedo posegel v našo slovensko stvarnost. Kot njegov osebni prijatelj lahko rečem: če se je zdelo, da je kdaj bila njegova beseda trda, je lahko vsak, ki ga je poznal, prej ali slej uvidel, da se za trdo skorjo besed skriva mehko in čuteče prekmursko srce. Danes te bomo, dragi Viktor, položili v zemljo. Ta bo kruto in neizprosno vzela nazaj, kar je samo posodila. Prah je lupina tudi tvojega bitja, ker si bil rojen v času. V sebi pa si nosil in uklepal Duha, zavedajoč se besed: telo je iz zemlje, duh pa je od zgoraj vdihnjen. Človek, Job, trpin ima zato neomajno vero v življenje po smrti. Kakor je povedal pesnik Srečko Kosovel, je prepričan, “da se bo poslednji dan dvignil nad prahom. Kot borilec moram umreti / in takrat bo prišel oteti / me iz trpljenja beli Krist.” »Na Viktorjev nagrobnik lahko vklešemo besede njegove vere in njegovega upanja, besede trpina Joba: v svojem telesu bom videl Boga. Moje oči Ga bodo videle. 6Dragi Viktor! Nesmrtni vzgon, ki si ga čutil in doživljal v sebi na zemlji, te je - tako smo trdno prepričani - dvignil k Bogu. V Njem mirno poCivaj!« Za mašnikom se je pokojnega prisrčno spomnil v angleščini njegov poklicni kolega dr. J.D. Broussrad, profesor filozofije na bližnjem Mount St. Mary’s Collegeu. Ob grobu na novem pokopališču v Emmitsburgu, prav blizu nekdanje Kolegije sv. Jožefa, kjer je oče učil dvanajst let, se je od njega poslovil samo še sin Miha. Zahvalil se je vsem, ki so se pridružili rodbini v tej žalostni uri. »Težko je,« je dejal, »v nekaj besedah kaj povedati o možu, ki je tako mnogim toliko pomenil. O vrlinah v njegovem značaju, ki bodo ostale nam vsem: mož, oče, prijatelj in učitelj. In pa, najprej in zmeraj, njegova vera, da nam vse dobro na svetu - spodobnost, morala, prijateljstvo, sožitje, mir in ljubezen - prihaja od Boga. In v tej veri ga bomo vedno posnemali.« Jok bratov in sestra, matere in marsikoga drugega, je potrjeval, da je mladi mož govoril to vsem do srca ter tudi v njihovem imenu prisegel tej vzgledni očetovi dediščini. Viktor Antolin se je rodil 1. julija 1922 v Odrancih, slovenski prekmurski vasi. Višjo gimnazijo je končal v Ljubljani, se vpisal na pravno fakulteto njene univerze, zraven pa se uril v časnikarstvu pri tedanjem katoliškem dnevniku Slovenec. Bil je v skupini mladcev Katoliške Akcije, vzgajanih v verski in politični premočrtni odločnosti. Kar je v tej vzgoji bilo dobrega, je ohranil, nepotrebnih skrajnosti pa se kot zgodaj dozorel mislec otresel ter se zlasti v svetu razvil v samostojnost ter kritično presojo ljudi in stvari. Maja 1945 je s tisoči drugih slovenskih protikomunistov bežal na Koroško, nato čez tirolske gore v italijanska raz-seljenska taborišča, iz njih pa v Rim. Začel je študirati filozofijo na jezuitski univerzi Gregoriani, potem pa je prestopil na rimsko državno vseučilišče. Marca 1948 je odšel v Madrid po programu, ki ga je za študente-begunce iz komunističnih evropskih držav omogočila tedanja španska vlada. Po doktoratu iz prava in diplomi iz socialnih ved se je poročil z Ivanko Velikonjevo. Leta 1956 sta že s tremi otroki emigrirala v Toronto, kjer je Viktor ponoči delal v bolnišnici za duševne paciente, podnevi pa nadaljeval študij. Leta 1962 se je družina presdi-la v Emmitsburg, Md. V Ka- nadi in Združenih državah se je pomnožila še za deset otrok. Viktor je na St. Joseph Collegeu predaval filozofijo do leta 1971, ko je red sv. Elizabete Seton šolo zaprl. Nato je do smrti poučeval na Loyola Collegeu v Baltimoru, na Community Collegeu v Frede-ricku, Md. ter na univerzi države Pennsylvanije v Mount Alto. Poleg filozofije so njegovi predmeti bili še logika, etika, družbena etika, filozofija religije, zgodovina filozofije, poslovna etika, pravna in politična filozofija. Poleg tega so ga posebej zanimale še metafizika, sodobna politična filozofija in mednarodno pravo. Napisal je vrsto študij in ocen z vseh teh znanstvenih področij in jih priobčeval v slovenskih, hrvatskih, italijanskih, španskih in ameriških revijah in listih. Posebno aktualne so: Marksistična filozofija dela. Javno mnenje v demokraciji, Marksistično-leninisti-čna etika, Komunistična morala, Progresivni katoličani. Katolicizem, klerikalizem, pluralizem ter Nacionalnost in kultura. Antolinovo poklicno in publicistično delo pričata o njegovi veleumnosti ter mno-gostranskem zanimanju za slovensko in človeško problematiko. Pričata tudi o njegovi požrtvovalni zavzetosti za širši občni blagor, saj je poleg skrbi za družino štirinajstih bil kos nalogam, ki jim marsikdo drugi ne bi bil. Bil je mož, ki je več kakor izpolnil svojo očetovsko, slovensko in človeško dolžnost. Večina njegovih otrok je doštudirala ter se po njegovem in ženinem vzgledu trdno postavlja nanoge v raznih umstvenih poklicih. Ta trda življenjska pot in delo brez miru sta prezgodaj terjala od njega poslednji davek. Ni utegnil, da bi se bil za časa zmenil za znamenja usodne bolezni. Po dveh prepoznih operacijah in neuspešnem zdravljenju je prav za prav umiral skoraj tri mesece. Za vse, razen za sebe. Do zadnjega diha sta ga držali na svetu njegova žeja po življenju in neomahljiva vera v Boga. Brž je sklenil račune z Njim ter vedro čakal konca - ali čudeža. Kdor je tiste neskončne tedne njegovega trpljenja govoril z njim od blizu ali na daleč, je imel občutek, da Viktor tolaži in bodri njega, namesto da bi bilo narobe. Odšel je na ono stran prav na svoj 62. rojstni dan, 1. julija 1984. In če bi nam bil Viktor Antolin od groba lahko spregovoril v slovo, se je človeku zdelo, da bi slišal od njega besedo, ki jo je njegov vzglednik, starogrški filozof Platon, položil v usta svojemu učitelju modrosti, Sokratu, ko je odhajal s sveta: »Zdaj pa je, bratje, prišla ura, da gremo. Vi v življenje, jaz v smrt. Kdo od nas pa gre boljšemu naproti, je prikrito vsem, razen Bogu...« M. Javornik Washington, D.C. Mimogrede iz Milwaukeeja MILWAUKEE, Wis. - Prvi mesec druge polovice leta se imenuje julij, v čast Juliju Cezarju, ki se je v tem mesecu rodil in s koledarsko reformo temeljito izboljšal koledar. Nekateri pred njim so hoteli enačiti lunino in sončno leto, zato je bilo leta 46 pred n.š. koledarsko leto že 67 dni v zaostanku za pravim sončnim letom. Teh 67 dni je Julij Cezar v treh skupinah porazdelil med letom 46 pred n.š-., ki je imelo zato kar 445 dni in so ga zaradi mnogih sprememb imenovali »leto zmede«. Julijeva reforma je spravila koledar v red in velja še danes. Mesec julij smo imenovali tudi mali srpan, žetnjak, Pšeničnik, senenec, jakobvščak, srpnik, sedemnik in sredolet-nik. Splošna vremenska pregovora za julij sta le dva: Je tega meseca presuho, ostane grozdje drobno. Mrzel in moker mali srpan - trtnemu sadu je močno v bran. Drugi pregovori so navezani na posamezne praznične dni, zlasti na Marjeto (20. VIL). Če na Marjeto dež lije, seno na travniku gnije. Marjeta grom in strelo obeta. Če na Marjetin dan deži, orehov in lešnikov ni, seno pa se ne posuši. Na Jakobov dan (25.VIL) pa pregovori trdijo: Če na Jakobovo dežuje, ostro zimo oznanjuje. Pred Jakobom tri dni lepo, rž v redu dozorela bo. Na Jakobovo megleno, hudo zimo napoveduje. Če te na Jakobovo v križu »heksenšus« dregne, se bo vreme spremenilo. Naj bo nam, v vročih pasjih dneh, prijetno pri srcu. Vsem, ki so rojeni v tem mesecu, vsem godovnikom in godovni-cam prijateljske čestitke in vse dobro! V začetku tega meseca, v sredo, 4. julija, smo v Ameriki praznovali »Dan neodvisnosti«, dan zlate svobode, sonca in blagostanja - »God Bless America!« Zahvalimo Boga, da živimo v Ameriki, deželi demokracije in svobode, in prosimo Boga, da bi blagoslovil Ameriko, da bi mi in naši zanamci, kljub kritičnim časom v nedogled živeli v svobodi in da bi državni praznik, »Dan neodvisnosti«, praznovali s ponosom, veseljem vse do mej božje previdnosti! Proti koncu tega meseca se bodo pričele športne »olimpijske igre« v Los Angelesu. Sinoči pa se je v San Franciscu začela demokratska strankina konvencija. Bivši podpredsednik in predsedniški kandidat Walter Mondale si je nabral največ delegatskih glasov, zato je že danes svest zmage na konvenciji. Kandidat Mondale pa je po mojem mnenju v velikih škripcih. Res je, da se je njegov nevarni tekmec sen. Hart uklonil vodstvu demokratske stranke, res pa je tudi, da delavski voditelji zahtevajo svoje koristi, črnski voditelji svoje, ženske v organizaciji NOW zahtevajo svoje. (Slednje se veselijo uspeha, ker je Mondale‘res izbral žensko za podpredsedniško mesto, op. ur.) Tudi homoseksualci in lezbijke imajo svoje zahteve, ravno tako Mehikanci, Izraelci oz. Židje, ter Arabci. Mi Jugoslovani, se pravi Slovenci, Hrvati in Srbi, pa ne zahtevamo nič, ker smo srečni, da nas v politiki pustijo pri miru. Torej kandidat Mondale je v zelo težkem položaju, predvsem še, ker ne ve, kaj bo zahteval hromeči in grozeči črnski predsedniški kandidat rev. Jesse Jackson, ki je bil pred kratkim v srednji Ameriki in na Kubi, kjer je pri Castru v obojestranskem sporazumu dosegel izpustitev nekaj čez 40 kaznjencev iz Castrovih jetnišnic. Rev. Jesse Jackson dobro ve, kaj hoče, razume, da danes njegova črna polt in njegovo politično liberalno prepričanje - in znana naklonjenost marksizmu - igrata važno vlogo in rodita uspeh, ki ga Jackson žanje v državah in pri voditeljih, ki so pod komando Moskve. Po demokratski konvenciji bo Jackson izgubil naslov »predsedniški kandidat«, vrnil se bo v Chicago, kjer bo kot predsednik organizacije PUSH (People United to Save Humanity) lahko ameriškemu političnemu sistemu veliko koristil ali pa veliko škodoval. Omenim naj še, da bo sredi avgusta v Dallasu, Texas politična konvencija republikanske stranke, kjer bosta predsedniški kandidat Ronald Reagan in podpredsedniški kandidat George Bush soglasno imenovana in pripravljena za politično borbo z demokratskim kandidatom Mondalom. Borba bo ostra in strupena, po Gallupovem poizvedovanju pa vodi za okrog 20 % sedanji predsednik Ronald Reagan nad Mondalom. Amen. V nekem slovenskem časopisu sem bral, da Jacqueline Onassis, 55-letna vdova ameriškega predsednika Johna Ken-nedyja in tudi vdova grškega ladjarja in milijarderja Aristotela Onassisa, se po letu 1975 ni več poročila. Zakaj? Večkrat so jo o tem vprašali, vendar na to ni nikoli odgovorila. Sedaj pa sta dva ameriška sociologa natanko preiskala njeno zasebno življenje in ugotovila, da je stari Onassis svojo Jackie redno pretepal. Znanstvenika pravita, da se je Ona-ssisu zdelo to nekaj povsem normalnega (Tako nekako se je dogajalo tudi v starem kraju.) Jackie je molčala, ker se je bala za svojega moža dobro ime. Duševne posledice tega pa so tako hude, da jo je strah pred moškim in da ne zaupa nobenemu moškemu več in da se zato noče več vezati in še -manj zaljubiti. Take vrste žensk se potem v starejših letih organizirajo v društvu »Sovražnic moških« in borbene voditeljice se potem bore za kakršnekoli ženske pravice! Pretekli mesec smo na pokopališču Mt. Olivet položili k večnemu počitku znanega vernega in zavednega Slovenca, 90-letnega staronaseljenca Josepha (Joe) Matoha. Rodom iz Novega mesta na Dolenjskem, je uspel že v mladih letih emigrirati v Mehiko. Takoj ko se je zaposlil, je začel sodelovati pri katoliških slovenskih društvih, naj šibo na odru, pri pevskem zboru ali zabavnih večerih. Seveda mu je pri tem slovenskem delu veliko pomagala njegova žena Mary, ki mu je v življenju povila sina Roberta in hčerko Josephine. Pokojni Joe je bil med slovenskimi rojaki in rojakinjami zelo cenjen in spoštovan. Zdaj se je poslovil za vedno. Naj mu bo ameriška gruda lahka. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Žalujoči družini in sorodnikom naše globoko sožalje. V življenju se večkrat zgodijo stvari, da jih težko razumeš, ali pa jih sploh ne razumeš. Pred kratkim je kiparka Edwi-na Sandys, vnukinja pok. britanskega politika Winstona Churchilla, naredila visok kip Kristusa povsem ženskih oblik, ki so ga postavili v new-yorški Janezovi cerkvi. Skulptura je seveda sprožila hude reakcije, od navdušenja do silovitega zgražanja. Župnik episkopalne cerkve James Park Morton pravi, da je bil odziv predvsem pozitiven. Nekateri verniki so bili ob pogledu na »Kristo« - kakor imenujejo kip - sicer šokirani, vendar pa Morton meni, da so nezadovoljstvo izražali predvsem ljudje, ki odločno nasprotujejo stremljenjem, naj bi duhovniški poklic opravljale tudi ženske. New-yorški škof je Mortonu očital, da je skrunil verski simbol, Morton pa pravi, da si verniki vedno predstavljajo Kristusa v takšni obliki, ki jim je najbližji - črnci hočejo črnega Kristusa, Kitajci kot orientalca, ženske kot »Kristo«... Vendar je res, da je bil Kristus tokrat prvič upodobljen z oblikami ženske. Kiparka Edwina Sandys pa je izjavila, da so Kristusove žrtve in trpljenje mnogo bolj primerne za ženske kot za moške. Modrijani trdijo, da je knjiga poleg dobre žene in zvestega psa, najboljša prijateljica človeka. Pravijo tudi, da je knjiga ena najbolj dragocenih daril, ker je napisana zato, da sejo bere. Trdijo tudi, če knjiga ni vredna, da jo prebereš dvakrat, ni vredna niti enkrat. Nekateri imajo v sobah knjižne police in na njih nešteto knjig, ki pa jih večina nikdar ne bere. Polne knjižne police so najlepši okras sobe. Na TV in v časopisih lahko slišite in vidite, da vsak dan izide nešteto novih knjig, katera vsaka je najbolj ocenjena in napisana od sodobnega najboljšega pisatelja. Ali je res ali Skupen nastop narodnostnih skupin v Tednu zasužnjenih narodov CLEVELAND, O. - Župan mesta Cleveland, George V. Voinovich, in Ameriško narodnostno gibanje v državi Ohio - American Nationalities Movement of Ohio - sta razposlala vsem narodnostnim organizacijam na področju Clevelanda, katerih rojstne domovine so sedaj pod komunistično oblastjo, vabilo za skupen nastop v Tednu zasužnjenih narodov. Letos je tudi 25-letnica, odkar je ameriški Kongres uzakonil Resolucijo, da naj bo vsako leto tretji teden v juliju posvečen solidarnosti prizadevanjem tistih narodov in držav, ki so izgubile svobodo, ko so komunisti s pomočjo sovjetskih čet ali z nasilno revolucijo prevzeli oblast. Mesto Cleveland in Ameriško narodnostno gibanje pripravlja za to priložnost širši program in vabijo k sodelovanju organizacije, društva in predstavnike narodnostnih skupin za Železno zaveso. »Freedom March« - Pohod svobode in veliko zborovanje bo v soboto, 21. julija. Pričakujejo, da se bo tega velikega zborovanja udeležilo okrog 3000 ljudi. Zbirališče bo ob 1. uri popoldne na Mall-u ob St. Clair Ave. vis-a-vis Public Hall. Vsi udeleženci bodo od tam šli v sprevodu na Public Square, kjer bo veliko protestno zborovanje. Glavni govorniki bodo Kenneth Y. Tomlinson, direktor radio-oddaje Glas Amerike, George V. Voinovich, župan mesta Clevelanda in več vodilnih predstavnikov narodnostnih skupin. Predsednik Reagan je včeraj, 16. julija, na posebni slovesnosti v Beli hiši podpisal Pro-klamacijo za Teden zasužnjenih narodov, k čemer je bilo uradno povabljenih več ugle- * V ne, to ni važno. Važno je to, da je prinesla televizija in časopisje. V knjigarnah te pozdravlja na policah, na tleh in v raznih kotih na tisoče raznovrstnih knjig. Kdo jih bere? Ali človek ve, kaj hoče in kaj bi rad? Dalj časa sem opazoval v knjigarni ljudi in kupce in prišel do zaključka, da starejši ljudje iščejo knjige med klasičnimi deli, dočim mlad sodobnež bere kratke znanstvene razprave, drugače pa čim lažje knjige, čim krajše in hitrejše. O knjigi, razumljivo tudi o slovenski, moramo govoriti z vsem spoštovanjem, kajti knjiga je naša najzvestejša prijateljica, oplojevalka našega znanja, je okno v svet! Zdaj v času vročine in piknikov se večkrat pripeti, da se mož vrača domov sredi noči. Ko leže v posteljo, se žena prebudi in jezno vpraša: Ali se zdaj pride? Koliko je ura? -Kaj se boš razburjala, saj je šele deset, korajžno odgovori mož. Tedajci ura v zvoniku udari eno. To je zate deset -zagrmi žena. Kdaj si pa slišala, da bi ura bila še ničlo? A.G. dnih predstavnikov narodnostnih skupin v Clevelandu. Vabilo k udeležbi je prejela tudi Zveza društev slovenskih protikomunističnih borcev. Kljub temu, da je v preteklih letih in celo v tem letu bilo v tej zadevi več nesoglasij, ker so bili razni — celo zloglasni - predstavniki komunističnih režimov povabljeni na uradni sprejem v mestni hiši, vendar mislimo, da je javni nastop v Tednu zasužnjenih narodov edinstvena priložnost, da z močnim javnim nastopom opozorimo ameriško javnost, da naši rojaki v domovini še niso svobodni in ne bodo svobodni, dokler tam vladajo komunistični režimi, ki so tu i vsi protiameriško usmerjeni. !ato vabimo in priporoča-, da se slovenska društva m anizacije, ki po svojem 3vanju na en ali drug način Ipirajo ameriško P0*'11 ° osvoboditev zasužnjeni odov, udeležijo tega skup a nastopa predstavnikov h zasužnjenih narodov. Na p posameznih narodnosti evodu izrazito poudarjajo . i____ nrOSl* da se udeležijo tega ve • skupnega nastopa v Inih nošah. Naša sloven ■ • _ i_OOO venskim ter angleškim m, koga predstavljamo- ij, ko prihaja tragediji skega naroda tudi Pre ko in svetovno javnost, in izredna priložnost _ nastopimo in amen ;t opozorimo, da klju» levičarski propagan i ii in demokraciji v « dni, naš narod v i in ne bo svob^ je prisiljen m°““ P jh roko komunisM" nton M. Lavri*!® kTTORNEY-AT-LA^ (Odvetnik) implete Legal orne Tax-Notary P°b 18975 Villaview B°a<* at Neff 692-1172 ,— LJUBLJANA VISIT *EAU?IFUL SWVJlfi* Cleveland, Pittsburgh, - »LJUBLJANA ONLY $699°“ 9 Departures SetemW^Lp Departures August 5, $749° ONLY 971 E 1SS . (Rnm J/' O nedavnem obisku v Argentini prof. dr. Jožeta Velikonja (Pred kratkim se je mudil v Argentini na osebnem obisku prof. dr. Jože Velikonja, profesor geografije na univerzi Washington v Seattlju, ki se v svojih raziskavah zanima f^ed drugim tudi za zgodovino in življenje slovenskih naseljencev v ZDA. Prof. Velikonja se ob priliki tudi oglaša v našem listu. O njegovem obisku v Argentini je poročal v Svobodni Sloveniji prof. Tine Debeljak. Večji del njegovega članka posredujemo našim bralcem. Ur.) Prof. dr/ Jože Velikonja, *ln pokojnega pisatelja Narte-Ja ^likonje, katerega smrti se spominjamo v junijskih spo-•ninskih dnevih v naši skupno-st'' je že več let na washington-In Verzi (v Seattlju, op. ur. Prof. zemljepisa in z njim Rezane socialne problemati-e> * * v kar spada raziskavanje ^eljevanja in razvoj imi- Srantstva. Zadnje čase je večkrat nače-J. vPraŠanja slovenskega iz- 7HJenStVa v svetu’ tako v k , U*en!l1 državah Amerike, *ak°r tudi pri nas (v Argenti-’ °P- ur.), kar spričuje nje-v°vo pismo o kulturnem delo-arrju argentinskega izseljen-Va v enem zadnjih zvezkov sel)6 reV^e Meddobje. V med-ojnem dogovarjanju o uPnih izseljenskih zadevah, le Slovenska kulturna akci-Prabila> naJ si pride ob ožnosti ogledat v Argenti-2(l na^e razmere, da bo laže ra-‘hel eventualna nasprotstva med nami. mJa Priložnost je prišla aprila n_Seca; da je mogel priti med jv je ru ostal tri tedne pri hko1” pr*jateljih> da si je la-nied ^0bkor toliko ogledal mai nnami na5 Položaj, spreje-svo' 353 mnenja in nam dajal ter tako delal za zbliža-kakna5ih em'8racij tako tukaj treh°r tam' ^ako si j® v teh ^ar,^ mogel ogledati dn»-med nami in tudi aC*v«i marsikaj. Ubiik10 doživljal med nami UdeUj., Miloša Stareta in se gej: 1 Pogreba pok. Baladne ' Uc^e*e^l se Slovenskega yse Vi ^amos Mejiji, obiskal Preda °Venske domove (tudi leJii ^ v ^an Justo!), ude-let0«n. Procesije v Lujanu pri v\j itdJCm izredno lepem dne-dve _' T" Predvsem pa sta bili Se 2 r.. avanji važni. Srečanja žanju^ v Pogovorih o zadr-iz°b delovanju slovenskih kot v CeV tako v Argentini teh Dr ^a izmena misli o relcij b'0 j® bil glavni, Pi na«! Znanstveno-raziskoval-6,1 n^egove Poti. °J slovenske skupnosti Izred v Argentini Pafin Po važno je bil zanj P°vi d a*e8a naseljevanja v krajevn-Kl0V*n'’ organiziranje VeZave * skuPn°sti in njih po-centri itd. Skratka: način slovenskega organiziranja skupnosti in način, kaj se dela med nami za ohranjanje zgodovinskih dokumentov za eventualne bodoče slovenske raziskovalce, ki bodo nekoč raziskavali našo izseljensko zgodovino, tudi naš sedanji položaj iz dokumentacij v arhivih. Vse to spada v njegovo znanstveno raziskavanje raznih načinov naseljevanja, ne samo našega naroda, temveč zasledujejo prav zdaj s svojimi učenci podobo naseljevanja Italijanov v ZDA ter vso to problematiko aplicira tudi na naše izseljenstvo. Zato tako zanimanje za probleme slovenske emigracije - v zgodovini in sodobnosti - in zato njegovo poseganje v ta razvoj tako v publicistiki ameriških poskusov pri ohranjevanju sledov slovenskih naseljencev kakor tudi naših v zgodovini (doneski v Meddobju). Zato njegovi predavanji o delovanju slovenskih izobražencev v ZDA pri SKADU (Slov. kat. akad. društvo) in pri SKA (Slovenski kulturni akciji). Za predavanje na kulturnem večeru SKA ga je odbor SKA zaprosil za poročilo o delu slov. izobražencev v ZDA. In prof. Velikonja je začel opisovati način naseljevanja prvotnih vseljencev, ki ni bilo organizirano, temveč je temeljilo na vpoklic enega sotrudnika drugega, oba sta dobila potem službo pri istem podjetju. Tako so cele skupine bile zaposlene v istem kraju in (pri istem rudniku). Pri poznejšem naseljevanju po 1. 1948 pa na najbolj različnih krajih, ki so bili ločeni z velikimi razdaljami brez kakršnih koli zvez. Stari naseljenci so ostali večinoma v svojih zaprtih skupinah in v starih položajih ter se le redki vzdignili nad povprečnost. Drugače so nastopali novi prišleki po drugi svetovni vojni: gledali so, da so prodrli v ameriško občinstvo, za kar je bilo treba veliko napora, študija..., toda večini je uspelo zaposliti se v izobraženih krogih. Tako je na primer v ZDA čez 60 slovenskih vseučiliških profesorjev. Toda brez prave povezave med seboj. Imenoma je našteval te slov. Sii ^rd*na Pogrebna Zavoda ^'6300 17010 Lake Shore B *3l-2088 17010 Lake Shore BIvd. 1053 E. 62nd St. Grdina Trgovina S Pohištvom 15301 Waterloo Rd. izobražence ter njih izolirane kraje, ki opravljajo svoj poverjeni jim posel brez slovenske družbe in brez slovenskega okolja, sto in sto in tudi tisoč km ločeni vsak sebi... Ta razdalja jih izolira med seboj in izgubljajo kontakte med seboj in skupnostjo. Tako nastajajo sicer rahlo organizirane skupnosti, toda njihovi odbori niti enkrat na leto ne morejo priti na skupne seje. Tako te skupnosti hirajo na sestajanju vodilnih članov. Tako se rahljajo tudi skupine Domov in Cerkvi, ki vse bolj postajajo amerikanske tudi po vsebini in snovi: cerkveni tereni postajajo last ameriške Cerkve, tudi slovenske cerkvene ustanove. Posamežni izobraženci postajajo kulturni delavci za amerikansko problematiko, kar je njihov posel... Za slov. problematiko ni časa, ni gradiva... So pa pripravljeni naročati slovenske revije, liste, leposlovje, čtivo... toda niso slovensko ustvarjalni. So sicer odprti, ne zaprti kot prejšnje generacije, toda ta odprtost se že pri prvem rodu spreminja v »Slovenca po poreklu...«, kar so že danes vsi Slovenci naše generacije. To je nujen razvoj... V tretjem rodu se spet pojavlja želja poznavati korenine rodu, iz katerega izhajajo. Nastajajo gibanja za ohranjevanje korenin, jezika, običajev, znanstveno zanimanje za izvor kulturne dediščine... Iščejo se dokumentarne listine o naseljevanju, pa ni več arhivalnih dokumentov, ki so za to tako važni... Ne morem poročati natančneje, le o bistvu predavanja, o delu izobražencev v ZDA. Na večerji pri SKA je bilo nadaljevanje pogovora o povezavi amerikanskih izobražencev z argentinskimi in je bil glavni poudarek na tem, da je glavna potreba: osebna povezava enih in drugih... osebna zveza z obiski, pismi, skupnim delom lahko rešuje ene in bogati z uspehi druge. To je rdeča nit vseh Velikonjevih kulturnih zbliževanj med izseljenci, če se hočemo ohraniti kolikor dolgo bo mogoče. Ne vem, če sem prav podal smisel teh dveh predavanj. Imel pa je Velikonja še skio-ptična predavanja po Domovih (npr. v San Justu) in je mnogo opazoval in videl. Pri poslovilnem pogovoru mi je omenil, da je ostal splošen vtis, da je odnesel od tu mnogo boljši vtis kot ga je imel doslej, da pa je njegova glavna pripomba v tem, da pogreša delavnosti generacije današnjih 40-50 letnikov v slovenskem javnem življenju. »Ti bi morali danes dajati pečat vsemu vašemu delu na vseh poljih uveljavljanja, na kulturnem, gospodarskem in političnem. S tem vtisom odhajam nazaj v zavesti, da sem navezal več osebnih stikov, ki jih smatram za najvažnejše v ohranjevanju kulturne in medsebojne povezave naših emigracij...«. To je samo glavna misel, ki mi jo je poudarjal ob slovesu, upam pa, da bo tem gotovo še 25. jubilejni Slovenski dan Ob 200-letnici On tari j a in 150-letnici Toronta Zadnjo nedeljo v mesecu juliju (29.VII.1984) bo JUBILEJNI SLOVENSKI DAN na Slovenskem letovišču pri Boltonu. Ob 11 h dopoldne sv. maša za vse žive in mrtve Slovence Ob 2h popoldne se začne kulturni program; njegova vsebina bo POSVEČENA SLOVENSKI BESEDI v pesmi, v poeziji, v literaturi in v govoru. - Okras dnevu slovenska folklora in telovadba. -Prireja in vabi odbor Slovensko-kanadski svet Spominska proslava na Orlovem vrhu CLEVELAND, O. - Letošnja proslava v dneh 16. in 17. junija na Slovenski pristavi, ki je bila posvečena spominu žrtev protikomunističnega upora v Sloveniji, je brez dvoma dokaz, da svojih bratov in sestra nismo pozabili. Že v soboto popoldne se je zbralo na Slovenski pristavi izredno veliko ljudi. Gostje iz Avstralije, Argentine in sosednje Kanade ter iz mnogih krajev naše nove domovine, so ob srečanjih s prijatelji in znanci obujali spomine na »križev pot« preko Ljubelja in na strahotno razočaranje v Vetrinju. Po večerji smo si ogledali film »The Klagenfurt Affair«, pri kapelici pa smo zmolili rožni venec za pokoj vseh padlih in pobitih bratov. Soborec Stane Pleško, ki je prav to noč, pred 39. leti, utrujen do smrti »marširal« s sotrpini preko Gorenjske proti Škofovim zavodom v Št Vidu, pod varstvom rdečih brzostrelk, a se jim je po božji volji na čudežen način izmuznil, nam je v pesniških besedah opisal grozote tistih dni. Neizbrisen je bil pogled na pravljično razsvetljen Orlov vrh. Ob kresu je še zadonela domobranska pesem in pozno v noč smo se razšli. Nedeljsko jutro, s temnimi oblaki na nebu, ni bilo najbolj on sam avtentičneje izprego- voril. Njegovi pogovori z nami v teh treh tednih že rode dobre sadove. Naša skupnost še sprejema njegove nasvete: že je sprejet te dni sklep ustanovitvi centralni arhiv za zbiranje dokumentov za varovanje zapuščine npr. po pokojnem g. Sta-retu, in drugih osebnosti... Ali ustanovitev socialnega oddelka ustvarjalnih članov pri SKA po načrtu za vso emigracijo, kakor ga je pomagal ustvarjati on in ga je sprejel občni zbor SKA te dni. Upajmo, da njegov obisk treh tednov med nami pri takih že uspehih ni bil in ne bo brezploden... bodisi kot pritrdilo pa tudi kot oporekanje njegovim amerikanskim tezam in nasvetom. - Hvala mu za ta in takšen obisk, ki potrjuje njegovo tezo o osebnih stikih kot najmočnejšo, najplodnejšo povezovanje med izseljenskimi skupinami Slovencev v svetu... Svobodna Slovenija 31.V.1984 razveseljivo. Toda kolona avtomobilov ni bila krajša od prejšnjih let. Stisnilo nas je pri srcu, ko so padle prve kaplje dežja. Ko smo zavili proti Pristavi se je začelo jasniti. Točno ob 11. uri je prikorakala na Orlov vrh povorka borcev z zastavami in venci in skupina narodnih noš. Napovedovalec je pozdravil vse, ki so od daleč in blizu prišli na to svečanost. Prečastiti gospod Franci Kosem, kancler clevelandske škofije, je nato blagoslovil nov, mogočen betonski križ, postavljen vsem pomorjenim v spomin. Za njih pokoj je zatem daroval sv. mašo. Spomnil se jih je v svojem govoru, nas pa je opozoril, naj ostanemo zvesti veri in idealom svojih očetov. Ubrano petje je dalo komemoraciji svoj pečat. Udeležba pri sv. maši je bila nepričakovano velika, saj je bilo razdeljenih nad 500 sv. obhajil. Četudi je bila letošnja proslava bolj skromna, je naposled izzvenela v mogočno manifestacijo, »da narod naš umreti noče...« Po maši je bilo na voljo kosilo - litanije pri kapelici pa je preprečil dež. V prijateljskem kramljanju nam je popoldne prehitro minulo. Z obljubo v srcu, da se prihodnje leto spet snidemo v gaju junakov, smo se začeli počasi razhajati. Vsem, ki ste prišli - iskrena hvala! Prisrčen Boglonaj pa nesebičnemu Poldetu Omahnu in vsem njegovim pomagačem, ki so brezplačno obogateli Orlov vrh z mogočnim spominskim križem, č.g. Franciju Kosmu, neumornemu Rudiju Knezu in njegovim pevcem. Kuharice, ki so s tako naglico z okusnim kosilom vsem postregle, zaslužijo vso pohvalo. Naj Bog povrne vsem, ki so tako nesebično s prostovoljnimi darovi podprli gradnjo križa. Posebna zahvala pa veljaj vsem tistim vidnim in nevidnim delavcem, ki so pripomogli k lepemu uspehu, kakor tudi Ameriški Domovini in dr. Milanu Pavlovčiču, ki je pripravil lepo spominsko oddajo na radiju. Naj Vam Bog povrne! Tabor DSPB Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu KOLEDAR PRIREDITEV acaaaacgaaaftaaaaaaasaaacaaggg^scsftia-.igggagacgcsag: V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. JULIJ 21. in 22. - Balincarski krožek Slovenske pristave priredi tekmovanje na SP. Posebno tekmovanje za otroke od 8. do 12. leta starosti. 22. Slovenski športni klub prireja vsakoletni poletni piknik in »SuperTeams« tekmovanje na Slovenski pristavi. Na voljo bo stejk večerja. 22. - M.Z.A. krožek, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku. 28. — NewburSka društva ADZ priredijo Nevburški dan piknik na ADZ letovišču v Le-royju, Ohio. 29. - Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 12. - Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Toni Klepec orkester. 12. - Ohijska KSKJ društva priredijo »Ohijski dan« piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd. 18. - Balincarski krožek Slovenske pristave priredi večerjo na SP. Serviranje od 6. zv. Po večerji zabava. 19. — ADZ priredi »Družinski dan« na svojem letovišču v Le-royju, Ohio. 19. - S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi drugi piknik v Triglavskem parku. 25. in 26. — Tretji Festival slovenske folklore v Ameriki na ADZ-AMLA letovišču. Prireja ga Slovenski folklorni inštitut. Od 1. ure pop. dalje sodelujejo folklorne, pevske in glasbene skupine iz ZDA in Kanade. /NJ £&mss Haus FAMILY STYLE RESTAURANT at Nordic Village 7480 Warner Road, Route 301 Madison, Ohio 44057 SEPTEMBER 9. - ADZ priredi »Pečenje školjk in stejkov« na svojem letovišču v Leroyju, Ohio. 15. - Slovenska folklorna skupina Kres priredi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 16. - Oltarno društvo fare Sv. Vida priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. 16. - Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 23. - Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. 23. - Slovenska folklorna skupina Kres ponovi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 29. in 30. - Ohijska KSKJ federacija praznuje 90. obletnico ustanovitve KSKJ, v avditoriju pri Sv. Vidu. 30. - S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi vinsko trgatev v Triglavskem parku. OKTOBER 6. — Fantje na vasi priredijo 7. letni koncert, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7. uri. Za ples igra Alpski sekstet. 7. — St. Clair Rifle klub prireja pečenje školjk na Lovski farmi, 6599 Ravenna Rd. (Rt. 44). Pričetek ob 1. pop. 13. - Klub upokojencev v Nevburgu-Maple Hts. priredi večerjo in ples v Slovenskem narodnem domu na E. 80. St. Igra Ed Buehner orkester. 20. - Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slo-venci.-c:cs5fc '• • 20. - Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 21. — Občni zbor Slovenske pristave. 28. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do I. 30 popoldne. NOVEMBER 3. - Štajerski klub priredi veselo Martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci. 10. — Belokranjski klub priredi Martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 10. - Pevski zbor Jadran priredi svoj jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. II. - Slovenski šoli pri Sv. Vidu in Mariji Vnebovzeti se spominjata 25. obletnice smrti dr. Gregorija Rožmana. 16., 17. in 18. — November- fest pri Sv. Vidu. ANDREJ KOBAL SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE (nadaljevanje) Glede dragocenih kamenčkov so nas na ladji posvarili, naj kupujemo samo pri priznanih tvrdkah, v nobenem primeru od krošnjarjev in v majhnih zakotnih trgovinah, pa naj bo dragulj videti še tako pristen. Ameriški potnik na ladji mi je pripovedoval o diplomatu iz Washingtona, ki je nasedel krošnjarju. Kupil je od njega debel in lepo izrezan rubin, ki bi v Ameriki veljal petkrat toliko kot na Cejlonu ali več. Plačal je zanj deset tisoč dolarjev. Z namenom da ga proda, je v New Yorku izročil kamenček v oceno strokovnjaku. Rubin ni bil pristen, temveč lep tovarniški izdelek ameriške tvrdke v Rhode Islandu; v New Yorku bi ga kupil v trgovini ponarejenih draguljev za tri dolarje. Nam se ni bilo treba bati takih prevar. Nada se ni zanimala za lišp, gospa Temple še manj. Tako smo se uspešno otepali krošnjarjev, ki niso na Cejlonu nič manj vsiljivi kot v egiptovski Aleksandriji, kjer se mesto preživlja s kupčijo take vrste. Popolnoma uteči kopicam kramarjev pri vsakem koraku iz pristana po mestu seveda ni bilo mogoče. Da pokažemo, da smo že dovolj nakupili in se ne brigamo več, sem od krošnjarja kupil par rogov nepoznane zveri, opremljenih s svilenim trakom; koščena tvarina je bila prozorna kot notranjščina srebrne školjke. To sem izbral kot darilo za Toneta Družino v Washingtonu, ki je kot lovec imel muzejsko sobo za take okraske iz narave. Neprimerno bolj zanimiv kraj kot kolonialno mesto Colombo je Kandi, v otoških gorah, oddaljen približno tri ure. Kakor hitro je poseben avtobus s potniki z ladje zavil s planote v gričevje, smo se oddahnili v hladnejšem zraku; že med holmi med griči je zavel bolj svež zrak. Čajni nasadi so pokrivali valovito pokrajino kakor ogromne krpe. Na vzvišenem mestu med temi je avtobus postal na razgled preko te znamenitosti otoka, katerega glavni izvoz je bil menda čaj. Med nepreglednimi vrstami nasadov daleč naokoli so skupine moških delavcev okopavale grmičevje, ženske z jerba-si pa obirale temnozelene liste. Širokokrajni slamniki so zakrivali črne obraze, druga oblačila pa so bila skromna, ne več kot kosi platna okoli beder. Od delavk v najbližjem nasadu se je razlegala otožna visoko zveneča tamilska pesem. Voznik avtobusa je razložil, da so delavci na čajnih plantažah povečini potomci tamilskih priseljencev iz južne Indije. Ob postajališču je stala stojnica s prodajalci čaja. Hvalili so ga, češ da je njih čaj najboljši na svetu, kar je morebiti res; najbrž to tudi sami verjamejo. Na povratku z goril, ko se je avtobus tam spet ustavil, smo kupili kilogramski zavoj njih čaja po neverjetni nizki ceni. Širokolistni čaj, kot smo pozneje spoznali, je bil res izvrsten in nežno vonjav, a premočan, uporaben za naš okus samo, če smo primešali «zele-nega» tajvanskega. Mesto Kandi je bilo v davni preteklosti prestolnica cejlonskega cesarstva. Starodavni templji, samostani in gradovi niso po arhitekturi podobni indijskim ali drugim azijskim zgradbam. Svojevrstna neviso-ka poslopja se ne odlikujejo po lepoti, a vrtovi in drevesni nasadi okoli njih zaslužijo hvalo angleških pisateljev, ki so mesto Kandi z njega starodavnostjo nazivali paradiž. Samostani v Kandiju so različnih veroizpovedi. Med njimi je eden, katerega ustanovitev pripisujemo svetemu Tomažu (ne apostolu Tomažu). Drugi pa pravijo, da ga je postavila Kandace, cesarica Etiopije. Glavni samostan je budističen. Nekoč je bil pokrit s streho iz čistega zlata in še danes redovniki v njem čuvajo zaklade draguljev in zlata. Najdragocenejši predmet v tem svetišču pa je relikvija - Budov zob, ki privablja tisoče romarjev budistične vere ter radovedneže, katerim menihi zoba nikoli ne pokažejo. (dalje prihodnjič) T.K. General Contractors, Inc. Predelujemo kuhinje, kopalnice, delamo strehe, »driveways«, nove garaže in vsa potrebna gradbena dela na hišah ali poslovnih stavbah. Hiše barvamo zunaj in znotraj in tapeciramo. Zidamo tudi nove hiše in poslovne stavbe. - Vprašajte za brezplačen predračun! - - 831-6430 - MALI OGLASI SOBA V NAJEM zgoraj, moškemu ali ženski. Pokličite 481-3365 (53-56) FOR SALE 25291 Marsdon off E. 250 St. Euclid - 3 bdrm., brick, new windows & storms, new roof, no violations, hardwood floors, fenced-m yard. Asking $54,900. 442-3261 (51-56) St. FOR SALE 21101 Milan Ave Christine’s Parish, 4 bdrm-. 2 baths, fin. rec. room, do • garage, screened fron porch, close to schools an pool, Ige. lot. Mid 60’s. 481-9385 ,53.541 FOR SALE :amily Home on E. To ■ rooms and bath dow d up. Move in condition it could use some novating. Priced v r asonably to finalize FOR SALE Double, 5 & 5. E. 68 & Clair. Call 881-8028. For Rent 3 rooms furnished or untu nished. On bus line. Call For Sale Melodia Button Box Acc dion. Best offer. 585-466^ FOR SALE DOUBLE HOUSE, E. 67 St. Living rm., Dining ^ Kitchen, bath, bdrms. 39,-<445 ,52.55) FOR RENT 5-carpeting J fter St. Vitus. Can n. 946-8714 ^ Apt. for Ren| hore i 2 bdrtn. apt. Lake h E. 185th. Adults. NO P 8-9579. Also want o in couple. (46-53) FOR SALE the lid: country I"« « "°4or jTVraa- 0OnA,4,er3 «arK wih' oof> Imenik raznih društev Ameriška Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Boz-nar; predsednik Joseph Baškovič; Podpreds. Joseph Hočevar; taj. A bin Orehek, 18144 Lake Shore vd-. tel. 481-1481; zapis. John ocevar; blagajnik John Turek. ®dzorniki: Mary Hodnik, James ^tevec, Dominik Stupica, vratar r®nk A. Turek.. Vodja athletike in jPladinskim aktivnosti Joseph ocevar. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo oedeljo ob 10:15 zutraj pod cerkvi-)o sv. Vida. Mesečni asesment se Pri6ne pobirati pred sejo in 25. WL, 25. julija od 6. do 7. ure zvečer "»ocial room sv. Vida. V slučaju Položni naj se olnik javi pri taj niku, Qa dobl zdravniki list in karto. dr. SV. LOVRENCA ST. 63 KSKJ p . uPovni vodja Rev. Anthony D 0*’ Predsed. Joseph L. Fortuna JJPdpred. Ray Habian; tajnik Ralph °dec, 847 E. Hillsdale 524-5201: fPisnikarca Mary Ann Sray. “'Pgajnlk James T. Weir, 15052 44 IT?."6 Dr- MaP'e H,s- 0H nadzorniki Anthony B. 01ga Sray V|rginja For j-S^astopnikaja SND na 80. St. °seph Fortuna in Ralph Godec. josl°P"ika “ SND Maple Hts.: eph Fortuna in Ralph Godec. c,upniki za atletiko in booster God Joseph Fortuna in Ralph poc. Zdravniki: Dr. Wm. Jeric, in Seie ,er MAr^ŠTVO sv- MAR,J Spre|e rajSeiTP°dpreds. 76° E T’,alnlcar Mary Anr S31-4556212 S,•’ Euclid' 0,1 ^ianSiCarka Mary Hoc *i°rh|Ce- 9 Frances Nova ta,“"*p,icicz Frahces M n oiladin. akti "omanlch. Zastopn ■ i‘;v Ohio KSKJ Federacijo. Anna Zakrajšek, Frances Novak, in Frances Nemanich. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu popoldne ob 1.30 v društveni sobi avditorju — Asesment se pobira le 2 krat na leto in sicer na 25. jan., in jul. od 5.30 do 7. ure zv. v družabni sobi avditorija pri sv. Vidu. Če je 23. dan meseca sobota, se pobira v petek, če je nedelja, pa se pobira v ponedeljek. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Predsednik: Eugene Kogovšek Podpredsednik: Anthony čTolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E. 159 St., Cleve., OH 44110, tel. 541-7243 Pomožna tajnica; Anica Nemec Bol. taj.: Helena Nemec, 541-7243 Blagajnica: Jennie Tuma Zapisnikarica: Mary Okicki Nadzorniki: Joseph Ferra, John Obat, Antonia Lamovec Direktor za atletiko: John Obat 481-6129 Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma Vratar: Tony Bolden Zdravnik: Dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki. Por. v angleščini: Helena Nemec Por. v slovenščini: Dorothy Ferra Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8.00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo od 7.30 naprej in po vsaki seji, kakor-tudi 25. vsak drugi mesec (jan., marec, maj, julij, sep. in nov.) ob šestih zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. Če pade 25. dan na soboto ali nedeljo, pobiramo asesment naslednji ponedeljek. Društvo sprejema člane od rojstva do 55 leta brez zdravniške preiskave ter odrasle do 70 leta za zavarovalnino od 2,000.00 do 40,000.00. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednica: Draga Gostič Podpredsednik: Frank Kuhel Tajnica: Ludmila Glavan, 13307 Puritas, Cleveland, OH 44135, tel. 941-0014 Pomožna tajnica: Tanja Gostič Blagajnik: Joseph Melaher Zapisnikar: Bogomir Glavan Ravizorji: Joseph Lach, Angela Bolha, Draga Gostič ml. Vratar: Štefan Marolt častna predsednica: Theresa Lach Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer: januar, marec, maj, julij, september, november na domu tajnice ob 7. uri zvečer februar, april, junij avgust, oktober in december v Baragov Dom, 6304 St. Clair isto ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta pol ure preje. IMENIK DRUŠTVA KRISTUS KRALJ ŠT. 226 KSKJ Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph F. Rigler tel. 943-2306 Podpredsednica: Mary Wolf-Noggy Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-0020 Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172 Zapisnikarica: Mary Šemen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc In Anthony Rigler Športni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344 Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan Zastopnica za klub v SND: Angela Lube Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler Vratar: Antonia Šega Seje se vršijo na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 12 uri. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem narodnem domu 6417 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji. KSKJ vam nudi mnogovrstno in najnovejše moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem obrnite na tajnika društva. Slovenska ženska zveza PODRUŽNIC ŠT. 10 SŽZ Duhovni vodja. Rev. Victor Tomc Predsednica, Jean Planisek Pod-pred., Frances Žagar Zapisnikarca, Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleve., OH 44110, 531-7635. Tajnica: Rosemary Susel Nadrodnlce Marie Gombach, Caroline Stefančič. Sunshine Committee: Raye Moro and Joyce LaNassi. Seje se bojo vršile tretji sredo v mesecu ob 1. url popoldne v Slovenskem Domu na Holmes. Mesec: Jan., Marc., May, June, Sept., Nov., Dec. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja, Rev. Francis Paik Predsednica, Agnes Tomc Podpred., Mary Stražišar Tajnica-blagajničarka, Donna Tomc, 1000 Dillewood, Cleveland, OH 44119, Tel. 481-9374 Zapisnikarica, Addle Humphries Nadzornice: Vera Bajec, Toni Zabukovec, Frances Plut Zastopnice Slov. društvenega doma na Recher Ave.: Anna Cekada, Mary Stražišar, Agnes Tomc Zastopnice klub društev: Celeste Frollo, Ann Cekada Seja se vršijo vsak prvi torek v mesecev v SDD na Recher Ave. ob 7:00 zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja: Rev. Joseph Boz-nar Predsednica — Cecelia Kermavner Tajnica in blagajničarka: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleve., OH 44103, tel. 881-4798. Zapisnikarica Marie Telic Nadzornice — Mary Turk, Frances Kotnik Seje se vrši vsaki drugi torek v mesecu ob 1:30 popoldne. Asesment se pobira pol ure pred sejo v družabni sobi v avditoriju sv. Vida, in mesece Jan., Aprila, Julija in Oktobra, na 25-ega od 5:30 do 7:00 zvečer, ako pride 25-ega na soboto se pobira en dan prej in ako pride 25-ega na nedeljo se pobira en dan pozneje. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Predsednica, Amelia Oswald Podpredsednica — Justine Girod Tajnica-blagajničarka Justine Prhne, 1833 Kapel Dr., Euclid, OH 44117, Phone 261-8914. Zapisnikarica — Cecelia Wolf Nadzornice — Rose Pujzdar, Justine Girod Poročevalke: Cecelia Wolf, Justine Girod Seje se vrše vsak tretji torek v jan., mar., maja, sept., dec., v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. ob 1:30 popol. sobi “2”. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Rev. Anthony Rebel predsednica Mary Mundson podpreds. Olga Dorchak; tajnica in blagajničarka Mary Taucher, 15604 Shirley Ave.; Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957; zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice; Anna Harsh, Elsie Lovrenčič; zastopnica za vse SND. Jennie Gerk in Mary Taucher. Seje so vsak drugi mesec, začenši v marc, maj, septembra, decembra na drugo neoeljo v mesecu ob 1:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Ameriška Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ Predsednica Antoinette Malnar. Podpredsednica Ann Zak; tajnica Marie Orazem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44123, tel. 486-2735. Blagajničarka Josephine Orazem Ambrosic, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici: Marie Telic, Frances Kotnik, Frances Macerol, Mladinske aktivnosti Nettie Malnar. — Poročevalka Frances Kotnik. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1:00 url popoldne v St. Vitus Social Room, E. 62nd and Glass Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ Predsednik Frank Stefe, podpredsednik John Nestor, taj. in blag. Frances Štete, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117. tel. 531-6109. Zapisnikar Harold Tellch. Nadzorniki Mark S. Telich in Frank štefe, ml in Edward Pečjak. Vodnik mladinskln dejavnosti Harold kD. Telich. Društvo zboruje vsako trejo nendeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice 1482 Dille Rd. ob 10 a.m. Za preiskavo vsi zdravniki, priznani od ADZ. SLOVENSKI DOM NO. 6 A.M.L.A. President — Vivianne Cecelic Vice-pres. — Marie Hosta Secretary — Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., Cleveland, OH 44119. Treasurr — Virginia Kotnik Recording Secretary — Anne Cecelic Pres, of Audit Com. — Jean Fabian 1st Auditor — Caroline Lokar 2nd Auditor — Louise Fabec Youth Activities Coordinator: Vivianne Cecelic Medical Examiner — Dr. Anthony F. Spech Meetings: 2nd Tuesday of the month at Slovenian Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, OH at 7:30 p.m. NOVI DOM ŠT. 7 ADZ Predsednik Anton Švigelj, podpredsednik Janez Žnidaršič, tajnik in blagajnik Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, 0.44103, telefon 431-7472, zapisnikarica Jennie Antloga, nadzorniki: Joseph Gabrič, Ana Mlhelich, Gabariel Mazi. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10, dopoldne pri tajniku. Društvo nudi članom življenjsko in bolniško zavarovanje, pa tudi vse ostale ugodnosti organizacije ADZ. ; r DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ Preds. — Vida Zak Podpreds. — Mary Price Tajnik — Anton M. Lavrisha, 18975 Villaview Rd., Cleveland, OH 44119 Blag. — Sophie Matuch Zapis. — Jennie Kapel Nadzorniki — Joe Ferra, Pauline Skrabec, Mary Kobal Mlad. Odbor — Joseph Skrabec Seje: drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v Slov Domu na Holmes Ave. CLEVELAND ŠT. 9 A.D.Z. Predsednik — Albert Amigoni Podpredsednik — Stanley Ziherl Tajnik — Andrew Champa, 1874 E. 225 St., Euclid, OH 44117, tel. 481-6437 Blagajnik — Robert Menart Zapisnikar — Ronald Zarnlck Nadzorni odbor — Frank Ahlin, Mary Champa, Tim Dybzinskl, mladinskih dejavnosti — Albert Amigoni, tel. 692-1424. . .r'.q l Za zdravniško preiskavo — vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v uradu AMLA, 19424 So. Waterloo Rd. ob 10. uri. DANICA 11 (ADZ) President — Louis Graham Vice-Pres. — Julie Zak Secretary — Mimi Turk,23790 Effingham Blvd., Euclid, OH 441178 Treasurer — Mimi Turk Recording Sec. — Mary Hrovat President of Auditing Committee — Josephine Levstick 1st Auditor: Josephine Levstick °nd Auditor: Ann Bell Medical Examiner: Dr. Spech Meetings: Second Tuesday each month. DRUŠTVO RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik, Louis M. Sile Podpredsednik, John Cendol Tajnica in blagajničarka, Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wlckliffe, OH 44092, telefon 944-7965 Zapisnikarica, Frances Tavzei, Nadzorniki: Frances Tavzei, John Cendol, Louis Sile. Mladinske aktivnosti: Carole Czeck. Seje se vrše ob nedeljah ob 2. uri popoldan 18. marca, 15. julija, 21. oktobra, in 16. decembra 1984 v uradu AMLA, 19424 So. Waterloo Rd. Zastopniki: klub druš. John Cendol Slov. narodni dom: John Cendol, Frances Tavzei Slov. druš. dom., Recher Ave.: Frances Modic, Frank Plut, Louis Sile Slov. dom za ostarele: Louis Sile, Frances Modic, Frank Plut Slov. čitalnica: Louis Mrhar COLLINWOODSK1 SLOVENSKE ŠT. 22 ADZ Predsednica Stefi Koncilja, podpreds. Tina Collins, tajnik in blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clearalre, 481-6955; zapisnikarica Stephanie Dagg. Nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Millie Novak. Zdravnik: vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 6. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., spodnji dvorani. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Ann Perko, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar; zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice: Dolores Hrovat, Mary Prosen, Mary Sever. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1.30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80 St. DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. '37 ADZ Predsednica Nettie Zarnlck, podpredsednica Anna Sile, tajnica in blagajničarka Mrs. Jean McNeill, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapisnikarica Marie Bond. Nadzorni odbor: Frances Steple, Anna Ribic. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki prvi torek v mesecu ob 1.30 popoldne v šoli sv. Vida. MARTHA WASHINGTON NO. 38 A.M.L.A. President — Terry Hočevar Vice-President — Rose Zalneratis Secretary-Treasurer — Bertha Richter Recording Secretary — Carol Lesiak Auditors: Frances Primosch, Josephine Cimperman, Jane Royce Youth Coordinator — Joanne For-dyce Meetings: Third Tuesday in Jan., April, June, Nov. (Additional meetings as scheduled.) Ali je tudi Vaše aruštvo zastopano v našem Imeniku društev? fj OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; predsednica — Pavla Adamic; podpredsednica — Mary Kokal; tajnica In blagajničarka Rose Bavec, 18228 Marcella Rd. 531-6167; zapisnikarica Ivanka Kete. Nadzornice Maria Ribič, Mary Podlogar, Amelia Gad. Zastavonošinja Addie Humphreys. Skupno sv. obhajilo vsako prvo neceljo v mesecu pri 8. Maši isti dan popoldne ob 1.30 uri moiitvenena ura po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Članarina je bila povišana na $5.00 letno. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja č.g. Jože Božnar Predsednik — Joseph Zevnik Podpredsednik — Emil Goršek Tajnik — Stanley Hribar, 1253 E. 60 St., tel.: 432-2979 Zapisnikar — John Hočevar Slov. Zapisnikar — Daniel Postot-nik st. Blagajnik — Charles Winter, ml. Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. Pevska društva GLASBENA MATICA President — Joseph Penko 1st. Vlce-pres. — Olga Klanchar 2nd Vlce-pres. — John Vatovec Secretary — Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-1246. Treasurer — Josephine Bradach Auditors: Jane Poznik, Sheldon Hopkins, and Carolyn Budan Wardrobe — Marie Shaver, Mary Batis Librarian — Molly Franks Publicity: Molly Frank, Chas. Terček, Lori Slerputowski Director — Vladimir Malečkar Pianist — Reginald Resnick Rehearsals — Monday evening, rm. 2 at 8 p.m., 6417 St. Clair Ave. New members are always welcome. PEVSKI ZBOR KOROTAN ODBOR Pevovodja: g. Rudi Knez Predsednik: Frank Lovšin Podpredsednika: Janez Semen in Barbara Semen Blagajnik: Tomaž Gorenšek Tajnica: Martina Košnik Arhivarica: Kati Likozar Nadzornika: Jože Cerer in Mari Er-danl Odborniki: Ani Erdani, Irena Hren, Marko Jakomin, Bernardka Jakopič, Helenca Jarem, Rezka Jarem in Tatjana Pogačnik Naslov: 1026 E. 61 St., Cleveland, OH 44103. JADRAN SINGING SOCIETY President — Florence Unetlch Vice-president — Don Gorjup Secretary-treas. — Frank Bittenc Recording and Corres. Sec. — Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Frank and Ann Kristoff Librarian — Josephine Tomsic Musical Dir. — Reginald Resnik Pianist — Alice Cech Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 p.m. to 9:30 p.m. at the Slovenian Workmen’s Home, 15335 Waterloo Rd., rm. 3. SLOVENSKA PESEM CHORUS President — John Vidmar Vice-president — Lojze Arko Secretary — Chris Arko, 811 Valley Lane, Lockport, IL 60441, tel. 1-815-834-1435. Director — Rev. Dr. Vendelin Špendov Rehearsals — Every Sunday at 6:00 at Baragov Dorn In Lemont. Dramatska društva ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJA za I. 1984 Predsednik, August Dragar Podpredsednik, Ivan Jakomin Tajnik, Frank Zalar ml., 7107 Hoover Dr., Mentor, OH 44060 Blagajničarka, Martina Košnik Zapisnikarica, Mojca Slak Programski odbor: Janez Tominc, Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, Mojca Slak, Zdenka Zakrajšek, Peter Dragar, Edi Mejač. Oderski mojster, Slavko Štepec Arhivar, Srečo Gaser Bara, Tone Štepec, Rudi Hren, Miro Celestina Kuhinja, Marija Hočevar, Ani Nemec, Julka Zalar Reditelji, Ivan Tomc, Jože Tomc, Matija Hočevar Knjižničar, Srečo Gaser Športna referenta, Frank Zalar st., Matt Grdadolnik Nadzorni odbor, Frank Hren, Miro Erdani, Tone Nemec Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 8. uri zvečer v prostorih Slovenskega doma na Holmes Ave. Slovenski domovi FEDERACIJA SLOVENSKE President — John Habat 1st Vice-pres. — Charles Ipavec 2nd Vice-pres. — Mary Dolšak Secretary-Treasurer — Bill Janša, 20251 Bali Ave., Cleve., OH 44123 — tel. 481-0124 Corresponding Sec. — Maria Dimitrejevlc Recording Sec. — Helen Konkoy Executive Sec. — Frank Mahnič Auditors: Warren Fabian, Dan Pavšek, Sr., Stephle Pultz Historian — Ella Samanich Legal Counsel — Charles Ipavec DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave. Predsednik — Joseph Klinec Podpredsednik — Ken Ivančič Blagajnik — Joseph Pultz Zapisnikar — Edward Steple Finančna tajnica — Pauline Steple Nadzorniki — Stephanie Pultz, Theresa Stefanik, Elaine Saxby Seje vsaki tretji petek v mesecu ob pol 8. ure Zvečer. SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. 6409 St. Clair Avenue President — Edward Kenlk Vice-pres. — June Price Secretary — Frances M. Tavčar Treasurer — Josephine A. Stwan Recording Secretary — Julia Pirc Legal Advisor — Charles Ipavec Auditing Committee: Ann Marie Zak, Antonia Zagar, Ann Opeka, Sophia Opeka House Committee: Edward Bradach, Mary Batis, John Perencevic, John E. Leonard, James Novak, Louis Peterlin, John Vatovec, Thomas Slak, Daniel Shlmrak Ways and Means Committee: Anton J. Petkovšek, August Pust. Alternates: Don Mausser, Rudolph M. Susel Seje direktorija so vsak drugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Zapcetek ob 8. uri Uradne ure: 11 a.m. do 3 - tel. 361-5115. SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Avenue Cleveland, Ohio 44110 President — Daniel L. Pavšek Vice-pres. — Keith Smrekar Recording Sec. — Mary O’Kicki Financial Sec. — Frank Koncilja Treasurer — Leroy Koeth Auditors: Frank Ferra, Mary Podlogar, Gus Petelinkar House Committee: Gus Petelinkar, Frank Podlogar, Daniel Pavšek Club Room Mgr. — John and Alba Plutt Federation Rep.: John Habat Jr., Al Marn, Dan Pavšek Sr. Other Directors: John Habat Jr., Jeannie Grm, Al Marn, Jim Krann, Gus Dragar, Roy Sankovič Meetings for Directors every fourth Monday of the month at 7:30 p.m. SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road Cleveland, Ohio BOARD OF DIRECTORS President, Anthony Sturm First Vice-pres., Steve Shimits Second Vice-pres., Mary Dolšak Secretary, Millie Bradač Treasurer, Frank Bittenc Rec. & Corr. Sec, Cecelia Wolf Legal Advisor, John Prince Auditors: Frank Bittenc, Ann Kristoff, Albert Comenschek, Frank Kristoff House Comm.: Tony Silc, Frank Koss, William Bayuk, Frank Kristoff, John Vicic, Ernest Tib-jash, Fran Grk Alternates: Frank Polantz, Mike Matuch Rep. to Fed. of Slov. Homes: A. Shimits, Mary Dolšak. Alt.: Frank Koss, Millie Bradač Office hours: Mon., Wed., and Fri 7 to 9 p.m. or by appointment. Phone 481-5378 or 481-0047. LADIES AUXILIARY OF SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Rd. Mary Dolšak — President Bertha Dovgan — Vice-pres. Cecelia Wolf — Sec’y.-treas. Florence Slaby — Rec. Sec'y. Molly Raab — Publicity Auditors: Ann Kristoff, Mary Koss, Josephine Tomsic Active Members: Millie Bradač, Betty Zablotney, Marla Posanovic, Marlene Perdan, Mary Wolf Delicious fish and other dinners every Friday from Noon to 8 p.m. Take-outs available, call 481-5378 SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HTS., OHIO Predsednik, Robert Kastelic Podpredsednik, Frank Urbančič Tajnik, Tom Meljac, 663-5111 5704 South Blvd., Maple Hts., OH 44137 Blagajničarka, Millie Lipnos Zapisnikarica, Marjorie Church Nadzorniki, Frank Urbančič, Anton Kaplan in Al Glavic Odborniki: Louis Champa, A1 Lipnos, Louis Kastelic, Louis' Ferfolia, Charles Hočevar, Antonij Stokar, Anton Stemitz, Wm. Popikvar, Del Glavic * * Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 zvečer, v S.N.D., 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM“, 6304 St. Clair Ave. Cleveland OH 44103 Predsednik, Stanko Vidmar Podpredsednik, Vinko Rožman Tajnica, Marija Meglič Blagajnik, Anton Oblak Gospodarja — France Tominc, Jernej Slak, Social Klub — Jazez Žakelj. Nadzorni odbor — Jože Melaher, Franc Sleme In Lojze Bajc Odborniki: Franc Kamin, Anton Lavri ša, Maks Erste, Anica Kur-bos, Erika Kurbos, Janez Košir, Anton Meglič, Ferdo Sečnik In zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo. — Dom Ima sobe za prenočevanje, razne prireditve: partije, pogrebščine in ohcetl. V domu je slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska št. 881-9617. TRIGLAV Milwaukee, Wisconsin Duhovnik vodja, Rev. Dr. Joseph Gole Predsednik, Joseph Kunovar Podpredsednik, John Bambič Tajnik, Frank Menchak Zapisnikarca, Marija Kadunc Blagajničarka, Milka Modic Pomočnica blagajničarke, Helen Coffelt Upravnik parka Triglav, Frank Mejač Pomočnik upravnika parka, Joseph Cimrmancic Prosvetni vodja, Vladislav Kralj Pomočnica prosvetnega vodje, Biba Kralj-Bambic Pevovodlnja, Mara Kolman Športni referent, John Mejač Referent za plesno grupo Triglav, Biba Kralj-Bambic Zastopnica S.K.D. Triglav pri USPEH, Lonie Limoni Dopisnikar za Ameriško Domovino, Frank Rozina Bara — Darko Berginc Pomočnik pri bari, Albert Zigoy Kuhinja, Loni Limoni Nadzorni odbor: arel Maierle, Rezi Kotar, John Limoni Razsodišče: Ludvik Kolman, Luke Kolman, John Levičar KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Častni predsednik — Louis Peterlin Predsednica — Margaret Kaus Prvi podpred. — John Škrabec Drug. Podpred.—Frances Kotnik Blagajnlk-tajnik — Stanley Frank Zapisnicar — Anton Žakelj Nadzorni odbor: Jewel Karpinski, Hattie Gorgan, Nettie Malnar Potovanji odbor: Margaret Kaus Veselični odbor: Margaret Kaus Veselični odbor: Frances Tavžel, Michael Vidmar Kuhinje mesečno: Frances Tavžel, Vida Dovjak Gospodarski odbor: Michael Vidmar Sestanki se vrše vsak tretji četrtek v mesecu ob 1:30 popoldne v spodnji dvorani slov. nar. doma na St. Clairju. PLESNA SKUPINA KRES: Predsednik: Matej Lončar Podpredsednik: Jože Gaser Blagajničarka: Marta Švigelj Tajnica: Milica Gobetz, 29227 Eddy Rd., Willoughby Hills, OH 44092 Zapisnikarica: Martha Košir Svetovalci: Srečo Gaser in Jože Zupančič Odborniki: Miha Košir, Peter Hauptman in Tomaž Kmetič Učiteljici: ga. Bernarda Avsenik in ga. Breda Lončar ST. MARY’S PARISH P.T.U. ON HOLMES AVENUE Spiritual Advisor, Father Tomc Honorary President, Sister Margaret President, Jennie Jesek Vice-President, Joan DeNardo Recording Sec’y., Kathy Kanuk Corres. Sec’y., Karen Luberger MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja rev. Charles A. Wolbang C.M. predsednica Marica Lavriša, podpredsednik Frank Kuhelj, tajnica in zapisnikarca, Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel. 331-5298, blagajničar Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleve., OH 44103, tel. 431-5699, nadzorniki: Zofi Kosem, ing. Joseph Zelle In Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Mary Strancar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Lojze Petelin; ramestnlk: Vinko Rozman, Jelka Kuhelj. BALINCARSK KROŽEK, SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik — Toni Svigel Podpredsednik — Feliks Breznikar Tajnik — Joseph Marinko Blagajnik — Toni Škerlj Odborniki — Viktor Domlnes, Stane Pristan, Maks Jerič, Avgust Dragar, Janez Švigelj, Nace Tavčar, Ani Breznikar, Cilka Švigelj, Tončka Švigelj, Vera Žnidaršič, Nadzorni odbor — Milan Zajc, Jože Sojer, Ivan Kosmač Seje se vršijo po dogovoru. SLOVENSKO-AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB V CLEVELANDU j Predsednik: Joseph Cah Podpredsednik: Jože Jenko Talnica: Hermina Bonuttl, 29399 Shaker Blvd., Cleve., OH 44124, tel. 831-1954 Blagajničarka: Marija Dekleva, 25151 Farrington Ave., Euclid, OH 44132, Tel. 261-6746 Odborniki: Dr. Klrl Bonuttl, Vince Sfiligoj, Stefan Durjava, Jo« Delost, Karlo Družina, Danilo Man-jas, Olga Valenčič, Katy Gorjup Pravni svetovalec: Charles Ipavec (odvetnik) Redarja: Gino Brerhec, Lojze Cenčič ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Ed Pečnik Tajnik/blagajnik: Gus Babuder, 2275 River Rd., Wilby., Hills, OH 44094, Ph; 946-6998 Zapisnikar: Dick Beck Orožjar: Branko Perpar Odborniki: Alojz Pugelj, Eugene Kogovšek, Elio Erzetič, Frank Zorman st. LOVENSKA PRISTAVA, INC-luhovni vodja: Rev. Victor Tomc ’redsednik, Filip Oreh ’rvi podpredsednik, Maks Jer >rugi podpredsednik, Stane h Tajnik, Stane Mrva, 943' >14 Rockefeller Rd., WiHougdW lis OH 44094) liagajničarka: Marija Leben apisnikar, Stanko Vrhovec idzorni odbor: . očevar John, Pfeifer Branko sman Mate dr. zsodišče: _ Berlec Ivan, Kovačič Era ankar Frank .ok ovenska šola Sv. Vid: Kogovse RY HOLY NAME SOC- 5I!19 H°lmeSRtVe Victor N-Director — Kev- t — Frank Zernic .-MikePozun a Vice-pres. — Kuuy , — Dennis Susnlk 7i84, • _ Art Eberman, Qli n ford Ave., Clevela . Frank Sl^ ____v ZgOtlC Uhaplain, Rev. Joseph ^ggi Commander, Steven P 1st V.C., Daniel Reiger >nd V.C., Matthew Nousa )rd V.C., John Burchard Adjutant, Thomas Kirk 760 g. 'reasurer, Richard J- M01 ’ fel- 2 St., Euclid, .OH 4411* 1-4556-H, 431-6062-B. gr. ludge Advocate, Rob^t M Vel fare, William LiPol° Historian, Anthony Grdjn ledical, Martin Strauss ^ Year Trustee, Jame5 Year Trustee, John W*' ^0tt ixiliary Liaison, R^h^0y ttiird ileetlngs are held ®V0jn- sday each month jroom, 61.01 Glass and rpose: To guard «he r!j0Ct odr Meges of veterans, P he|p dom, defend ou,t _ore for t110 □om, ucio /%of0 fO’ 1 sick and disabled, car ^ )ws and orP,ianS’ ct|vlti0s! leed, aid In youth..m ai^ to in jr«— m a»' mote American^ offer . — and to -in/ lolic Action, and ‘0rtunitf lollc veterans ^ opP^ aPd and together for »tic activities. lorary Pres. — Joseph ipa0