Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 5'50 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje.desno// Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani Stev. 10.666 // Leto XX. Celje, petek 15. julija 1Q3S Stev. 29. Kakšne koristi imamo od tujega kapitala? Celje, 15. julija. O tem vprašanju se je že mnogo raz- pravljalo v strokovnih listih in v dnev- nem časopisju. Nekateri zastopajo mne- nje, da je pri nas vse premalo angaži- ran tuj kapital, drugi zopet izražajo proti prodiranju tujega kapitala na na- še državno ozemlje svoje pomisleke, ki so tako političnega kakor tudi gospo- darskega značaja. Pri tem je žnačilno, da so zagovorniki tujega kapitala pri- padniki izvestne vere in rase, nasprot- niki pa izhajajo iz vrst naših nacional- nih in nacionalno usmerjenih ljudi. Prvi pripadajo raznim »čaršijam« in kro- gom, ki so imeli največ posla z raznimi znanimi in neznanimi aserami, korupci- jami itd., ki so šle vse v škodo države in požrle našemu narodu milijarde, dru- gi pa se zvesto__toda še vedno brez- uspešno! — bore za pravice in boljšo bodočnost celokupnega naroda. Na eni strani vidimo torej najgrši egoizem, na drugi strani pa borbo idealistov za pra- vice trpečega naroda. Kakor vedno in povsod v življenju, velja tudi pri vprašanju tujega kapitala staro pravilo o zlati srednji poti. Vsaka stvar mora imeti svoje meje, tako tudi zavojevanje našega ozemlja po tujem kapitalu. Ko pretresamo to važno gospodarsko in politično vprašanje, moramo najprej ugotoviti: 1. zakaj sili tui kapital k nam, 2. kakšne cilje zasleduje pri tem in 3. kakšne koristi iraa naša država in naš narod od tujega kapitala. Predvsem si moramo biti na jasnem, da mednarodni kapital, ki išče zaposlit- ve po vsem svetu in pri vseh narodili, ne pozna prav nobene sentimentalnosti in simpatij do posameznih narodov in držav. Glavni cilj mu je zaslužek. Cira večji je zaslužek v kakšni državi, tem večja je tekma med kapitalom raznih provenienc za zavojevanje tega ozemlja. Dober vzgled za to nam dajc današnja državljanska vojna v Španiji, kjer se križajo interesi velesil in njihovega ka- pitala. 0 kakšni ljubezni torej ni govora, ka- dar čitamo, da se zanima ta ali oni tuj kapital za našo državo, ker kapitalisti Uste države ne delajo tega iz kakšne posebne naklonjenosti ali simpatije do našc države in našega jnnaškega naro- da, ampak ravno nasprotno! Kapital prodira tam, kjer čuti ugodna tla za svoje udejstvovanje, kjer se mu obetajo mastni dobički, ki jih hoče iztisniti iz take »obljubljene« dežele. Pri tem pa prihajajo v poštev v prvi vrsti ozemlja z velikimi rudninskimi in drugimi na- ravnimi bogastvi kot ugodna področ.ia za udejstvovanje tujega kapitala. Tak- šne države so n. pr. Spanija z neizmer- nimi zakladi bakrene (rudnik Rio Tinto) in železne rude, Rumunija s petrolej- skimi vrelci, Poljska z rudami in pe- trolejem, Jugoslavija z velikimi zakla- di raznih dragocenih rudnin (zlata, ba- kra, železa itd.). Zaenkrat je po vsem svetu visoka konjunktura za surovine, ki so potreb- ne oborožitveni industriji. Kdor ima te surovine, ima možnost čim hitrejše in večje oborožitve, ki mu bo omogočila, da bo zagospodoval svetu gospodarsko in politično. Zato ima boj mednarodne- Sa kapitala gospodarski in politični zna- čaj. O sentimentalnosti ali sinipatijah Pa ni govora, kjerkoli govori svojo trdo in neizprosno besedo mednarodni kapi- tal, ki so bori vedno in povsod samo za svoje kapitalistične cilje. Prehajamo končno k vprašanju: ^akšne lcoristi nudi tuj kapital naši dr- 2avi in našemu narodu? Zelo male in ^vomljive koristi! Nasprotno pa je do- azano, da nam je tuj kapital napravil uoslej že ogromno in nepopravljivo SKodo. Res je, da zaposluje mnogo na- Lln ljudi, toda ti ljudje niso plačani ka- «or delavci drugod v kulturnih drža- vah, ampak so pravi modern! sužnji! To pa je naša narodna sramota! Da mora opravljati naš človek najtežje in najnevarnejše delo za ceno, ki mu ne omogoča niti od dalee človcka dostojno življenje, ni sramotno samo za one, ki so vsled sile razmer obsojeni na to ro~ bovanje, ampak za ves naš narod in dr- žavo. Tcm hujše pa moramo obsojati nesocialno postopanje tujega kapitala, j ker sramotno nizke mezde niso posledi- I ca slabe prosperitete podjctij, v katera je investiral svoj denar tuj, po večini židovski kapitalist, temveč le dokaz njegove nenasitnosti, ker mu tudi bajni in nikjer drugod na svetu doseženi do- bički ne zadoščajo več. Kapital hlepi po vedno večjih dobičkih, zato brezsrč- no iztiska iz našega delovnega človeka poslednje sile in življenjske sokove. In- dustrializacija naše zemlje po tujem ka- pitalu ni prinesla našemu delovnemu t'loveku dela in kruha, temvcč proleta- rizacijo in z njo združene bolezni, pred- vsem tuberkulozo. Z modernizacijo in racionalizacijo in- dustrijskih obratov v novejšem času, v katerih vlada tuj kapital, raste pri nas z leta v leto brezposelnost. ki je rlosegla po statistienih — sovo.-in pnmanjkljivih __podatkih že 800.000 ljudi, katerimje treba prišteti še pol milijona rodbinskih članov, tako da znaša število brczposel- nih ljudi v naši državi z nezaposlenimi jj poljskimi delavci okrog 1,500.000. V takih razmerah je razumljivo, da | prime naš človek za vsako — še tako J sramotno — ceno za delo, da se vsaj za silo preživlja. Izgovor kapitalistov na minimalne mezde je jalov, ker z nji- mi vsled stalnega naraščanja cen živ- Ijenjskim potrebščinam dejansko ni bil izboljšan položaj našega delavca, am- pak se njegov življenjski standard čim dalje bolj slabša. Vsega tega pa pri nas ne bi bilo, da ni tuj kapital spretno pritcgnil k sode- lovanju vplivnih posameznikov iz vrst naših političnih in gospodarskih ljudi, ki kot pravi izdajalci naroda in države za ceno visokih nagrad, tantijem, gratis delnic in drugih umazanih osebnih uslug omogoeajo in zagovarjajo za na- šo državo skrajno škodljivo izkorišea- nje našega delovnega ljudstva in ropa- nje naših prirodnih zakladov! Nastane vprašanje, ali naj zapremo vrata tujemu kapitalu? Tistemu, ki nas politično in gospodarsko zasužnjuje in ponižuje na stopnjo kolonialnih naro- dov, odločno in na vsak način, delova- nje pa dovolimo samo onemu kapitalu, ki se bo zadovoljil z dobički, kakršni so običajni in dopustni v kulturnih drža- vah! Ropanja ne smemo dovoliti niko- mur, če hočemo pokazati svetu, da smo kulturen narod, ki ima svoj narodni po- nos in zna ceniti svojo svobodo, ker le obramba narodove svobode je znak nje- gove kulturnosti. V prvi vrsti pa moramo posvečati vec pozornosti narodnostno ogroženim kra- jem. V obmejne in narodnostno ogro- žene kraje spada izključno le naš do- mači nacionalni kapital! Tujec, ki izteza svoje roke po naši zemlji, ne sme zavzemati dominantnega položaja v ob- mejnih krajih, o katerih trdi, da spada- jo v njegovo kulturno in interesno pod- ročje, če hočemo preprečiti, da ne bo tod zagospodaril prcj ali slej tudi poli- tieno! V tem boju in stremljenju pa nam lahko pomaga le samopomoč. Str- ninio svoje vrste, združimo svoje na- rodne sile v krepko enoto, ki bo uspeš- no kljubovala in zadrževala tuj val! S pridnostjo in varčnostjo si ustvarjajmo lasten nacionalni kapital, podpirajrao se medsebojno po geshi »Svoji k svojim!« tor delajmo vztrajno in neumorno za gospodarsko in politično neodvisnost! Pri tem se držimo zvesto starega pre- govora, ki pravi: »Zrno do zrna poga- ča, kamen do kamna palača«. Dogodki časa bodo pokazali morda že v bližnji bodočnosti, kako pravilno je naše stališče. Z izdajalci naših narodnih interesov, ki se zaradi lastnih osebnih koristi suženjsko udinjajo tujemu kapi- talu, od katcrega prejemajo za svoje narodno izdajstvo Judcžcvc groše, pa bo znal naš narod ob pravem času pravično obračunati! Quousque tandem? Katastrofalno onesnaževanje Savinje se nemoteno nadaljuje ! Tujskemu prometu v Celju grozi velika nevarnost Celje, 15. julija. Kakor drugod, opazujemo in občuti- mo tudi v Celju, da se važni problemi rešujejo na pristojnih mestih po zlo- glasnem izreku »Ima vremcna!« Tako je z regulacijo Savinje, modernizacijo cest, gradnjo justične palace, namestit- vijo avtomatske telefonske centrale, gradnjo novega mostu čez Savinjo itd. V zadnjih dveh letih se je pridružil še nov problem — katastrofalno onesna- ževanje Savinje po industrijskih pod- jetjih. O tem problemu, ki je v najte- snejši zvezi z vprašanjem tujskega pro- meta in gospodarstva turističnega kra- ja Celja, so listi že ponovno poročali, uvedene so bile razne akcije, da se ne- zaslišano in kaznivo postopanje neka- terih industrijskih podjetij takoj pre- preči in izvedejo zadevni zakoniti ukre- pi — toda zaman! Savinja, ki je prej slovela daleč naokrog po svoji bistri vodi in privablja tujce v Celje, je še vedno onesnažena in povzroča ostre in utemeljene kritike vsega prebivalstva. Ko hodijo ljudje zjutraj na delo, opa- zujejo z žalostjo in gnevom, da je Sa- vinja v jutranjih urah prepojena z rja- vo tekočino in da iDlavajo po njej ostud- ne pene. S temi škandaloznimi razme- rami se je bavil celjski mestni svet lani na izredni seji. Potem smo čuli, da so se razmere izboljšale. Sedaj pa vidimo, da je Savinja še bolj onesnažena, nego je bila pred ono sejo mestnega sveta. Izgleda, da odvajata premogovnik v Libojah in državni rudnik v Zabukovci odpadne vode ponoči ali zgodaj zjutraj po potokih Bistrici in Artišnici v Savi- njo, ki postaja že ob 6. ali najpozneje ob 7. zjutraj pri Celju temnorjava in j so sole do 11. dopoldne v glavnem iz- čisti. Na vodi plavajo tudi cele proge pen, ki jih lahko zasledujemo vse do Zidanega mosta. Kopalci so našli med temi penami tudi živalske dlake. Te pene izhajajo iz Woschnaggove usnjar- ne v Soštanju, ki tudi pridno pomaga onesnaževati Pako in po njej Savinjo. Kadar je voda posebno umazana, se po izjavah kopalcev širi iz nje tudi nepri- jeten duh. Ljudje se hodijo že ob 8. zjutraj kopat v mestni kopališči pri parku in mnogo tujcev se je že ogorče- nih vrnilo, češ da se v taki brozgi, ka- krsna plava v Savinji, ne kopajo. Ko je vlada izdala turistično uredbo, je posvetila pozornost tudi onesnaževa- nju rek in potokov ter naložila občinam odnosno krajem, ki jih je proglasila za turistične, da morajo čuvati naravne krasote in v določenem roku, ki poteče menda konec tega leta, izvesti v uredbi točno navedene izpopolnitve glede udob- nosti in higienskih prilik. Ce bi ti kraji ne izvedli teh izpopolnitev, jih bo vla- da črtala iz seznama *urističnih krajev. ¦. . • a ^lst.. -yata wk ffty .•c-9 ->t&itii, ¦h^V-itr'-yY^r's: a¦•¦; 'i } pr '¦ i.QT 'u f v \, ciS - *ez '.¦ *».— '-di - •¦ T« *•-'' TS' i V interesu Celja, ki stoji in pade s čisto Savinjo, pozivamo ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za trgovi- no in industrijo ter bansko upravo, da izdajo podrejenim oblastvom v najkraj- šem času nalog, da z energičnimi ukre- pi za vselej onemogočijo nadaljnje ka- tastrofalno onesnaževanje Savinje. To je odločna in nujna zahteva vsega pre- bivalstva celjske kotline. Politični pregled X Kdaj bodo volitve? V tej zadevi smo slišali v zadnjem času izjavo pred- sednika vlade dr. Stojadinoviča v Južni Srbijü ten izjavo notranjega ministra dr. Korošca pri Sv. Trojici v Slov- eo- rJnah. Kot tretji pa je prišel i v »Slovenskem gospodarju«, ki izjavo dr. Korošca še bolj nazorno tol- mači in pravi, da bodo skupščinske vo- litve tedaj, ko bo žito pod streho in ko bo krompir skopan ter bodo že ceste proste, da bodo lahko osebni in tovorni avtomobili vozili svobodn«5 volilce n:i svobodne volitve. - tudi misli, da bodo bodoče volitve jasno po- kazale, da je sedanja JNS pri življenju pamo še po milosti volilnega zakona, po katerem so se 1. 1935. izvršile skupščin- ske volitve. Vsem nam je še gotovo v spominu, kako je klerikaino časopisje EDINA TOLA2BA Kc-m BONBON I 1. 1935. napadalo tedanji volilni red in ga proglašalo za sramoto pred svetom. - t--- ~-m ¦ pa bo verjetno še pred trgatvijo obširno obrazložil vse vrline in prednosti obstojecega volilnega reda, ki bo v 1. 1938. pozno v jeseni omogo- čil, da bo dobro slovensko ljudstvo po starem volilnem redu moglo na svobod- nih volitvah izvoliti resnične predstav- nike naroda. Cas pač hiti in napredek v našem notranjem življenju je od 1. 1935. tako vsestranski, da bomo tudi to prenesli in JNS še vedno ne bo pokopa- na, ker jugoslovenska misel v naši dr- žavi in tudi med Slovenci ne bo propad- la, saj je prestala že težje viharje, če- tudi je bila od klerikalcev že pred peto- majskimi volitvami 1. 1935. tako sveča- no v grob polagana. X Zanimiv prerok. V Petrovgradu, mestu v dunavski banovini, ki se je do leta 1935. imenovalo Veliki Bečkerek, izhaja časopis »Der Angriff«, ki prina- ša od časa do časa prav zanimive raz- prave in članke. V številki z dne 10. t. m. čitamo zanimiv uvodnik Dimitrija V. Ljotitscha, ki mu je ta znani resor- mator političnega in nacionalnega živ- ljenja v Jugoslaviji in neustrašeni vo- ditelj mladine dal naslov: »Eine ge- fährliche Täuschung« in podpis Dimi- trije V. Ljotitsch. Razpravlja o proble- mu Ceškoslovaške in o veličini velikega nemškega firerja na način, da se pač vidi, da je članck namenjen švabskim pristašem tega najnovejšega odrešilne- ga jugoslovenskega pokreta. Naši, ki so bili na vsesokolskem zletu v Pragi in doživeli tam dni slovanskega navdu- šenja in videli dokaze češkoslovaške na- rodne sile in moči, si bodo morali svoje gledanje na svet, na Slovanstvo in Ju- goslovenstvo nekoliko preusmeriti, ako bodo hoteli ostati zvesti svojemu vodi- telju in svojim svečanim zaprisegam, Stran 2. »NOVA D O B A« Stev. 29. . ki jih tako tajinstveno v nočnih urah ob žuborečih valčkih Savinje polagajo. X »K stoletnici cesarske pesmi«. V nedeljo je »Slovenec« objavil pod ru- briko »Kaj pravite« posem pod gornjim naslovom. Ta pesem je bila objavljena iz samega besa in sovraštva proti or- ganizaciji, ki je »katoliškemu« listu po- sebno zadnje case trn v peti. Tej zlob- nosti se ne izplača posvečati večje po- zornosti, potrebno pa je, da povemo eledeče: Cisto farizejska hudobija je objaviti pesem iz 1.1897. Potrebno pa je ugotoviti, da smo bili pristaši organi- zacije, ki jo je hotel »Slovenec« zadeti že najmanj ob pričetku balkanskih vojn opredeljeni za to, kar danes je, in smo to na vseh naših prireditvah tudi že javno propagirali. Popolnoma jasno pa smo to vedeli leta 1914., > • *o *>$sx&>Ji ktaifeatoi jsb4bcv^4k w^<^k c^>' uaJa, '... V| -- --^-.....•- v,>, v ^ij&w», Oo fe& te;>. • ***¦ *° ^e hi- •> • - -u*v,, ^ sc- ~^»i r™ ¦:-. - , ¦¦-.- -^ wyv^ ^a-^ fen - . Popolnoma prav je, da paaa biato m gnojnica, ki jo razlivate po svojem časopisju na nacionalne Iju- di, nazaj na vaše Janove glave. X Cudovito poročilo. »Slovenski dom« je objavil v torek poročilo o sho- du na Ptujski gori, ki ga objavljamo našim čitateljem za smeh in zabavo: »Večina slovenskih ljudi, ki so se v nc- deljo udeležili ogromnega tabora pri Sv. Trojici v Slov. goricah in navdušeno pozdravljali našega voditelja ministra dr. Ant. Korošca, ne ve za drug tabor, ki je bil sicer nekoliko manjši po obse- gu, vendar pa tudi zelo pomemben, zla- sti po svoji pristno slovenski in štajer- ski razigranosti in po svojem narodnem obeležju v duhu naših starih šeg in na- vad. Vršil se je pa na prastari Ptujski gori in je trajal celih 5 ur od 7. zvečer do opolnoči v velikem salonu prijazne romarske cerkve na Ptujski gori. Go- vornik se je vrstil za govornikom, glav- no besedo pa je imel naš znani ljudski govornik g. urednik France Terseglav. Dasi shod ni bil naznanjen, ga vendar oblast ni motila, ker je šef naše orožnis- ke postaje bil tako ljubezniv, da je tudi sam prisostvoval shodu in na njem tudi povzel navdušeno besedo. Med govori pa je igrala vrla ptujsko-gorska trška godba ter se je vršilo ljudsko rajanje, katerega so se udeležile tudi naše vrle mamice, pa tudi naš priljubljeni gospod župnik p. Konstantin in naš sivolasi g. urednik Franc Terseglav. Ta prekrasni shod bo vsem ptujskogorčanom, pa tudi prebivalcem drugih vasi in trgov ter prijaznih krčem, mimo katerih so «*e udeleženci na dolgi poti iz Sv. Trojice do Ptujske gore vozili in se ustavljali. da poneso narodno navdušcnje v vsako Domače vest! — Nj. Vel. kraljica Marija je odpoto- vala v torek z Bleda v London, kjer bo ostala nekaj časa. — Na dan z narodnimi kroji! Mari- borski »Večernik« objavlja: Ze ponov- no smo v našem časopisju brali opozo- rilo našim rojakom, naj pri nabavi oblek gledajo na to, da z njimi ne bodo smešili samih sebe, delali sramote in škode našemu narodu in dajali naši zemlji tujega značaja. To se tiče belih nogavic kot zunanjega znaka neke, nam popolnoma tuje in mrzle ideje, nadaljc klobukov z vrvicami raznih barv in s puhastim perjem, zelenih predpasnikov in različnih »dirndlov«, ki našemu slo- vanskemu čutu in okusu niti najmanj ne ustrezajo. Pred to tujo nošo je treba naše ljudi neprestano svariti, ker vzbu- ja na naših tleh videz, kakor da bi v tej naši državi živela kakšna številnej- ša tujerodna manjšina, ki ima svojo po- sebno nošo. Obenem dela ta tuja noša vtis, kakor da naš narod ne bi bil zmo- žen, ustvariti si svojemu okusu in duhu ustrezajočo, praktično in sodobno nošo. Zato prosimo naša društva, ki pridejo za to v poštev, naj čimprej določijo kroj in vzorce za našo pravo »dečvo« in za druge vrste narödnih noš. Prepričani smo, da bodo naši strokovnjaki in stro- kovnjakinje znali iz naše bogate narod- ne zakladnice dvigniti take lepote, da se bomo s svojo nošo lahko pred vsem svetom postavili. Naše šole storijo v tern pogledu mnogo in so uspehi pri naši ženski mladini že precej vidni. Tre- ba pa je to nošo razširiti med narodom, da bodo naša mesta, trgi in vasi dobili z njo že na zunaj viden, značilno naš narodni izraz in barvo. Torej še enkrat: čimprcj pravih, neoporečnih narodnih oziroma po narodnih nošah prirejenih krojev in lepih vozrcev, potem močne, na široko zasnovane in izvedene propa- gande, pa bo moralo uspeti. Na delo to- rej, da dvignemo na dan krasote in bo- gastvo našega narodnega blaga ter jih v narodu zopet oživimo in poživimo! — Letošnja velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda bo v Ptuju dne 11. septembra. Trideset let poteka letos od znanih septembrskih žrtev v Ljubljani, trideset let poteka od dogodkov v Ptu- ju in Celju, ko je organizirano nemštvo in odpadništvo s podporo avstrijske vlade in varnostnih organov napadlo Slovence v Ptuju in v Celju. Na pred- večer skupščine 10. septembra bo v Ptuju delegacijsko zborovanje, ki se s^a bodo udeležili odposlanci vseh podruž- nic CMD. Letošnjega zbora CMD v Ptu- ju in združenega obrambnega posveto- vanja se bodo udeležili v velikem šte- S^HHOHSBHHHIi^flflHHflHBflHHHHBNMHEflVHHflHttNHBTJV B9BKB9H hišo in sleherni kot štajerske domovi- ne, ostal v neizbrisnem spominu.« vilu tudi odposlanci vseh naših nacio- nalnih in kulturnih organizacij, ki po- svečajo naši narodni obrambi in narod- ni prosveti svojo skrb. Za to skupščino se obeta tudi velik obisk nacionalnega in naprednega akademskega . starešin- stva ter nacionalne mladine. — Iz davčne službe. Z ukazom kralj. namestnikov je napredoval g. Viktor Kumer v 6. skupino za višjega davcne- ga kontrolorja pri davčni upravi v Ko- privnici. ZADNJI PAN iE BLIlA — ta AVGUfT Tvrdka STERMECKI opusti 13. av- gusta svojo podružnico prej trgovino Urcli in prodaja še ostalo zalogo po ponovno znižanih cenah, da si pri- hrani stroSke selitve. Zaloga in izbira vsak dan manjša, vsak naj sam pazi, da ne pride prepozno! Kdor prej pride, prej melje! — Smrtno se je ponesrečil v torek v .Ljubljani 55-letni trgovski zastopnik Davorin Kugler. Ko je vozil s kolesom po Marijinem trgu, ga je pri promet- nem kolobarju podrl na tla tramvaj in ga vlekel nekaj metrov s seboj. Kugler je dobil težke poškodbe na glavi in je izdihnil že med prevozom v bolnico. Po- kojni, ki je bil vedno odločen in znača- jen nacionalen mož in vnet clan Sokola, jc bil naš ožji celjski rojak, ki je kot dijak obiskoval slovensko gimnazijo v Celju. Bodi rau ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! — Cigav je grunt? Pisatelj Vinko Korže iz Cirkovc na Dravskcm polju je spisal svoje drugo odrsko delo, kome- dijo »Cigav je grunt?« Igro, ki je izš!a sedaj v tisku, so letos vprizorili z odlič- nim uspehom na mariborskem in ptuj- j skem odru ter jo je kritika laskavo ocenila. Brošura se dobi v vseh knji- garnah. Igra je posebno pripravna za podeželske odre, kjer bo gotovo žela lepe uspehe. — Anton Znider.šič: Reforme knjigo- vodstva in pisarniške opreme. Avtor je izumil poseben način kontrole dvostav- nega knjigovodstva, s čimer se dajo v najkrajšem času preprečiti pogreške, ki se rade pojavljajo pri knjižbah. Ta način kontrole opisuje v svoji knjigi. Na koncu opisa kontrole in knjigovod- ske forme dodaje avtor še opis nekate- rih izumov, kakor nove oblike ameriš- kega dnevnika, omarice za odlaganje map za korespondenco itd. Knjiga sta- ne 30 din. Naročila naj se pošiljajo na naslov: Drago Cernjava, knjigovodja, Ljubljana, Slajmerjeva ul. 1. — Dunajska vremenska napoved ^a soboto 16. t. m.: Pretežno jasno, še toplejše, nagnenje k nevihtam. Grozen umor v Širju Zidani most, 15. julija. V sredo 13. t. m. popoldne je prišel k posestniku Francu Zajcu v Sirju ne- znan moški in poprosil za podporo. Zajc mu je gostoljubno postregel in se ppustil z neznancem v pogovor. Tujec ;je postal gostobeseden in je začel Zajcu pripovedovati, da zna ponarejati ban- kovce. Začela sta delati načrte, nakar je Zajc, ko je tujec zahteval, naj mu da dva bankovca po 500 din za potrebne odtise, odšel k sosedu Cibeju po denar, ker ga sam ni imel. Tarn je res dobil dva bankovca po 500 din in ju izročil tujcu. Ta je nekaj risal na papir, nato pa zložil papir in bankovca v skupen zavitek, ter ga v spremstvu Zajca nesel v sadno prešo v »druk«. Po tern delu so se spravili spat. Ponoči pa je Zajca gnala radovednost in je šel gledat v stiskalnico. Prepaden Je ugotovil, da sta bankovca izginila, z njima pa tudi neznanec. Zajca dolgo ni bilo nazaj. Ko so ga šli iskat v smeri proti Zidanemu mostu, so ga našli mrt- vega tarn, kjer vodi pot v gozd. Imel jc na vratu pet vbodljajev z nožem. Očividno je bil dohitel neznanca in zn- hteval od njega denar, nakar ga je ne- znanec umoril. O storilcu ni sledu. Ljudje so mnenja, da je to tisti nasilnež, ki se je pojav- ljal zadnje dni po Gorenjskem. Kinn Union [ßljßpTFdvjJa^ 17. julija MATINEJA : O R L I Č 15., 16. in 17. julija film v češkem jcziku P8LTEod gozdnatih višin na desni in od Voglajne na levi, dospemo do mli- na v Opoki, kamor hodijo Celjani radi na izlet, kjer si po enourni hoji privo- ščijo steklenico domačega vina in skle- do debelih rakov. Tu prehaja Voglajn- ska dolina v rodovitno ravnino, ki se imenuje Anderburška dolina. To ime prihaja od gradu, ki je tukaj stal in se imenoval »die andere Burg«; na tern mestu stoji danes levo od ceste Iepa l.'isa z zelo dolgimi gospodarskimi po- slopji na desni strani ceste. Okoli hiše se najdejo še skromni sledovi starega obzidja v slaboten spomin na morda inogočno prejšnje obzidje, ki ga je na povelje svojega gospoda uničil Jan Vi- tovec. Ker se je torej ta graščina, ki so jo podedovali škofje Krški (1377), nato grof je Celjski in pozneje v pomla- jeni obliki Mihael Zerker (1611), rod- bina Ramschiessel (1669-1673), grofje Schrottenbachi (1731), grof Thurn (1742), plemiči Jakomini in Gadolia (1783), imenovala »die andere« — dru- ga, nastane naravno vprašanje, katera graščina je prej vladala nad to dolino. Rešitev tega vprašanja se najde v raz- valinah gradu, ki kronajo vrh skoraj naravnost onstran Voglajne stoječe go- re. To so preostanki gradu Rifnika, lastnine okoli leta 1840. izumrlih vite- zev Rifniških, ki so poleg te gospoščine imele še Salek v eel j skem okrožju in trdnjavo Strechau na gornjem Stajer- skem in katerih ime zasledimo že v 13. stoletju. Značilna je šorodnost obeh graščinskih imen Reichenek (Rifnik) in sosednji Reifenstein (Blagovna). (Dalje prih.) Stev. 29. »NOVA D O B A« Stran 3. Celje in okolica c Uspehi celjskih Sokolov na vseso- Kolskem zletu v Pragi. K številnim u- spehOm, ki jih je doseglo jugoslovensko sokolstvo v minulih zletnih dneh v Pra- gi, moramo omeniti, da so celjski bratje tudi prispcvali svoj delcž. Brata Pleter- sek in Urbančič, člana Sokolskega dru- štva Celja-matice, sta tekmovala v ju- goslovenski savezni štafeti 4 X100 m, ki velja za slovansko prvenstvo ter sta v ostri borbi s češkoslovaškimi in bolgar- skimi brati pripomogla, da si je jugoslo- venski Sokol prvič, odkar se to tekmo- vanje vrši, priboril v tcj panogi slovan- sko prvenstvo. c Regulacija Savinje. Ker je bila prva licitacija za regulacijo Savinje v četru etapi pod Celjem brezuspešna, bo druga licitacija v soboto 23. t. m. ob 11, do- poldne v prostorih tehničncga oddelka banskc uprave v Ljubljani. Pričakuje- mo, da bo ta licitacija uspešna, da se ne bo nadaljevanje regulacije Savinje še bolj zavleklo. c Iz poštne službe. Po službeni po- trebi sta premeščena iz Celja: višji po- štni kontrolor Anton Kroflič v Konjice in pripravnik Ludvik Crv v Musko So- boto, na lastno prošnjo pa poštna kon- trolorka Franja Zgončeva v Ribnico na Dolenjskem. V Celje so premeščeni: na lastno prošnjo višji poštni kontrolor Blaž Ostrožnik z Zidanega mosta iu uradniška zvaničnica Marija Ribaričeva iz Murske Sobote, po siužbeni potrebi pa višji postni kontrolor Viktor War- ner iz Konjic. Napredovala sta: poštm uradnik Alojz Volkar v 8., zvaničnica Viktorija Kapunova v Celju pa v 10. položajno skupino. c Jubilej železničarske godbe. Godbe- no društvo železničarjev v Celju obha- ja letos 30-letnico obstoja in bo prosla- vilo svoj jubilej 13. in 14. avgusta. c Udruženje rezervnih podoficirjev kraljevine Jugoslavije se je pred krat- kim osnovalo v Beogradu. Udruženje želi, da se tudi na področju celjskega vojaškega okrožja ustanovi pododbor. 2ato se vabijo vsi rezervni podoi'icirji, da pristopijo k tej edini svoji organiza- ciji in to čimprej javijo z dopisnico za- časnemu poverjeniku g. Avgustu Pavč- niku, uradniku OUZD v Celju. Ko bo prijavljenih vsaj 20 članov, bo sklieau ustanovni občni zbor v Celju, na kate- rega bo povabljen tudi delegat iz Be- ograda. c Vsi dijaki-rekruti, ki žele v tern letu nastopiti vojaško službo, se ponov- no opozarjajo, da je skrajni rok za vlo- žitev prošenj do konca julija. Prošnje je treba vložiti pri komandi pristojnega vojaškega okrožja. Oglejte si ob priliki * veliko zalogo nalivnih peres v knjigarni in veletrgo- vini s papirjem Karl Goričar vdv., Celje, Kralja Petra cesta 7—9. c Promocija. V četrtek je bil na ljubljanski univerzi promoviran za dok- torja filozolije g. Lino Lcgiša, profesor na drž. realni gimnaziji v Celju. Ce- stitamo! c Izredni občni zbor Savinjske po- •Iružnice Slov. planinskega društva bo drevi ob osmih v mali dvorani Narod- nega doma v Celju. Edina točka dnev- nega reda: Ponudba celjske mestne ob- čine za nakup nove stavbe planinskega doma pri Celjski koči. Clanstvo jc dol- žno, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži. c Pri Kocbekovem domu na Korošici bo v nedeljo 24. t. m. maša za turist.e. Opravil jo bo duhovnik - alpinec g. Alojz Sunčič iz Skal pri Velenju. c Diplomirana je bila na filozofski fakulteti ljubljanske univerze gdč. Mi- lena Oražmova iz Celja iz germanske skupine. Cestitamo! c Veličasten sprejem vračajočih se Sokolov. Dne 8. t. m. ob 15. se je zbrala sia coljskem kolodvoru zelo velika mno- žica nacionalnega občinstva, da pričaka ^ Prage vračajoče se Sokole in Sokoli- ^e. Ob navdušenem vzklikanju množice 111 mahanju robcev je privozil točno ob 35. posebni vlak na postajo. Lokomo- tiva je bila okrašena z velikim zletnim ^nakom, na 21 vagonih pa so plapolalc Jugoslovcnake in češkoslovaške troboj- ftice in emblemi. Občinstvo jc obsulo Vračajoče se Sokole in Sokolice s cvet- jem. V vlaku so se vozili pripadniki celjske, ljubljanske in kranjske župe, in sicer clanstvo in naraščaj. V Celjuv so odklopili pet vagonov, v katerih so se bili do Celja vozili Celjani in Savinj- čani. Ljubljanska sokolska godba jo zaigrala pred vlakom koračnico in žela živahno .odobravanje občinstva. Ob 15.18 je krenil vlak med navdušenim vzklikanjem domačinov in odhajajočih Sokolov proti Ljubljani. Celje je tudi ob tej priliki mogočno izpričalo svojo od- ločno sokolsko zavest. Ljubljana je pri- redila Sokolom ob povratku nadvse si- jajen sprejem, ki nasprotnikom sokol- stva še sedaj ne da spati. , RADI , PPEZIDAVE PROD/IA 5E CENEIŠE Itennecki c Sportni dan SK Celja. SK Celje ob- haja letos 20-letnico svojega delovanja in bo priredil v proslavo jubileja na praznik 8. septembra sportni dan v Celju. Ostale sportne organizacije pro- simo, da bi upoštevale ta datum. c Sresko načelstvo v Celju razpisuje prvo javno pismeno ponudbeno licitaci jo za zgradnjo dveh propustov na za- sebni cesti v Konjicah na dan 23. julija ob 11. v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju v sobi št. 16 za znesek 28.134 din. c Samomor. Dne 8. t. m. zjutraj so je obesil na kozolcu posestnice Ivanko Matkove na Ostrožnem 46-letni rudar Jože Polnar. Vzrok obupnega dejanja ni znan. c Zelev smrti. Dne 8. t. m. je podlegel G8-letni posestnik Franc Trupej z Bab- nega pri Celju na svojem vinogradu pH Bučah možganski kapi. V celjski bolnici jo umrla v soboto 67-letna zasebnica Julija Resnikova iz Podradeža pri Loki pri Zidanem mostu, mati šolskega upra- vitelja g. Adolfa Arzenška na Blagovm v torek pa 42-letna brezposelna tiskar- niška vlagalka Roza Hölzlova s Sp. Hudinje. N. p. v m.! c Umrla je v četrtek v Gledališki uli- ci 9 v starosti 80 let ga. Marija Topo- lovškova, mati soproge krojaškega moj- stra g. Oražma; pogreb bo v nedeljo ob 17. iz mrtvašnice na mestnem pokopali- šču. V Pečovniku je umrla v torek 7H- lctna mestna reva Ursula Sojčeva. Po- kojnima bodi ohranjen blag spomiri, svojcem naše iskreno sožalje! c Pri podlistku »Pet minut z dr. Schwabom« v zadnji številki je v dolu naklade po pomoti izostala navedba av- torja. Podlistek je napisal g. dr. Fiortu- nat Mikuletič. c Obeinske davščine. Mestno pogla- varstvo v Celju opozarja hišne posestni- ke in lastnike vozil, da so 1. julija za- padli v plačilo: 5-odstotni najemninski vinar in 2-odstotna kanalska pristojbina za proračunsko razdobje od 1. 7. 1938 do 30. 9. 1938, vodarina in števnina za proračunsko razdobje od 1. 4. 1938. do 30. 6. 1938 in drugi obrok davščine na vozila. Stranke naj plačajo zapadle obroke zanesljivo do 10. avgusta pri mestni blagajni. Po preteku tega roka se bodo računale zakonite 6% zamudne obresti. Plačila, ki bodo po preteku 6 tednov od dneva dospelosti zaostala, bodo izterjana z izvršbo. c Delovni trg. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 238 brezpo- selnih (187 moških in 51 žensk) naspro- ti 227 (177 moškim in 50 ženskam) dne 30. junija. Delo dobijo: po 2 peka, pe- čarja in hlapca, po 1 elektrbmonter, krojač, sodar, sladar in kočijaž, 4 kmeč- ke dekle, 3 služkinje, 2 natakarici in 1 l:uharica. c Dijaški kuliinji v Celju sta poklo- nili Cinkarna in Metalno d. d. v Celju 500 din v počastitcv spomina rudarske- ;;a glavarja inž. Josipa Močnika, vele- irgovcc g. Rudolf Stermecki v Celju pa 100 din namesto venca na grob sklada- tclja dr. Antona Schwaba. c Filatelistično društvo »Celeja« v Celju sporoča, da so društveni menjalni večeri vsak ponedeljek od 20. do 22. v klubski sobi hotela »Evrope«. Gostje dobro došli! — Društveno vodstvo. c Solska legitimacija in legitimacija Masarykove menze v Brnu na ime To- mo Potočnik je bila izgubljena od 8. do 9. t. m. v Celju. Najditelj naj oboje odda v uredništvu »Nove Dobe«. c Noeno lekamiško slnžbo ima od IG. do 22. t. m. lekarna »Pri križu«. c Gasilska četa Celje. Od 17. do 23. t. m. ima službo I. vod, inspekcijo po- veljnik g. Košir. Sokolstvo I Načelnik br. Vilko Purk f ! Prežet z nepozabnimi vtisi z vseso- kolskega zleta v zlati Pragi si se poln j navdusenja vračal domov k svojim dra- I fäm. Med vožnjo si nam razodel svoje bodoče načrte, ki si jih nameraval od- iüej plodonosno izvajati pri sokolskem delu. V Celju nismo vedeli, da Ti zadnjic siiskamo roko za __ večno slovo. Ko 3i 2 avtobusom končal zadnji del svoje poti do svojega ljubljenega kra- ja — Vitanja, si pričel navdušeno govo- riti o svojem doživetju v Pragi in raz- vijal kakor v iilmu posamezne nepo- ;:aLinc prizore ob času vsesokolskega y.leta. Posebno si poudarjal, da smo premlačni. Takorekoč sredi svojega pripovedovanja si omahnil smrti v na- roeje, zadet od zločinske roke, ki Ti je na mah pretrgala Tvoje dr'agoceno mla- cio življenje. Na vsesokolskem zletu v Pragi si s svojim nastopom zadnjič doprinesel k velikemu uspehu naših Sokolov. Zaman si prizadevamo, da bi mogli verjeti to kruto resnico, in naše oči Te še vedno iščejo, a Te ne najdejo, in zamrl je Tvoj glas. Skrušeni in žalostni stojimo ob pre- ranem svežem grobu in vprašujemo usodo, zakaj se je moralo to zgoditi. Bil si mlad načelnik, ki si razvijal svoje sile za sokolski napredek v Vita- Kju. S časom bi se Tvoji uspehi vidno kazali v celjski sokolski župi. Sredi dela si nas moral zapustiti. Bratska Ti hva- la za storjeno dclo! Cvetke, ki so okrasile Tvoj grob, naj Ti bodo zveste tovarišice. Tvoj duh pa bo večno živcl med nami, saj si bil naš in ostaneš naš! Dragi brat Vilko, v težki boli Ti kli- čemo naš poslednji: Zdravo! x Naeelništvo sokolskega društva Ce- lja-matice obvešča vse prijavljence za lahkoatletski in vaditeljski tcčaj, da pričneta tečaja v ponedeljek 18. t. m. Lahkoatletski ob pol 19., vaditeljski ob pol 21. Lahkoatletski tečaj bo na Gla- ziji vsak ponedeljek, sredo in petek od 18.30 do 20., vaditeljski pa vsak pone- deljek in sredo od 20.30 dalje. Vsi brat- je, ki se še niso prijavili za omenjena tečaja, naj se takoj prijavijo. K tečaje- ma naj se piljavi tudi moški naraščaj. Redni treningi odbojke bodo redno vsak torek in četrtek od 18. dalje na dvori- šču mestne narodne sole. — Načelnik. x V nedeljo 17. t. m. bo lctni nastop bratskega društva Store-Teharje v Što- rah. Clanstvo in naraščaj naj se udeie- ži nastopa polnoštevilno. Zbirališče ob 15.30 na kolodvoru v Celju. Odhod ob 16. z vlakom v Store. — Načelnik. Sport * Celje:Olünp. V nedeljo 17. t. m. ob 18. se bo prieela na celjski Glaziji zani- miva prijateljska tekma med SK Ce- ljem in SK Olimpom. Ob 16.30 bo pred- tekma med mladinama obeh klubov. Ligino moštvo SK Ljubljaue je gü- stovalo v nedeljo v Celju in premagalo Atletike s 5:3 (2:1). Ljubljana je nu- clila lepo, toda preveč ležerno igro. Mo- btvo Atletikov je od lani znatno napre- dovalo. Zanimivi igri je prisostvovalo okrog 500 gledalcev. : Olinnpijski peteroboj kot propagan- dni lahkoatletski miting po dolžnosti bo priredil SK Celje v nedeljo 24. t. m. s prieetkom ob pol 9. dopoldne na celjski Glaziji. Vrstni red disciplin je nasled- nji: Seniorji: Skok v daljino, met kop- KINO DOM CELJE Od 15. do 17. t. m.: »Groiica Walewskax Od 18. do 20. t. m.: »Krik življcnja« Od 21. do 23. t. m, :»Kadar umolknejo topovi« ja (800 gramov), tek na 200 m, met diska in tek na 1.500 m. Juniorji B in C: Skok v daljino, met kopja (600 gr), tek na 200 m, met diska (1.50 kg) in tek na 1000 m. Tekmo vanje bo ločeno za senior je in junior je ter lahko tudi samo v posameznih disciplinah. Pravi- co starta imajo vsi verificirani in neve- i'icirani člani klubov, članov JLAS. Pri- javnina za posameznega atleta znaša 2 din. Prvo]$ksirani v posamezni katego- riji peteroboja bo prejel diplomo. Pri- jave se naj pošljejo do 22. t. m.. na na- slov: SK Celje, Celje. Tekmovanje bo na tekališču, ki je dolgo 380 m, ima 4 nedvignjene zavoje in je pokrito z ugaski. Iz naših krajeir Store š Javni nastop Sokola Store - Teharje bo v nedeljo 17. t. m. ob 16. na novem letnem telovadišču pri Sokolskem domu v Storah. Garderoba za telovadce bo v osnovni šoli v Storah, od koder bo kre- nila ob 16. povorka skozi Store na telo- vadišče. Po telovadbi bo prosta zabava s plesom. Na sporedu je tudi srečolov z mnogimi krasnimi dobitki, ribolov, sle- po streljanje, turški sultan, menažerija in še druge zabavne reči. Igral bo naš priljubljeni sokolski orkester. Zveze z vlaki so zelo ugodne. Gostje bratskih društev z mariborske strani imajo ugodno zvezo, ker pride vlak v Store malo pred četrto uro. Ravno tako oni s celjske strani. Prosimo bratska okoli- ška društva, da nas v nedeljo obiščejo, da tako skupno pokažemo na telovadi- šču stvaritev naših jeklenih mišic, da skupno zapojemo našo visoko pesem sokolskih zmag in podvigov in se tako ob živem viru bratstva znova potrdimo v vzvišeni Tyrsevi ideji! Na svidenje, bratje in sestre, v nedeljo v lepih Storah! š Nesreča. V stolarni na Teharju se . je težko poncsrečil delavec Miha Kre- ¦ pnik iz St. Lovrenca. Cirkularka ga je > zgrabila za roko ter mu odrezala en !>rst in mu roko težko poškodovala. Po- nesrečenec se zdravi v domači oskrbi. Načelnik vitanjskega Sokola - žrtev ubijalca Agilni in splošno priljubljeni načel- nik Sokolskega društva v Vitanju 24- letni Vili Purk, je sedel v nedeljo zve- čer s prijatelji v Kuzmanovi gostilni v Vitanju in pripovedoval ves navdušen o svojih vtisih z vsesokolskega zlela v Pragi, s katerega se je bil vrnil prej- snji petek. Ker je Purk nadomestoval obolelega občinskega nočnega čuvaja, se je oknog 23. poslovil, odšel domov. kjer se je preoblekel in nato nastopil službo. Ko je prišel okrog polnoči do Kuzmanove gostilne, je naletel na cesli na 25-letnega, zaradi pretepov in teles- nih poškodb že večkrat kaznovanega klobučarskega pomočnika Jožeta 2alni- ka iz Zupeče vasi pri Cerkljah ob Krki, ki je šele dva meseca služboval v Vita- nju in je nameraval v kratkem oditi. Poleg Zalnika so stali delavec Jakob Dežman ter brata Alojz in Ivan Struc iz Vitanja. Ko je Purk pozdravil fante, ga jc Žalnik nahrulil in ga po kratkem prerekanju dvakrat udaril po obrazu. Purk je Žalniku vrnil klofuto, tedaj pa je 2a!nik navalil na Purka z nožem in ga zabodel naravnost v sree. Purk se je kljub smrtni poškodbi obrnil in od- hitcl proti bliinjemu mostu pri Tisch- rejevi tovarni. Zalnik je skočil za njim. Stran 4. »NOVA D O B A« Stev. 29. Ko pa je opazil, da stojita na mostu to- varnar Ernest Tischler in poslovodja fužinske elektrarne Franc Božič, se je okrcnil in izginil s svojimi pajdasi. Ko je Purk prihitel do mostu, se je brez besede zgrudil in izdihnil. Zalnika in njegove pajdaše so orožniki aretirali se v teku noči in jili v ponedeljek zvečer prepeljali v zapore okrožncga sodišča v Celju. Zalnik je izvršil zverinsko dejanje iz maščevanja. Purk je bil namreč nedav- no zasačil Zalnika, ko je hotel vdreti v neko poslopje, in ga prijavil orožni- kom, v soboto pa mu je dostavil poziv- nico občine, da pojde v zapor. Zalnik se je zaradi tega odločil, da se bo ma- ščeval. V nedeljo zvečer je iskal občin- skega tajnika, da bi se mu osvetil, a ga k sreči ni našel doma. Kmalu nato se mu je nudila prilika, da se je mašče- val nad nedolžnim Purkom. Pokojni Purk je bil značajen, miren in simpatičcn fant ter agilen sokolski delavec. Med prebivalstvom je bil sploš- no priljubljen, zato je njegova tragična smrt pretresla vse, ki so ga poznali. Tragično umrlega Purka so spremili v sredo dopoldne ob zelo veliki udeležbi k zadnjemu počitku. Poleg vclikc mno- žice občinstva od blizu in daleč so se udeležili pogreba tudi člani, članice, na- rašeaj in deca vitanjskega Sokola, čla- ni in članice Sokolskih društev iz Celja, Vojnika, Konjic, Oplotnice, Zalca in Velenja s praporom celjske sokolske župe ter prapori Sokolskih društcv Ce- lja-matice, Konjic, Oplotnice in Zalca ia vitanjski gasilci. Po cerkvenem obredu je zapelo vitanjsko pevsko društvo pred liišo žalosti »Pomladi vse se veseli«, na- to pa je krenil dolg žahii sprevod v župno cerkev in po maši zadušnici pa pokopališče. Po cerkvenem obredu ob odprtem grobu so zapeli pevci »Vi- gred«. Nato so se poslovili od nepozab- nega pokojnika župan g. Marko Krajnc v imenu vitanjske občine, v imenu vitanj- skega Sokola starešina br. Ignac Kot- nik, v imenu* mlajših članov br. Maks Podpečan, v imenu celjske sokolske žu- pe pa br. Jože Prestor. Vseh pet so- kolskih praporov se je poklonilo nad odprtim grobom. Gasilski rog je zado- nel v zadnje slovo, nato pa so se sokol- ski prapori še enkrat zgrnili nad gro- bom, ki je bil zasut s cvetjem in zele- njem. Ob zadnjem slovesu je ostalo le malokatcro oko suho. Viliju Purku bomo ohranili nadvse časten spomin, težko prizade^im svoj- cem pa izrekamo iskreno sVžalje! st Težka nesreča v kamnolomu. V kamnolomu posestnika Josipa Laznika v Stranicah se je v čctrtek popoldne težko ponesrečil 17-letni delavec Stefan Javornik iz Stranic. Ko je okrog 14. delal visoko na sicali, je nenadno omali- nil in strmoglavil v globino. Pri padcu mu je počila lobanja, razen tega pa je dobil tudi druge poškodbe po telesu. Prepeljali so ga z reševalnim avtomobi- lom v celjsko bolnico. Konjioo k Jugoslovcnska nacionalna stranka bo priredila v raznih krajih našega sre- za več zborovanj in občnih zborov OJNS in sicer: v soboto 16. t. m. ob 20. pri g. Sormanu v Konjicah, v ne- delju 17. t. m. ob 9. dopoldne pri g. Kračunu v Zrečah, ob 14., pri g. Sivcu v Stranicah in ob 16. pri g. Petelinšku v Vitanju. Povsod bodo poročali dele- gati sreskega odbora iz Konjic ter na- rodni poslanec g. Milan Mravlje in prcd- sednik banovinske organizacije OJNS iz Ljubljane g. inž. Rus. Zborovanj se naj polcg nacionalnc mladine udcležijo tudi starejši člani in prijatelji. . k Konjiško kopališče. Huda vročina naa sili v vodo. Na žalost je naše ko- pališče v takem stanju, da je sramota. Voda je umazana in nezdrava. Zreška tovarna spušča odpadke v to vodo. Pred nekaj dnevi rt> zopet spustili neko ne- snago v vodo. Ljudje, ki so se takrat kopali, so dobili izpuščajo na koži. Ko- palci prosimo občino, da se pobriga, da bo Dravinja čista vsaj v sezoni kopa- nja. Pred volitvami je scdanji podžupan Sumer obljubil, da bomo dobili novo moderno kopališče in še mnogo, mnogo drugega, a do danes se ni še nič uresni- čilo, razen nekaterih javnih del, ki jih je že prejšnja vlada započela oz. jc takratni narodni poslanec preskrbel de- nar za ta dela. Star pregovor pravi: obljubiti in dati je preveč. Tega se menda tudi g. Sumer drži. Pred volit- vami je obetal, ])o volitvah pa je na obljube pozabil, pač pa tega niso poza- bili volilci. Žaleo ž Sokotoko drnStvo v Zaleu opoz:rrja cenj. občinstvo, da se pravočasno pre- skrbi s kartami za veliko sokolsko ton?- bolo v Zalcu, ki bo v nedeljo 31. julija na letnem tclovadišču žalskega Sokola pri kolodvorv neproklicno ob vsaUetv; vr<»menu. Tombolske karte stanejo v predprodaji 3 din, na dan tombole pa 4 din. Po V3ej Savin Juki dolini in zumri nje vlada že danes ogromno zanimanje ljudstva za to vciiko tombolo, na kateri bodo razdeljeni sledeči glavni dobitki: 1. motorno kolo, 2. radioaparat, 3. pr- vovrstna škropilnica za hnielj sistcma Lorbcr, 4. Sackov plug, 5. Alfa separa- tor, 6. vreča moke, 7. biago za moško obleko, 8. 1.000 kg premoga iz rudnika Zabukovca, 9. moško kolo, 10. žer.sko kolo. K,azcn glavnih dobitkov se bo ra:> delilo še 490 lepih vrednostnih dobitkov. Naj torcj nihee ne zamudi posetiti 31. julija velike sokolske tombole v Zalcu! Št. Peter v S. d. št Pevski festival v fit. Petru. Pevsko drustvo »Savinjski zvon« v St. Petru v Savinjski dolini proslavlja letos 10-ict- nico svojega delovanja. Ob tej priliki bo priredilo v nedeljo 24. t. m. ob 15. v prostorih Sokolskega doma v St. Petvu velik pevski festival, pri katerem bo sodelovalo nad 10 pevskih društev in bo hkrati nastopilo nad 200 pevcev. S po- žrtvovalnostjo kmetskega življa se j- društvo povzpelo mod najboljše pode- želske pevske zbore in zasluži najvecjo pozornost vsega obeinstva. Na to veliko prireditev so vabljeni vsi, ki znajo cl- niti kulturno delo našega društva. Polzela po Občinsko gospodarstvo. Kako tiVr- bi obcina za mostove in pota, je že do- bro znano. Naj navedemo značilen pri- mer: Ko jo vozil neki voznik opeko čez most na Ločici pri Polzcli, se je most udrl in konj, ki je bil vprežen v voz, je padel v vodo. Voznik ni mogel sam spraviti konja iz vode. Moral je pukli- cati ljudi, ki so spravili konja na suho. Konj je ostal k sreči nepoškodovan. Kdo bi pa trpel škodo, če bi se bil kenj poškodoval ali ubil? Najbrž občina ki ima toliko denarja, da lahko gradi r.e- potrebno sušilnico, ali pa trije odbcrni- ki z Ločice, katcrih doižnost je, da bi poskrbeli za temeljito popravilo oi iü- njenega mostu, ki se utegne v kratkcM doccla zrušiti. po Prodaja gasilskc bmgalm1. Ročno brizgalno tukajšnje prostovoljne ga -il- ske čete, ki je dolgo let koristila na.ši in tudi drugim občinam, so prodali. Ci- silska četa na Polzeli je ena najbolj preudarnih čet v bližini. Občina ji jj kupila pred leti motorno brizgalno in ii polcg tega daje 2.500 din podpore let- no. Sedaj pa je gasilska četa, kakor čujemo, prodala ročno brizgalno br -l vednosti občine ter uprave in nadzor- nega odbora. Kupčijo sta sklenila civ a člana, ki sta šele pred dvema leto -a pristopila k društvu. Brizgalno, ki je bila še v dobrem stanju, so prodali ;-.'i 6.200 din, pred dvema letoma pa bi bili dobili za njo 16.000 din. O tej prodaji niso bili obveščeni niti kumica ga. Pongrac niti soustanovitelji druatva. l:i jih je najvcč z Ločice. Posestnika A.n- lon TurnSek in Josip Hojnik sta bila /a brizgalno celo poroka pri posojilnici v Gotovljah. Vidi se, da na Polzeli takrat sploh ni bilo člana - posestnika, ki t.i bil za poroka pri najetju posojila za fc.e- daj prodano ročno brizgalno. Z i/kü- pičkom za brizgalno pa si baje namera vajo nabaviti prapor. Nase gasilce n- dimo po večini sarao pri paradah, ga- silskih vaj pa že dolgo niso imeli, ra- zen pri ločiški gasilski četi. po Pri sprcjeimi novomašnika L. Verbnjaka smo opazili v soboto med občinstvom tudi devet uniformiranili »miličnikov« in nekaj veselo navdušenili gasilcev na konjih. Naši »miličnikk so hoteli zasesti prvo mesto pri slavoloku, ' gasilci z Ločice pa bi naj bili zadnji. 'soda nažcl se jc nekdo, ki je napravil red in postavil »miličnike« na zadnjc \ mesto. V nedeljo,' na dan nove maze, • pa smo vidcli popoldne pisane ovčice, | kako so plesale na opuščenem pokopa- liscu pri cerkvi, kjer počivajo naši predniki. Ali je plesanje in veseljačenje ob zvokih godbe na blagoslovljeni zom- lji v skladu s pravo krščansko vzgojo? Gosp. novomašniku pa iskreno želimo, da bi z vsem sreern in vso ljubeznijo yiuzil Bogu in domovini. Braslovče b Sokolske vesti. Naše Sokolsko dru- štvo je poslalo na vcličastni župni zlet in obrambni zbor v Celjc nad 100 svojüi pripadnikov, ki so se vrnili domov polni navdušenja za sokolske ideale in volje za podvojeno delo v sokolski telovad- nici. Na X. vsesokolski zlet v Pragi je poslal naš Sokol 8-člansko deputacijo. Bratje in sestre, ki so srečno priapeli domov, nimaio dovolj besed, da bi i«o- dali veličastne vtise iz zlate Präge m s češkoslovaških postaj. Občutili so pra- vo slovansko ljubczen in bratstvo čes- koslovaakega naroda. Sokolsko društvo v Braslovčah bo priredilo v nedeljo 7. avgusta veliko tombol'O. Priprave so že v polnem teku. Sosedna bratska druš- tva prosimo, da bi upoštcvala ta datum in ta dan v bližini no prirejala svojih nastopov. Glavni dobitki naše tombolo so: 10 koles, vreča moke, blago za kom- pletno oblcko, razen tega pa bo še 600 ciobitkov. Ze sedaj vabimo vse Savinj- čane, da pride jo ta dan na naso veliko tombolo. v Smartno ob Palci šm Moderno maščevanje. Že ves čas, odkar dopisujem v »Novo Dobo«, se bavi vodilna gospoda pri tukajšnji JRZ a tern, kako bi me identificirala. Ce- prav imajo ti gospodje vsa sredstva na razpolago, je bii ves njihov trud zaman. Tocla ker so morali svojo maščevalnosl nad nekom iztresti, so se hitro odločih — in začeli na vse mogoče načine šika- nirati stai'se predsednika sreske orga- nizacije OJNS, ravnajoč se po geslu: Ljubi samega sebe bolj kakor svojega bližnjega! ... Očividno se ne zavedajo, ua so se s svojim ravnanjem izdali in pokazali svojo »realno politiko« v pravi luči. Uporabili so Pilatovo metodo, ki ne gleda na to, ali je krivec pravi ali ne. Jaz kot pravi krivec upam, da mi g. predsednik OJNS in njegovi spoštovam starši ne bodo zamerili, če želim ome- njeni gospodi prav dober tek, ko se jc v svoji žclji po maščevanju lotila pre- kislega jabolka, ki utegne zelo škodo- vati njenim želodcem. Ker sem prepri- čan, da gospoda ne bo mirovala, dokler ne bo njenim željam ustreženo, si ji dovoljujem svetovati, naj nameri svoj top name, ki imam sedaj v počitnicah do- volj časa za obrambo. Nedolžne pa naj pusti pri miru, sicer bom prepričan, da ima gospoda pred mano strah, ki izviru od tod, ker ji ni ljubo, da bi širši krogi naroda izvedeli za njeno delo, počctje in nehanje. — M. P. Slovenjgradee s Navdušcn sprejem slovenje^raskili »Pražanov«. Kakor ostala mesta našc domovine, je tudi naš napredni Slovenj- gradee zelo lepo in prisrčno sprejel bra- te in sestre, ki so se vrnili z veličast- nega praškega vsesokolskega zleta. V petek v prvih večernih urah se je pri- čel polniti peron slovenjegraške posta- je in z veliko nestrpnostjo je nacionalno prebivalstvo pričakovalo svoje brate in sestre. Ncpopisen je bil prizor, ko je vlak z zletniki privozil na postajo in je mestna godba intonirala slavnostno ko- račnico. Iz stoterih grl je zadoncl nav- dušen >,Zdravo!« v pozdrav in vzklika- nja ni hotelo biti konca. Tako prisrene- ga in veličastnega sprejema Slovenj- gradee še ni doživel in malokatero oko je ob pogledu na to navdušenost in za- vednost ostalo suho. Z mestno godbo na čelu se je nato formiral dolg sprevod in ves Slovenjgradee je odmeval od nav- dušenega vzklikanja našemu kralju, bratom Cehom in predsedniku dr. Benc- šu. Povorka je krenila v Sokolski dom, kjer se je v cast bratom »Pražanom« pričelo ob igranju mestne godbe prisrč- iiü slavje. Po jedrnatem zahvalnem go- voru br. starešine Ivana Rojnika in go- vorih br. prosvetarja Slavka Mrovljeta in br. načelnika Jožeta Wresouriigga se je naša marljiva sokolska družinu ob navdušenem vzklikanju razšla. Ta navdušeni sprejem bo ostal v trajnem spominu vsem in je ponovni dokaz, ka- ko živo klije v sreih obmejnega prebi- valstva sokolska ideja in ljubezen do naše' edinstvene Jugoslavije in njenega mladega vladarja. s Ustanovni občni zbor podružnicc iSSZ v Slovenjgradcu. V nedeljo dopol- dne je bil v kinodvorani hotela »Goll< v Slovenjgradcu ustanovni občni zbor slovenjegraške podružnice Narodno- strokovne zveze. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Bogdan Pušenjak, ki je v dve uri trajajočem govoru podal izerpno poro- čilo o vseh vprašanjih, ki zanimajo naše- ga delavca. V začetku svojega govora je podal zgodovino NSZ, ki baš letos slavi 30-letnico svojega plodonosnega delovanja za koristi našega delavca. \' nadaljnjih izvajanjih je razložil namc- ne in eil je NSZ in podal smernice za. bodoče podružnično delovanje v naäcm niestu. Delavstvo je sprejelo izvajanja g. Pušcnjaka z živahnim odobravanjem. Nato je bil soglasno izvoljen odbor s predsednikom g. Bogdanom Pušcnja- kom na čelu. Po kratki debati je pred- sednik zaključil uspeli občni zbor s pozivom, da vse delavstvo složno pri- stopi k nadaljnjemu skupnemu delova- nju za izboljaanje težkega položaja na- šega revnega delavstva. Kljub izredno slabemu vremenu se je občnega zbora udeležilo zelo mnogo delavstva iz vseh slovenjegraških obratov. s »PoK'iimni Tonček« na slovenjegra- škem odru. Marljiva slovenjegraška so- kolska igralska družina nam je pripra- vila v nedeljo zvečer zelo veliko pre- senečenje s prvo mladinsko predstavo. Kljub poletni sezoni je bila velika dvo- lana Sokolskega doma nabito polna, kar najbolje dokazuje, da vlada veliko zani- manje za mladinske igre in da prebi- valstvo kaj rad'ü vidi svojo deco na odru. Zato tudi upamo, da ne bo ostalo v letošnjem letu pri tej edini mladinski igri, ampak da nam bodo naši marljivi Sokoli še večkrat priredili tako veseije in dali tudi našim malčkom priliko, du se razvedrijo. Igra sama je za deco sko- raj pretežka, vendar pa so vsi igralci dobro izpolnili svojo težko nalogo, zu kar gre v prvi vrsti priznanje marljive- mu in neumornemu režiserju bi1. Vinka Cilcjisku in ss. Mithansovi, R. Wresou- niggovi in Iglarjevi. Mladi igralci so se tako vživeli v svoje vloge, da so tvorili z občinstvom doživljajočo celoto. Zla- sti otroci so se tako vživeli v igro, da so z ubogim Tončkom iskreno sočustvo- vovali in v trenutkih, ko je bil Tonček v nevarnosti, celo na glas zaplakali. s II. sportni dan \ Slovenjgradcu. Le- tošnji sportni dan, ki bo v nedeljo 17. t. m., obeta po svojih prireditvah pre- kositi vse slične sportne prireditve na naäi severni meji. Dopoldne bodo velike kolesarske dirke za seniorsko in junior- sko prvenstvo dravske banovine, s či- mer je bilo z najmcrodajnejših mest izraženo zasluženo priznanje agilneniu predsedniku SK Mislinje g. primariju dr. Stanetu Strnadu in neumornemu ko- lcsarskemu voditelju, predsedniku Ko- roške kolesarske župe g. Vinku Cajnku. Slovenjegradeani pa so tudi storili vse, da se bodo izkazali vredne zaupanja, ki ko ga pokazali najvišji sportni forumi s tem, da so poverili izvedbo tako važ- ne prireditve nasim agilnim sportnikom. Ob 10.30 dopoldne bo sprejem tekmo- valeev pred Sokolskim domom. Za obe skupini so slovenjcgraški sportniki po- klonili 4 pokale in 20 praktičnih daril, tako da bosta oba prvo in drugopla- ?irana iz vsake skupine obdarovana s pokalom, ostalih osem tekmovalcev iz vsake skupine pa bo prejelo praktična darila. Ob 13.30 bo povorka vseh tek- movalcev in sportnikov skozi mesto na nogometno igrišče. Ob 14. se bo pričel pokalni nogometni brzoturnir s promo- nadnim koncertom na igrišču. Sodelo- vali bodo SK Zarja iz Zalca, SK Slavija iz Maribora in SK Korotan iz Mežice ter se pomerili z domačim klubom. Ob 20. bo razdelitcv nagrad in družabni večer vseh sportnikov in prijateljev Stev. 29. »NOVA D O B A« Stran 5. sporta v Sokolskem domu. Igral bo di- jaški jazz. Upamo, da bo naše obmejno prebivalstvo znalo ceniti požrtvovalno delovanje naših sportnikov in da se bo polnoštevilno udelcžiio vseh prireditev sportnega dneva. s Sport. V nedeljo je bila v Zalcu re- vanžna nogometna tekma med žalsko enajstorico in SK Mislinjo iz Slovenj- gradca. Po napeti in izenačeni borbi je je ostala tekma neodločena z rezulta- tom 3:3 (0:2). Ves prvi polčas je pote- kel v rahli premoči domačinov, ker sc slovenjegraški gostje niso mogli znajti in so igrali ves čas z desetimi igralci. V tem polčasu je tudi Zalec prišel v vodstvo z dvema goloina. V drugem pol- času je bila slovenjegraška enajstorica kakor prerojena in je v kratkem raz- dobju izenačila rezultat in celo zabila vodeči gol. Domači sodnik je zelo grešil v škodo gostov in tudi tekmo iregular- no podaljšal. Domaeini so šele v podalj- čku izenačili. Moštvo SK Mislinje jc zapustilo v Zalcu najlepši vtis. Gornji grad g O X. vsesokolskem zletu v Pragi in nepozabnih doživetjih v bratski Ceško- slovaški bo predaval br. dr. E. Mejak v soboto 16. t. m. ob 20. v Sokolskem do- mu. Preškega zleta se je udeležilo 0 članov Sokolskega društva Gornji grad, ki so se vrnili iz Präge z najlepšimi vtisi in iskrcnim navdušenjem za bratsko Ceškoslovaško. g Naš poštni urad bi se moral 15. t. m. izseliti iz dosedanjih neprimernih prostorov v praktično in higiensko ure- jene lokale v bivši »Citalnick, kjer so izvršili vsa potrebna adaptacijska dela. Pred nekaj dnevi pa je prišlo od mini- strstva naročilo, da se z adaptacijo ta- koj preneha in se poštni urad do na- daljnjega ne preseli. To je zadeva, ki jo malokdo razume. Sedaj bo moral erar plačati velike adaptacijske stroške in ostalo odškodnino lastniku bivše »Ci- talnice«, razen tega smo sredi letovi- ščarske sezone, poštni lokal pa je še veclno v prostoru, ki je sicer res brez- plačno na razpolago, s čimer pa še ni rečeno, da odgovarja občinstvu in usluž- bencem. O tem lokalu smo že toliko pi- sali, da je že skrajni čas, da se to vpra- šanje hitro in ugodno reši. g Naval letoviščarjov na Gornji grad je letos takšen, kakršnega še nismo do- živeli. Ne prihajajo samo stari znanci v naše priljubljeno letoviščarsko mesto, temveč smo dobili letos nove goste iz Beograda in v torek so celo prispeli go- Ptje iz Budimpešte. Opozarjamo intere- sente, da si pravočasno rezervirajo sta- novanje pri domačem Tujskopromet- nem društvu, da bo soba takoj priprav- ljena, ko pridejo v Gornji grad. g Kolonija iz Osijeka, 68 oseb, veči- noma otrok, je prišla tudi letos v näse mesto na letovanje in se je naselila v narodni šoli. Napovedana je so kolonija iz Trbovelj. Vreme je pri nas skoraj ves čas izredno ugodno. Podnevi je primer- no toplo in solnčno, noči pa so hladne. kar prija vsakomur, ki si želi počitka. g Urarja smo dobili v nasem mestu. Urarja doslej sploh nismo imeli. V vsem fcrezu je samo še eden urar in to na Ljubnem, tako da je novemu urarju ek- sistenca zagotovljena. Urar g. Fric Oblak, ki je bil doslej v Celju, se je na- selil v novi hiši trgovca g. Franca Zmavca. Urarjeva žena pa je šsvilja in tako je ugodeno tudi našemu ženskemu svetu. g Pekarija Stefana Miklavžinc v Trat- nikovi hiši je dobila veliko moderno peč, delo znanega pečarskega mojstra Tihole iz Sevnice, ki je zgradil že več takih peči v naši ožji domovini. Gornji grad se v teku zadnjega leta na vseh koncih in krajih hvalevredno moderni- zira. To bo privabljalo v naš kraj vedno veČ letoviščarjev in izletnikov. LaSko 1 Avtomatska telefonska ccmtrala. Te dni smo brali vest, da je odobren prc- cejšen kredit .za ustanovitev več tele- fonskih avtomatskih central, izmed ka- terih ste dve namenjeni za dravsko ba- ft ovino in sicer ena za Kranj, druga pa 2a Celje. Iz gospodarskih in tujskopro- ^etnih ozirov moramo take investicije P°zdraviti z veseljem. Pri ustanavljanju takih avtomatskih central pa ne sme manjkati širokopoteznosti in pogleda v bodočnost. Avtomatska telefonska cen- trala v Celju ne sme biti omejena samo na mestni okoliš celjski, marveč mora biti razširjena tudi na širšo okolico, zla- sti pa na naša letovišča ali kopališča, nanizana okrog Celja, in sicer na La- ško, Dobrno in Rimske toplice. Večkrat smo že povzdignili glas, naj se Laško pritegne k temu telesonskemu omrežju, ker zahteva to eas, zlasti pa gospodar- ski in industrijski razvoj našega mesta in prav posebno še razvijajoči se tujski promet. Stalno prihajajo pritožbe naših letoviščarjev, ki morajo čakati na raz- lične zveze ter zapravljati čas in denar. Pozivamo vse merodajne činitelje, pred- vsem Tujskoprometno društvo, Združe- nje trgovcev ter občini Laško in Sv. Krištof, da takoj pokrenejo zadevno ak- cijo. Tudi sresko nacelstvo naj na viš- jih mestih obrazloži potrebe Laškega. 1 Javni bazen s termalno vodo, o ka- terem ste poročali v zadnji šte- vilki »Nove Dobe« in o katerem sc razpravljali na občini, zani- ma vse občinstvo Laškega in gotovo ni nikogar, ki bi odklanja-1 zgradbo pro- stozračnega kopališča. Vprašanje nasta- ne le, ali se naj to kopališče zgradipod Humom ali desnem bregu Savinje nad Sokolskim domom in ali je prav, če bi občina v svojem delokrogu gradila in upravljala tako kopališče. Nam se zdi, da je prva in najsvetejša dolžnost naše občine, da predvsem skrbi za izvedbo regulacije Savinje, da ne bo Savinja ogrožala našega mesta. Ne smemo po- zabiti, da so Savinjo začeli regulirati pri Celju in da bo tarn regulacija v doglednem času izvedena. S tem pa fie bo vse vodovje nitre je usmerilo proli Laškemu in posledica bo, da bodo po- vodnji še mnogo hujše nego so bile do- slej. Naj govorijo strokovnjaki, kakor hočejo, gotovo pa je, da je nevarnost poplav v Laškem povečana. Zato mora občina storiti svojo dolžnost in energič- no zahtevati na vseh mestih, da se re- gulacija Savinje v Laškem takoj prično. K temu delu pa bo morala prispevali glavni del stroškov naša občina. Ali .li bo še ostalo kaj denarja ali pa kredita. za zgradbo prostozraenega kopališča in novega mostu čez Savinjo, o tem naj razmišljujejo naši občinski očetje. Mi smo mnenja, da se naj kopališče prepu- sti privatni podjetnosti, in smo trdno prepričani, da bo v privatnih rokah do- sti boljše uspevalo, nego pod upravo občine. Seveda, če Vas vodijo pri tem kaki drugi nagibi, n. pr. strankarski al: podobni, potem pa le delajte na naš ra- čun in naše žulje. — Trizadeti. 1 Sokolsko društvo bo priredilo v sre- do 20. t. m. ob 20.30 v Sokolskem domu družabni večer, na katerem bodo ude- leženci vsesokolskega zleta v Pragi po- ročali o svojem potovanju, o svojih vti- sih in o vsej veličastnosti tega zleta. Ob tej priliki bomo čestitali tudi naraščaj- niku br. Danilu Ferenčaku, ki je pri tekmah v Pragi v poteroboju dosegel kot Jugosloven 2. mesto, med vsemi tekmovalci pa 8. mesto. To je gotovo časten uspeh, katerega se moremo La- ščani veseliti in ki nam nalaga dolžnost, da se prihodnjo sredo zberemo v pol- nem številu v Sokolskem domu. 1 Močan potresni sunek smo občutiJi v petek 8. t. m. ob 17.52. Sunek je spremljalo moeno bobnenje, Trajal jo približno tri sekunde in je bil valovitega značaja. Sunek pa je bil tako močan, da je ponekod padala ope- ka s streh, da so žvenketali kozarci in steklenice ter so se pokazale tudi raz- poke. 1 Nesreča. V torck 12. t. m. se je pri kopanju ponesrečil 4-letni Jožek Vidali in si zlomil levo roko. Odpeljali so ga takoj v celjsko bolnico. 1 Poročilo o težki nesreči Ludvika Užmaha v 27. štev. »Nove Dobe« po- pravljamo v toliko, da si je Užmah zlomil nogo nad kolenom, vendar pa se pri tem niso pokazale kosti. 1 Kino Lasko predvaja v soboto 16. ob 20.30 in nedeljo 17. t. m. ob 16.30 in 20.30 velefilm »Cin-Cin« (»Begunčica iz Kitajske«). V glavni vlogi Shirley Temple. Tednik. Rimske toplice ri Sokolski nastop v Rimskih toplicah Sokolsko društvo Rimske toplice — Smarjeta bo priredilo v nedeljo 17. t. m. ob 15.30 svoj letni javni telovadni na- stop z veselico. Sodelovale bodo tudi sosedne edinice. Bratje in sestre, pri- sreno Vas vabimo, da polnoštevilno po- setite to našo prireditev. Cisti dobiček gre v sklad gradbenega odbora za naš Sokolski dorn Viteškega kralja Alek- sandra I. Zedinitelja, ki si ga hočemo postaviti v sokolski Petrovi petletki. Ne bo Vam žal izleta v lepe Rimske toplice! ri Občina Sv. Krištof je imenovala v priznanje zaslug čevljarja Franceta Dornika, ki se je svoje čevljarske obrti naveličal, za nadzornika našega kopa- lišča. Občina je imela prejšnja leta z lastniki kopališča pavšalirano takso od prenoeevanja tujeev. V letošnjem pro- računu pa pobira občina to takso po- sredno po lastnikih od prenočevalcev. To pobiranje davščine pa je treba nad- zorovati in tako so dali udobno mesto dobremu pristašu. To je vse prav, ni pa prav, da ta nadzornik ne razume svoie naloge. Po ure in ure sedi v kopališki pisarni v nadlego lastniku, gostom, pi- sarniškim močem itd. Gostje se čutijo po nadzorniku molestirane, saj jih nad- zornik na vsak korak vprašuje za njih imena, prešteva njih glave itd. Pečati pa se je začel tudi s posli nosača ter prenaša gostom prtljago na kolodvor in se pusti za to plačevati. Nam ni za to, da bi ščitili lastnike toplic, pač pa nam gre za tuje goste, ki jih bo tako posto- panje odvrnilo od našega kraja. Opo- zarjamo na te stvari Zvezo za tujski promet, pa tudi sresko nacelstvo kot občinska nadzorna oblast bi se smelo za to pobrigati. Zidani most Sokolski praznik na Zidanem mostu Zidani most, 15. julija. Marljivo sokolsko društvo Zidani most je v nedeljo popoldne polagalo obračun svojega dela na telovadišču pred postajo. Na prostoru se je zbrala velika množica gledalccv, ki je tako najlepše izkazala svoje simpatije sokol- ski misli in sokolskemu delu. Pri nasto- pu so sodelovala tudi I^ratska društva iz Radeč, Sevnice, Loke, Rimskih toplic, Laškega, Celja in Trbovelj. Točno ob napovedanem času so pri- korakali na letno telovadišče ob zvokih koračnice telovadni oddelki, ki so s tri- kratnim »Zdravo!« pozc'.ravili Nj. Vel. kralja Petra II. in izkazali čast državni zastavi. Nato je prikorakala na telova- dišče deca, burno pozdravljena od šte- vilne množice. Ob zvokih godbe je strumno in skladno izvajala svoje pre- cej težke vaje. Za deco je nastopil mo- ški in ženski naraščaj s krasnimi pra- škimi vajami ter žel zaslužen aplavz. Nato je nastopila ženska deca, ki je ljubko izvajala vaje z venci. Mnogo ob- cudovanja je zbujala četa moške dece Sokolskega društva Celje I, ki je preeiz- no izvajala težke preskoke in salte. Sledila je orodna telovadba. Nastopili so olani na bradlji in na drogu, kjer se je zlasti odlikoval Ijrat Ivan Zahrastnik iz Radcč. Naraščajniki so brezhibno iz- vajali težke preskoke čez konja. Nara- ščajniki iz Laškega so pokazali svoje sposobnosti v težkih preskokih in saltih. Mnogo veselja in zabave so nudile igre moške in ženske dece. Za njo je prikorakala moška deca iz Celja in skladno izvajala krasne skupinske vaje. Izvrstno uspelo javno telovadbo so za- ključili člani in članice s prostimi va- jami. Izvedba, ravnanje in skladnost so bili na višku, zato zaslužena pohvala gledalcev ni izostala. Nastop je bil zaključen s pozdravoni Nj. Vel. kralju Petru II. in državni za- stavi. Nato se je razvila prosta zabava, ki je ob zvokih odlične godbe z Zidane- ga mosta trajala pozno v noč. Radeče r V nedeljo 17. t. m. vsi na Lisco, najpriljubljenejšo izletno toeko v lepem Posavju, kjer bo obletnica otvoritve planinske koče. Na predvečer bo gorel kres, na dan proslave pa bo ob K>H. služba božja na prostem. Popoldne bo ob zvokih godbe veselo planinsko raja- nje. Za jedačo in pijačo je poskrbljeno. V nedeljo vsi ljubitelji naših lepih pla- nin na Lisco! Iz občinstva Kapucinski most. Pred kratkim smo imeli v Celju priliko opazovati sledeče: Proti kapucinskemu mostu je privozil velik avtobus, natrpan s tujci. Avtobus se je pred mostom ustavil. Potniki so si nekoliko ogledali most in premišlje- vali, ali bi se peljali preko njega. Od- ločili so se, da jo mahnejo rajši peš preko mosta, ker mu ne zaupajo take teže. Na Bregu so se ustavili in opa- zovali prevoz avtobusa preko mosta. Ves most se je zibal pod težkim vozi- lom in tudi križ na mostu se je začel priklanjati. Prizor je izzval med potniki smeh in tudi razne pikre opazke. Stvar zase pa je, kako sliko so odnesli ti tuj- ci io naši revščini. —č. r Napredovanje. Pred kratkim je na- predoval podpreglednik finančne kon- trole v Radečah g. Kralj v čin pregled- nika. Gosp. Kralj je agilen član Družbe sv. Cirila in Metoda. Splošno priljublje- nemu pregledniku iskreno čestitamo k napredovan ju! r Narastla Sava. V noči od nedelje na ponedeljek je začela Sava nenadoma naraščati, vendar pa je naraščanje kma- lu prenehalo. Sava je bila približno Y\ m nad normalo, kar pa je zadostovalo, da je pregnalo radeške letoviščarje s »savske plaže«. r Prevrnjen coin na Savi. V nedeljo proti večeru so številni sprehajalci opa- zili, da plava po Savi prazen, prevrnjen coin. Coin so potegnili pri znani spla- varski postojanki pri Medvedu na suho. Ne ve sc še, ali se je pripetila nesreča s čolnom, ali pa se je coin kje samo utrgal. Hrastnik h Sokolska tombola, ki je bila dolo- čena za 3. t. m. je bila zaradi slabega vremena preložena in se je vršila v ne- deljo 10. t. m. Glavni tombolski dobitki so razen dveh ostali v Hrastniku in si- cer so zadeli: Motorno kolo Ivan Janko- vič, čevljarski vajenec v Hrastniku, moško kolo Ivan Zakonšek, brezposelni iz Trbovelj, radioaparat Martin Cesn-o- var, rudar v Hrastniku, fotoaparat Ste- fan Goješ, brezposelni iz Trbovelj, bla- go za moško obleko Ivan Koprivc, ru- clarjev sin v Hrastniku, 50 1 vina Ivan Lakner, rudar v Praprotnem, premog Ivan Klanjšek, posestnikov sin v Cečah, živila Ivan Kraner, trgovec v Hrastniku (ki je dobitek zamenjal za premog), le- žalni stol Marija Vabičeva, brezposelna iz Studencev, likalnik Franc Lipučnik, delavec v kemični tovarni. Ostale dobit- ke, ki jih je bilo več sto je naklonila sreča obiskovalcem tombole iz sosednih krajev. Po tomboli se ie razvila dobro obiskana veselica. Ta sokolska priredi- tev ie potekla v popolno zadovoljstvo prirediteljev in posetnikov. Kozje Kozjansko pismo Kozje, 15. julija. Po vročem dopoldnevu so se v nede- ljo 3. t. m. tudi nad našimi kraji zgrnili temni oblaki. Vlila se je ploha, vines pa je padala debeia toča, ki je napravila zlasti po Veterniku in dalje čez Gorie ogromno škodo po vinogradih in pol jih. Ljudje, ki so hodili iz Kozjega proti kopališču, so lahko vsak dan čuli iz nc~ ke hiše obupne vzdihe in klice neke ob- činske sirote. Reva bi se menda še kam- nu prej smilila, kakor pa kozjanskim gospodom. Končno so se je le usmilili njeni daljni sorodniki, ki so jo vzeli v oskrbo. Cudno se nam zdi, da na občini lahko vzdržujejo dve pisarniški moči, a nimajo denarja, da bi omogočili oskrbo sirote. Zakaj se niso pobrigali, da bi dali siroto v kakšen zavod? Ali morda ča- kajo, da bo zavod sam poslal po siroto? Naše Kozje je v zadnjih tednih oži- velo. Preuredili so sokolsko kopališče in kopališče za letoviščarje. Sicer leto- viščarjev še ni mnogo, a upamo, da jih bo letos več kakor lani. Saj imajo pri nas vsestranske ugodnosti: solidno in točno postrežbo, urejena kopališča in krasne izprehode, pri kopališču pa se nudi po zaslugi nekaterih Kozjanov tudi prilika ta table - tenis. Stran 6. »NOVA D O B A« Stev. 29. KarmiliMrp želeji iMINUTAH Opekta Navaden zavofSck za približno I kg marmcladc, cena Din 4*— Ljubljanskega tabora se je udeležilo tudi nekaj ljudi iz Kozjega. Med njimi je bil tudi naš Tonček, ki je ob tej pri- liki prvikrat obiskal Ljubljana. Tonček pa se je v Ljubijani izgubil. Sreča v nesreči je bila, da so se ga usmilili neki Ptujčani in ga spravili do Celja, od ko- der ga je odpremil domov šofer avto- busa g. Dobovšek. Ce se to zgodi šolar- ju, ni nič čudnega, naš Tonček pa ima že 19 let! Fantovski odsek bi bil kmalu izgubil dobro moč. Pretekli teden se je poročila tu- kajšnja sodna uradnica gdč. Hilda Gri- lova z g. S. Otičem, učiteljem v Pečicah. Mlademu sokolskemu paru iskreno Če- stitamo! Ce greš mimo izložb naših trgovin, lahko nepričakovamo zapaziš samega se- be na sliki. Nekateri posnetki so prav komični, saj so nas fotografi »ujeli«, da sami nismo vedeli, kdaj. Tukajšnji notar g. dr. M. Jenko je odšel s svojo rodbino za mesec dni na dopust v Kostanjevico. Nadomestuje ga g. dr. I. Ravnikar iz Murske Sobote. Podčetftek . č Jalovi napori. Našemu g. županu, občinskemu tajniku in občinskemu od- borniku, ki je bogat občan, je postala »Nova Doba« trn v peti. Poskušajo se je ubraniti na vse načine, dosežejo pa ravno nasprotno __ naročnikov je od tedna do tedna več! Vsak poskus, da bi se ubranili tega, kar ste zaslužili, je brezuspešen. Tudi najnovejši računi in Združenih držav ameriških pa sta mrz- lica in visoka temperatura — kar v bi- stvu ni bilo nič drugega kakor malari- ja — uničile ogromno število človeškiii življenj. Pelletier in Caventou sta začela de- lati s to skorjo. Po dolgoletnih vestnih poskusih sta sporočila 11. septembra 1820., da sta ugotovila v skorji kinin- skega drevesa snov, ki sta jo imenova- la kininsulfat in pojasnila vsemu svetu način njenega pridobivanja. Ta izum je spremenil življenje mili- jonov ljudi, ki bi bili sicer propadli, in mi se moramo tema dvema Francozoma zahvaliti, da lahko v katerikoli lekarni na svetu poceni, za zelo majhen znesek dobimo zanesljivo zdravilo proti malariji Takšnim dobrotnikom ni potreben spomenik, toda svet je sodil drugače in spomenik Pelletierja in Caventouja je bil postavljen s prostovoljnimi prispev- ki z vsega sveta. Po podatkih Odbora društva narodov za pobijanje malarije je treba v vsej se- zoni malarije jemati kot profilakso dnevno 0.4 grama, za zdravljenje pa dnevno dozo 1—1.2 grama kinina v teku 5 do 7 dni. Naknadnega zdrav- Ijenja ni, marveč se je treba ob pono^- nem obolenju zdraviti na isti način. Našel se je pes volčjak približno 2 leti star. Lastnik ga dobi pri jetniškem pa- zniku Vidicu v Celju. Zaradi selitve ugodno prodam razno pohlštvo Vprašati : Celje, Prešernova 4, vrvarna. Kupim dobro ohranjeno dSHISkO kOlO. Naslov v upravi lista. Sposoben emajlirni mojster ali samostojen emajler se takoj sprei- me pod ugodnimi pogoji. Ponudbe je treba poslati na: Vojvodjanska Liv- nica d. d., Novi Sad. Trgovski pomočniki L*u^n« dobijo mesta v trgovini z železnino. Oziralo se bo samo na reflektante, izučene v tej stroki. Ponudbe pod šifro »Sarno že- lezninar« na upravo lista. Zaloga mrtvaških krst Celje, Kralja Petra c. 28 MIZARSTVO SPEGLIČ SAVINJSKA POSOJILNICn V ŽALCU REGISTR0VANAZADRUGAZNE0MEJEN0 2AVEZ0 - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodnoje HMELJARJI! Nalagajte denar pri domačem zavodu! Raöun Po ine hranilnlco t. 10.994 Brzojavi: „Posojilnica" Telefon t. 2 BLAGAJNIŠKE URE: ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 18., ob nedeljah od 9. do 11. Pozor biciklisti! Vsak kupec kolesa je zavarovan za slučaj nezgode za din lo.ooo - in za slučaj smrti za din lo.ooo- Poslužujte se tc ugodne prilike in kupujte kolesa le pri tvrdki ANTON BREMEC, CELJE Mikiošičeva ul. 2 — tel. 202 l/elika izblra koles! Prodajam iudi na 0 broke ! GOSTILNA SPLAVARJEV prej Šket v Laškem (blizu kolodvora) toči razna sortirana vina, pivo v sodčkih, ima vedno topla in mrzla jedila. — Porcija ocvrte piške s salato lO- din. Eažniči 4-, čcvapčiči3'-flin. Cene zmerne, postrežba so- lidna. — Priporočata sc Slavko in Marija Gačnik. Zaradi pomanjkanja prostora se poceni prodajo razni predmeti: 2 železni stojali za cvetlice, 20 musa rastlin, 10 jelenjih rogovij, 25 sr- njakovih rogov, 1 mehka postelja, i želez- na otroška postelja z vlogo, 2 jelenji rogov- ji z glavo, 1 lovski luster s puško, 1 tržna plahta, 1 državna zastava, 1 šivalni stroj in 60 m pletene ograje, visoke 130 cm. Vpra- šati: Celje, AŠkerčeva ul. 8. MALA ALI VEČJA SOBA zelo prijazna in svetla, v vili, s posebnim vhodom se odda. Naslov v upravi lista. Lepo, solnčno 3 * sobno stanovanje s kuhinjo, kabinetom in kopalnico s priti- klinami se odda s 1. avgustom. Naslov v upravi lista. Cenj. občinstvu se priporocq tvrdka Anton Lečnik zaloga ur, zlata, srebrnine, optika itd. Rimske toplice Vas vabijo HU IZlcl • Na preurejeni hladni razgledni gostilniški terasi .boste po zmerni ceni dobro postreženi z raz'nimi delikatesami, vinom, pivom, kavo, mlekom itd. Priporočase Kar! Leibner, gostiIna, Rimske toplice Zelo izdatni in trpežni so traki za pisalni stroj znamke „Pelikan" Vedno sveža zaloga v knjigarni In trgovini s paplrjem Fraiuc Leskovšek Celje, Glavnl trg 16 Za kuhanje sadja in socivja so najboljši „Weckovi" kozarci in aparati Dobitejih v trgovini z železnino Jos. Jagodič, Celje, Gubčeva ul. 2 Cenik zaston|. - Kuhinjska posoda. - Jedllno orodje. aVTOMOBILISTI Veliko sortirano skladišče vseh vrst rablje- nih avto-delov kot tudi motorjev vseh vrst jakosti, pripravne za pogon na vpojni plin, diferenciale, kroglične ležaje, svetilke in ka- roserije lahko nabavite zelo poceni pri znani tvrdki » G R O M «, Zagreb, Heinzelova ul. 41. (SejmiSče). Telefon 37-50. JABOLČNIK pristen, prvovrsten, vsako množino dobite po rrizki ceni. Vprašati v trgovini Jos. Plavc, Celje Vrazov trg 1. Krompir savinjski, vsaka množina, se še dobi po nizki ceni v trgovini Jos. Plavc, Vrazov trg 1. Celje, Glauni trg P r o d a IzkuSen optik na razpolagol Franjo Dolžan - Celje 3 moiorna külesa znamke »Presto«, eno malo rabljeno 100 ccrn din 4000*—; eno novo 100 ccm din 5500'—; eno novo 125 ccrn din 6000'— v najmodernejši opremi. Prodam tudi na obroke. Ogleda se pri R. Perdao, mehanik, Celje, Mariborska cesta štev. 11. Za kresijo 4 Telefon 245 klepsrstvo, vodovodne instalaclje slrelovodne naprave Prevzema vja v zgoraj navedenc stroke ipadajofa dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba točna in lolidna ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ob prezgodnji smrti gospoda dr. Antona Schwaba z nami sočustvovali, počastili njegov spomln, okrasili njegov grob z venci in cvetjem, kakor tudi onim, ki so prihiteli od blizu in daleč, da ga spremijo na njegovi zadnji poti, izrekamo najpri- srčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujcmo gg. zdravnikom dr. Flajsu, dr. Podpečanu, dr. Krajcu in drugim, ki so pokojniku požrtvovalno lajšali trpljenje, nadalje velečastiti duhovščini, častnim zastopnikom državnih in samoupravnih oblastev tcr zastopnikom raznih društev in korporacij. Nadalje prisrčna hvala županu mesta Celja g. Mihelčiču, zastopniku banske uprave ter sreskega načelstva in uradništva komisarju g. Reji, zastopniku Glasbene Matice ljubljanske g. Grčarju in predsedniku Celjskega pevskega društva g. prof. Finku za častne poslovilne besede ob grobu. Iskreno zahvalo izrekamo združenim pevskim zborom za ganljivo žalostinko in Celjskemu pevskemu društvu za prelepo petje pokojnikoVe »Zdrave Marije«, s posebno zahvalo solistinji gospe dr. Rajhovi. Celje, 9. julija 1938. V Zalujoči ostali kombinacije, Icako boste izvlekli noge iz blata, so že prekrižani. Mimogrede ome- njamo govorice, da naš g. obeinski taj- nik baje nima srednješolske mature, ampak se le tako hvali. Nam davkopla- čevalcem je to vseeno, saj nam s tern nič ne škoduje. Ce morda ni kaj v redu, pa prosimo za popravek. Pa še drugič več! September 1820 Najimpozantnejši nagrobni spomenik na svetu je vsekakor spomenik, ki so ga Francozi v Parizu postavili Napoleo- nu I. Nedaleč od njega stoji spomenik dveh ljudi, ki sta storila za svet več ne- go njun cesar. Ta spomenik na Boulevardu Saint Michel nosi na vrhu lika dveh franco- skih kemikov, Pelletierj-a in Caven- touja. V septembru 1820 se je tema dvema posrečilo odkritje, ki je rešilo več človeških življenj, nego jih je bilo uničenih v vseh francoskih vojnah. Do leta 1820. ni nihče poznal kinina. Pobijanje mrzlice in visoke temperature je bilo zelo negotova stvar in v večini primerov brez uspeha. Uporabljali so izvestno količino grenke skorje kinin- skega drevesa, ali njen učinek ni bil znan niti zdravnikom niti bolnikom, ki jim je le malo pomagala. Neobhodno potrebno je bilo iznajti nekaj boljšega, ker so milijoni ljudi v tropskih krajih umirali za malarijo, na jugovzhodu Urejuje in za konzorcij »Nove Dob«« odgovarja Rado Pečnlk — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Cetina — Oba v Celju