8554- AA 60100200 oŽl*0’4® OSREDNJA KNJIŽNICA PR.mvrfSKI DNEVNIK /vin, mu Leto XXXVI. Št. 192 (10.712) TRST, petek, 22. avgusta 1980 JpStaina plačana v gotovini /-i . AA >. Abb- pitale i gmppo Lena 400 lir PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* Oovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NA POLJSKEM SE STANJE NE PREMAKNE Z MRTVE TOČKE Naraščanje napetosti v Gdansku in v Sczeczinu Pogajanja med vlado in delavci še niso stekla Nove aretacije v krogih disidentov - Enotni odbor stavkajočih poudaril, da noče «ogrožati poljskih zavezništev» - Govorice o splošni stavki v Varšavi - Premier Eabiuch prispel v Gdansk - Zamenjan predsednik delegacije za pogajanja z delavci . VARŠAVA — Na območju Gdanska narašča napetost med stavka-Wmi delavci in predstavniki oblasti. Število podjetij, ki jih je zajelo ‘»vkovno gibanje je včeraj naraslo na 316, vladna komisija, ki je bila »dolžena za pogajanja s posameznimi tovarniškimi sveti pa ni žela u-Peha; še več, njena misija je bila povsem neuspešna in vlada je zato v Prvih popoldanskih urah zamenjala njenega predsednika. Stavka je **iela tudi Sczeczin, kjer že tri dni stavkajo v vseh štirih ladjcdelniških Vratih in v nekaterih drugih več-J|h tovarnah, a se je včeraj mesto ,k«raj povsem ustavilo, saj so stav-***• tudi uslužbenci krajevnih pre-J«znih podjetij. Potrjena je vest, le predsinočnjim policija aretira-1* skupino disidentov, med katerimi le tudi voditelj poljskega oporečnika Jaček Kuron, ni pa ukrepala Jr°ti stavkajočim delavcem. Tudi fedstva javnega obveščanja so pokazala večje razumevanje za zah-j?ve stavkajočih. Kar pa zadeva ,layce so leti poudarili predvsem sindikalno plat dogajanj, medtem *° disidenti vztrajajo pri političnem Ocenjevanju razvoja dogodkov. ,To je v skopih besedah kronika Včerajšnjih dogajanj na Poljskem. Nedvomno je izredno' pomembna br»v izjava člana predsedstva e-Ilotnega odbora stavkajočih Lecha w»lesa, ki je včeraj na zasedanju odbora izjavil, da obžaluje aretacije, vendar da se odbor noče v nobenem primeru vmešati v to zadevo. Poudaril je, da stavkajoči «nočejo na noben način škodovati ali ogrožati zavezništev ljudske republike Poljske*. Te izjave so nedvomno tudi odgovor na članke voditelja poljskih disidentov Kurona. ki je najprej v pariškem Le Mondu, nato pa v londonskem Guardianu postavil osnovo za alternativo sedanji poljski vladi: to alternativo sicer imenuje »svobodni sindikat*, vendar je prej politična kot gospodarska alternativa. Kuron govori o nesposobnosti voditeljev pri sprejemanju in uveljavljanju sklepov, o njihovem strahu pred ljudskimi množicami in o nevarnosti, da »izgubijo glavo* kar bi po njegovem mnenju privedlo do »državne tragedije*. Po njegovem mnenju je treba torej začeti z «vsedržavno razpravo*, ta razprava pa predpostavlja »demokratične reforme, kot pravico izražanja in pravico združevanja*. Obstaja torej bistvena razlika med stališči disidentov in stališči stavkajočih delavcev. ‘Od tod dej stvo, da stavkajoči z določeno razdaljo gledajo na dejavnost disidentov, o katerih menijo, da jim v tem trenutku morda bolj škodijo kot koristijo. Vse to pa seveda ne pomeni, da ni realnih problemov. Nasprotno problemi so in to veliki, kajti sicer bi si ne bilo mogoče razlagati tako obširnega stavkovnega gibanja. Teh problemov se zavedajo tudi predstavniki vlade, saj je eden izmed podpredsednikov vlade Mieczyslav Jagielski, ki je včeraj zamenjal Ta-deusza Pyko v vodenju komisije, ki je zadolžena za pogajanja v Gdansku o teh problemih spregovoril po krajevnem radiu in dejal, da je komisija pripravljena na razpravo s stavkovnimi odbori v po- - ■ lL... A...:. j&sl i:;:::::-"'.!: Stavkajoči delavci med včerajšnjim zborovanjem v ladjedelnici »Lenin* v Gdansku .»..-.j.., . (Telefoto AP) sameznih tovarnah. Jagielski je dodal, da bodo vsekakor ustregli zahtevam »družbenega in gospodarskega* značaja, o ostalih pa bodo obrazložili, zakaj jih ne morejo sprejeti. Vendar pa Jagielski doslej ni i-mel večjega uspeha kot njegov predhodnik Pyka. Včeraj so vladno komisijo sprejeli le v šestih tovarnah, medtem ko bi se morala predvidoma sestati s 50 delegacijami. To pa priča, da enotni odbor stavkajočih vztraja pri svojih stališčih in predvsem pri zahtevi, da mora priti do pogajanj med vladno komisijo in med enotnim odborom, ne pa med delegacijami posameznih tovarn. V tem trenutku, ko postaja stanje skorajda dramatično, je torej možno, da bo vlada pristala na razgovore z enotnim odborom. V Gdansku in okolici je stavkovno gibanje, kot že rečeno, zajelo 316 tovarn. Gdansk je že teden dni skoraj popolnoma paraliziran in stanje postaja iz ure v uro težje: v mesto ob Baltskem morju .je sinoči dopotoval sam ministerski predsednik Edward Babiuch. Tudi v Sczeczinu je stanje izredno napeto. V tem mestu stavkajo že v 51 podjetjih. Kot poroča krajevni radio je mesto paralizirano. In končno so se včeraj začele širiti vesti o stavkovnem gibanju v Varšavi. Govorili so celo. da bo danes v glavnem mestu Poljske splošna stavka, vendar gre za enkrat za nepreverjene vesti. Vsekakor kaže, da bosta dve veliki varšavski tovarni že danes zaprti zaradi stavke delavcev. V glavnem mestu Poljske pa je občutiti veliko napetost, ki je v prejšnjih dni ni bilo. Na to napetost so nedvomno vpti .vale. tudi aretacije, čeprav so z V enkrat oblasti uradno le »priprle* oziroma »zadržale na zaslišanju* skupino disidentov, članov «odbora za družbeno samoobrambo* KOR. Predsinočnjim so aretirali 18 oseb v Varšavi in eno v Gdansku, včeraj pa so aretirali še 9 oseb med katerimi tudi 6 pripadnikov »konfederacije za neodvisno Poljsko* K FN, ki ima kot cilj zrušenjp Giere-kove poljske enotne delavske stranke. Zaskrbljenost za sedanje stanje se odraža tudi v cerkvenih krogih. O tem priča govor poljskega primasa kardinala Wyszynskega, ki je med drugim pozval prebivalstvo k varčevanju in k skrbi za razvoj države: ta govor je včeraj skoraj v celoti objavil poljski tisk, kar je dokaj neobičajno. O zaskrbljenosti priča tudi dejstvo, da je osebni tajnik papeža Janeza Pavla n. Stanislaw Dziwisz že dalj časa na Poljskem, sicer uradno na oddihu. Iz cerkvenih krogov pa prihaja tudi vest. da je škof Gdanska Kaczmarek prispel v Varšavo, kjer se razgovarja s kardinalom Wyszynskim o stanju v Gdansku. Škof je že prej poslal voditeljem stavkovnega gibanja spominske kolajne v znak priznanja za njihov boj. Kljub napetosti stanja pa vlada v varšavskih krogih zmerni optimizem. Tako je član centralnega komiteja delavske stranke Richard Woyna v intervjuju neki zahodnonemški radijski postaji poudaril prepričanje, da bo mogoče najti rešitev iz sedanje krize. Dejal je, da mora vlada priznati vzroke stavkovnega gibanja in nezadovoljstva, kajti le tako bo mogoče nadaljevati z dialogom s stavkajočimi: Woyna je dodal, da so nekatere zahteve preti- PRED TORKOVIM SREČANJEM MED CENSCHERJEM IN MUSKIEJEM Nemški socialdemokrati pozivajo Varšavo naj ne zatre s silo stavkovnega gibanja Iz Washingtona prve previdne izjave o zaskrbljenosti ameriške vlade Bonn — V glavnem mestu Nem-L1j.e' kjer vlada še največja zaskr-“Jlenost zahodnih krogov za raz-bl.et dogodkov na Poljskem, se je 'Ceraj pod vodstvom Willyja Brand-sestalo predsedstvo socialdemokratov. V komunikeju, ki ga je po Sei> izdalo, se da jasno razbrati Poziv SPD poljskim oblastem, naj Pe posežejo s silo, da bi zatrle de-lavske stavke. Obenem tudi izrabo upanje, da ne bi prišlo do ni kakršnega vmešavanja tujih sil v Rajanje na Poljskem. Oa je nemškim socialdemokratom, Pajvečjim pobudnikom politike po- puščanja napetosti med Vzhodom in Zahodom, izredno pri srcu mirna rešitev sedanja krize na Poljskem, se da razumeti tudi iz njihove želje, da bi »tudi druge države, poleg nemške vlade, zelo do-zorno premislile možnost, da bi pomagale premostiti Poljski težko gospodarsko stanje s povečanim sodelovanjem*. To stališče je poudaril tudi podkancler in zunanji minister ZRN Genscher, ko je v nekem intervjuju včeraj izjavil, da ŽIDA in Nemčija proučujeta vprašanje, katere oblike gospodarske podpore bi lahko pomagale Poljski Delegacija CGIL-CISL-UIl bo potovala na Poljsko rim — Vodstvo sindikalne fede- vzela glede dogajanj na Polj-r»cije CGIL - CISL - UIL je na skem. .. erajšnjem sestanku sklenilo, da Po sestanku je federacija naslo- bo poslalo na delegacijo, ki jo bo sestavljalo ^st konfederalnih tajnikov, dva za vsako organizacijo. Stališče, ***** vila’poljskim sindikatom"poslani- roijsKo smaiKaino ^ y kateri razlaga pomen svoje odločitve in sprašuje po posredovanju, da bi hitreje dobili vstopne vizume. Uradno prošnjo bodo vložili danes na poljskem veleposlaništvu. Danes bodo tudi odločali o sestavi delegacije. Govorili so še o možnosti, da bi organizirali manifestacijo, vendar ne v obliki stavke. Sindikati so tudi sklenili, da bodo pozvali vlado, naj se v okviru EGS zavzema za pobude, ki bi pomagale Poljski, da premosti sedanje gospodarske težave. ^i ga je konfederacija zavzela 18. avgusta terja vztrajanje v pobudah tako na državni kot na Meddržavni ravni. V ta okvir sodi tudi obisk italijanske delegacije na poljskem. Delegacija naj bj se sestala s poljskimi oblastmi, sindikati in delavci v boju. da bi jim izrazila zaskrbljenost italijanskih delavcev in jih. seznanila s stališčem, ki ga je federacija za- za mirno rešitev sedanje napetosti. Genscher je tudi sporočil, da se bo prihodnjo sredo srečal v Wa-shingtonu z ameriškim zunanjim ministrom Edmundom Muskiejem. Nekateri opazovalci vsekakor izražajo dvome, da bo 28. avgusta res prišlo do srečanja med Schmidtom in predsednikom Vzhodne Nemčije Honckerjem. Dvome ustvarjajo dejstva, da je Berlin le 200 kilometrov od Sczeczina in da bi u-tegnili vzhodni Nemci ob prihodu Schmidta pripraviti manifestacije v znak solidarnosti s poljskimi delavci. Nekateri tudi ne pozabljajo dejstva, da je vzhodni Berlin krepko podprl sovjetski vdor na Češko, kar ima sedaj, v tem težkem po litičnem trenutko, posebno kočljiv pomen, ki meče temno senco nad še vedno krhko ogrodje ost-politik. Vse te države pa se zavedajo, da je tako za Poljsko kot za Vzhodno Nemčijo, ne nazadnje tudi za ZRN, velikega pomena miren razvoj vsestranskega sodelovanja. V odsotnosti najvišjih britanskih državnikov in političnih voditeljev (večinoma so na oddihu), se da meriti pulz Velike Britanije po komentarjih dnevnega časopisja. Najpomembnejši dnevniki so si enotni v oceni, da mora Gierek vsaj nekoliko popustiti v gospodarskih in tudi političnih svoboščinah, če hoče napolniti vrzel, ki je zazijala med državnim aparatom in ljudstvom, ne da bi ta problem rešile sovjetske čete. Slednjo možnost vsi časopisi označujejo kot najhujšo nevarnost za vojno, za tretjo svetov no vojno. Times pri tem tudi orne nja primer madžarskega sistema ki «omogoča večje gospodarske sindikalne politične svoboščine* »Gierek bi lahko naredil korak i tem smislu* — piše Times — »in bi delavcem na primer dovolil večji izbiro pri volitvah sindikalnih predstavnikov.* Prvič je včeraj vlada ZDA izdala uradno izjavo, v kateri izreka zaskrbljenost za dogajanje na Poljskem. Vendar se je glasnik zunanjega ministrstva omejil le na a-retacijo poljskih disidentov, za katere je izrazil upanje, da jih bodo kmalu izpustili na svobodo. Poudaril je tudi helsinške sporazume, obenem pa naglasil, da je kriza na Poljskem »notranja zadeva države, kateri pa ZDA zelo pozorno sledijo*. ' RIM Včeraj zjutraj so se v palači Chigi sestali finančni ministri Reviglio, Pandolfi in La Malfa ter voditelji skupin večinskih strank v poslanski zbornici. Pregledali so možnosti, da bi poslanska zbornica v roku uzakonila gospodarska odloka, o katerih zdaj razpravljajo po komisijah. Gospodarska odloka bi morala poslanska zbornica sprejeti najkasneje do 1. oziroma 7. septembra, vendar radikalci in fašisti že napovedujejo obstrukcijo, komunisti pa nameravajo predlagati vrsto popravkov. O tem vprašanju se je zagovarjal tudi ministrski predsednik Cossiga, ki je trenutno na odihu, po telefonu s tajniki strank, ki sestavljajo vlado. Verjetno so skupaj pregledali možnosti, da bi vlada z glasovanjem o zaupnici omogočila sprejetje gospodarskih odlokov. Če pa poslanska zbornica, zaradi obstruk-cionizma in kljub glasovanju o zaupnici, ne bo utegnila v roku sprejeti odloke, je vlada že sklenila, da bo odloke ponovno izdala. Pri tem bo uporabila besedila zakona, ki ga je že izglasoval senat. La Malfa pa je še posebej poudaril, da če parlament ne bo sprejel odlokov bo podprl tiste, ki špekulirajo, da bo septembra vrednost lire padla. Na denarnih borzah se je včeraj zmanjšala vrednost lire v primerjavi z dolarjem in vsemi pomembnejšimi evropskimi valutami. Vendar so zaradi poletnega mrtvila zabeležili le omejeno število transakcij, tako da je državna banka brez problemov zadovoljevala povpraševanje in zadrževala vrednost lire. Bolj živahno je bilo na delniških borzah, kjer so v zadnjih štirih dneh imeli za 165 milijard lir prometa. Kaže, da se na delniške borze pretaka tudi precej kapitala zasebnikov, ki skušajo z nakupovanjem delnic obvarovati vrednost svojih prihrankov. Edina razveseljiva vest z italijanskega gospodarskega področja je julijski pribitek v plačilni bilanci. Prvi letošnji mesečni pribitek je predvsem po zaslugi turizma znašal 855 milijard lir in je zmanjšal letošnji plačilni primanjkljaj od 4.200 na 3.361 milijarde lir. Državna banka je sporočila, da so letošnji pri- PO SPORAZUMU ISLAMSKIH IN ZAHODNOEVROPSKIH DRŽAV VARNOSTNI SVET OZN 0BS0DII ANEKSIJSK0 POLITIKO IZRAELA Sklep o proglasitvi Jeruzalema za prestolnico Izraela je «ničen in neveljaven» NEW YORK — Varnostni svet Združenih narodov je predsinočnjim proglasil izraelski sklep o aneksiji Jeruzalema za ničen in neveljaven ter pozval vse države naj to upoštevajo, tiste pa, ki imajo svoje diplomatske misije v Jeruzalemu, naj jih umaknejo čimprej. Za resolucijo je glasovalo 14 držav, le predstavnik ZDA se je vzdržal. Sklep izraelskega «kneseta», da proglasi Jeruzalem »za eno, večno in nedeljivo prestolnico Izraela* so v varnostnem svetu odločno obsodili kot pobudo, ki krši mednarodno pravo in cdbiva vse sklepe OZN ter predstavlja resno in nevarno o-viro na poti splošnega, pravičnega in trajnega miru na Bližnjem vzhodu. Izraelski zakon o aneksiji je torej ničen in neveljaven ter ga mora r-rael čimprej preklicati. Svoja veleposlaništva v Jeruzalemu imajo trenutno Nizozemska io deset latinskoameriških držav. V Haagu so včeraj sporočili, da ja Nizozemska vedno dosledno spoštovala resolucije OZN, tudi v težkih trenutkih dekolonizacije v Indoneziji. Zgledu Venezuele, Urugvaja in Ekvadorja, da premestijo svoja veleposlaništva iz Jeruzalema v Tel Aviv, se je včeraj pridružil še Čile. Le Kostarika bo ohranila svoje veleposlaništvo v Jeruzalemu. Tako je vsaj včeraj izjavil kostariški zunanji minister. Še pred predsinočnjim sklepom je varnostni svet OZN 30. junija zahteval, da Izrael ustavi aneksionistič-ne načrte do Jeruzalema. Mesec dni kasneje so podobno zahtevo izrekli na izrednem zasedanju generalne skupščine OZN. Kljub temu pa je izraelski parlament odobril zakon o aneksiji zasedenega dela Jeruzalema in proglasitvi celotnega mesta za prestolnico Izraela. Konferenca islamskih držav je po tem sklepu takoj zahtevala zasedanje varnostnega sveta. Islamske države so pripravile o-snutek resolucije, ki je zahtevala Državni tajnik ZDA Edmund Muskie na OZN zasedanju varnostnega sveta (Telefoto AP) ............ NEKATERI ŠPEKULIRAJO Z MOŽNOSTJO DEVALVACIJE LIRE FINANČNI MINISTRI ZA TAKOJŠNJE SPREJETJE GOSPODARSKIH ODLOKOV Povečano zanimanje za nakup delnic - Včeraj je rahlo padla vrednost lire - V juliju 855 milijard lir prebitka manjkljaj skoraj v celoti krili s posojili iz tujine in da niso načeli državnih rezerv: V prvih sedmih mesecih letos so namreč italijanske banke najele 3.684 milijarde lir posojil. V državno banko je ta mesec steklo poleg 855 milijard plačilnega pribitka še 843 milijard, ki so jih zbrale banke, tako da zdaj znašajo italijanske rezerve 47.760 milijarde lir. Doronjski sprejel Enrica Berlinguerja BRIONI — Predsednik predsedstva CK ZKJ Stevan Doronjski se je včeraj na Brionih sešel z gene- ralnim sekretarjem italijanske KP Berlinguerjem. ki se na povabilo predsedstva ZKJ mudi v Jugoslaviji. Med prijateljskim in prisrčnim pogovorom sta izmenjala mnenia o aktualnih mednarodnih problemih, pri čemer je prišla do izraza enotnost stališč obeh strani do najpomembnejših mednarodnih vprašanj. Gost in gostitelj sta izrazila zaskrbljenost zaradi poslabšanega mednarodnega položaja in številnih kriznih žarišč v svetu. Poudarila sta tudi pripravljenost obeh partij, da še naprej aktivno delujeta v prid politike popuščanja, enakopravnega sodelovanja ter miroljubnega in pravičnega reševanja vseh sporov, kar naj prispeva k okrepitvi svetovnega miru. (dd) niiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMtiiitniiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMMndiitiiiiiii BOLONJSKI SODNIKI TRDIJO, DA JE OBROBNA FIGURA Neofašist Guido Naldi včeraj na zasliševanju BOLOGNA — V spremstvu dveh zagovornikov, odvetnikov Alberinija in Bezicherija, se je včeraj dopoldne predstavil na bolonjskem sodišču 22-letrvi Mario Guido Naldi, mlad neofašist, ki ga je sodišče zaslišalo kot pričo v zvezi s skrajno desničarskimi organizacijami ter le o-brobno z zadevo o pokolu na bolonjski železniški postaji. Med prekinitvijo zasliševanja, ki se je začelo dopoldne in nadaljevalo popoldne, je Naldi imel nekakšno tiskovno konferenco za časnikarje, ki so ga pričakali na hodnikih sodne palače. Tem je obširno pripovedoval o svojih premikanjih 1. in 2. avgusta ter dodal, da sodniki na te »podrobnosti* niso dali velike pažnje. Naldi je povedal, da je zapustil Bologno že 1. avgusta zvečer, prespal pri prijateljih ter na- , , * * jsiSissi < v,4i ,, c..^\,. v Vojaki brskajo med ruševinami bivšega levega krila bolonjske železniške postaje, da bi našli še kake ostanke, ki bi pomagali pri preiskavi. Kaže, da bodo delo končali šele čez 20 dni (AP) slednje jutro odpotoval z avtosto-pom v Ligurijo. Za atentat v Bologni je izvedel šele pozno popoldne, ko ga je s tem seznanil voznik avtomobila, ki ga je pripeljal v La Spezio. Naslednjo noč je skupaj s prijatelji prespal v spalni vreči na obali kraja Sam Terenzio, zjutraj pa se vkrcal na trajekt, ki ga je povedel na Korziko, kjer je ostal do 17. avgusta. Tistega dne je telefoniral materi, ki mu je povedala, da so že 3. avgusta preiskali njegovo stanovanje ter zaplenili nekaj desničarskega časopisja, ki ga je redno prejemal. Izvedel' je tudi, da ga je iskal neki maski, ki je ponudil materi 300 tisoč lir, če mu pove, kje se nahaja njen sin. Dva dni kasneje se je s tem skrivnostnim moškim, ki se je predstavil kot «agent tajne službe*, tudi srečal v Santa Teresa di Gallura, na Sardiniji; ta ga je prosil, da bi sodeloval v desničarskih krogih. »Takrat temu visokemu in elegantnemu moškemu nisem dal jasnega odgovora*, je še povedal Naldi časnikarjem. Od tu se je mladi neofašist podal v Bologno, kjer je poiskal oba odvetnika, ki sta ga pospremila na sodišče. Do tu pričevanje mladega Bolonj-čaoa. Namestnik državnega pravd-ništva Rossi pa je izjavil časnikarjem, da je Naldi le obrobna figura pri preiskavah o bolonjskem pokolu. Danes popoldne bodo sodniki za mladoletne ponovno zaslišali Luco De Orazija, za katerega je kot znano državno pravdništvo izdalo zaporni nalog v zvezi s sodelovanjem v prevratniških krogih. V ponedeljek pa bo prizivno sodišče iz Aix en Provenca razpravljalo o zahtevi po izročitvi Marca Affatiga-ta italijanskim oblastem. Predstavnik SERJ o širjenju jedrskega orožja ŽENEVA — K preprečevanju nadaljnjega širjenja jedrskega orožja lahko najbolj neposredno in kar največ prispevajo vsi tisti, ki so v preteklosti in tudi v sedanjem času največ storili za širjenje tega nevarnega orožja. Velik del članov mednarodne skupnosti je spoštoval obveznosti iz sporazuma o neširjenju tega orožja, v katerem je zapisano, da ga ne bodo niti proizvajali, niti kupovali. Toda splošnost tega sporazuma ni mogoče uresničiti samo z deležem tako imenovanih nejedrskih držav. Potrebna je pripravljenost in odločna akcija vojaških jedrskih sil, zlasti tistih, ki so podpisale sporazum, v katerem je zapisano, da ne bodo še naprej krepile svojih jedrskih zmogljivosti, marveč se bodo prizadevale za jedrsko razorožitev. Te ocene je v odboru konference, ki se ukvarja z uresničitvijo sporazuma o neširjenju jedrskega orožja podal član jugoslovanske delegacije Dragomir Djokič. Jugoslovanski predstavnik je ob tem ugotovil, da jedrske sile. zaradi svojih vojaških in političnih potreb prenašajo to orožje tudi na tuja ozemlja, kar prav tako pomeni kršitev določil mednarodne pogodbe, ki velja od leta 1970 in ki jo je do danes podpisalo že 111 držav, (dd) sankcije proti Izraelu, a so jo u-maknili zaradi nasprotovanja ZDA in zahodnoevropskih držav ter nekaterih drugih članov varnostnega sveta. Skoraj gotov ameriški veto bi praktično onemogočil kakršnokoli mednarodno obsodbo Izraela, zato je prevladal realizem sedanjega teksta, ki predstavlja plod sporazuma med islamskimi in zahodnoevropskimi državami. Kot rečeno so se ZDA vzdržale. Ameriški državni tajnik Muskie « obrazložil ta sklep s trditvijo, da je resolucija «pomanik>'iva* ker ne omenja resolucije OZN 242 in ne nasilja, katerega žrtev je večkrat tudi IzTael. Ameriško glasovanje so v Tel A-vivu sprejeli kot «izdajo» in »napako* ameriške politike. Samo resolucijo pa so ocenili kot »krivično, enostransko in nov dokaz, da je OZN postala orodje v rokah sovražnikov Izraela*. BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je včeraj odpotoval v New York. kjer bo vodil jugoslovansko delegacijo na posebnem zasedanju generalne skupščine OZN o mednarodnih ekonomskih problemih. po novem mm posvetovanj u rešitev krize na pokrajini Danes odločitev o sklicanju skupnega sestanka vseh demokratičnih strank Vodstvo PSI bo moralo preveriti, ali obstajajo možnosti sestave nove večine v okviru strank ustavnega loka Posvetovanja za rešitev političnega rebusa, ki ga predstavlja vprašanje nove pokrajinske uprave, so stopila v vročo fazo, saj nas samo dober teden dni loči od seje pokrajinskega sveta, ki je bila sklicana, kot znano, za prvi september. Na tej seji bo moral novi predsednik Carbone poročati o tem, kako je izpeljal svoj poizvedovalni mandat, ter ali obstajajo možnosti, da bi izoblikovali novo politično ali programsko večino v okviru tistih sil — KD, KPI, PSDI, PSI in Slovenska skupnost — ki so prispevale k njegovi izvolitvi. Besedo imajo vsekakor sedaj socialisti, ki so sprožili nov kratek krog posvetovanj: pokrajinski tajnik Pittoni se je včeraj sestal s predstavniki PSDI, danes pa ima na programu srečanja s komunisti, Slovensko skupnostjo in Listo za Trst. Danes zvečer se bo nato sestalo pokrajinsko vodstvo PSI, ki bo moralo presoditi, ali velja sklicati kolegialni sestanek strank u-stavnega loka, ali pa so si stališča tako oddaljena, da bi bil tak sestanek, o katerem se že vec časa govori, usojen na neuspeh. V tem primeru pa bi moral Carbone 1. septembra vrniti mandat, s tem pa bi imela lista možnost, da prevzame upravo pokrajine, pa čeprav z manjšinskim odborom, z vsemi posledicami, ki bi jih taka poteza prinesla, kot se je že dovolj jasno pokazalo na tržaški občini. O možnih rešitvah smo že večkrat pisali: zaradi križanih vetov med KD in KPI je jasno, da je večina, ki bi jo sestavljale vse stranke u-stavnega loka in ki bi na papirju razpolagala s 17 od tridesetih članov pokrajinskega sveta, politično nemogoča. Obstajata drugi dve rešitvi: ali levičarski odbor med KPI, PSI, PSDI in Slovensko skupnostjo, ki bi razpolagal z 10 glasovi in bi torej potreboval zunanjo podporo Krščanske demokracije; ali pa odbor med KD. PSI, PSDI in SSk, ki bi prav tako razpolagal z desetimi glasovi in bi torej potreboval zunanjo podporo KPI. Toda tudi ti dve možnosti obstajata za sedaj le na papirju: demokristjani so namreč že izrazili svoje nasprotovanje obnovitvi levičarskega odbora, kakršen .je zadnja tri leta upravljal pokrajino, komunisti pa so s svoje strani že napovedali, da ne bodo padpirali odborov, v katerih ne bodo tudi sami zastopani. To stališče partiie ponavlja tudi načelnik skupine KPI v pokrajinskem svetu Ezio Martone v članku, ki ga objavlja današnji «L’Unita». Martone v njem predvsem polemizira s KD, kateri očita, da je . s svojimi kontradikcijami ter s svojo »pripravljenostjo* na pogovore z Listo za Trst dejansko ošibila Car-bonejev poskus, saj je lista nasprotovala Carbonejevi izvolitvi in celo zahtevala njegov odstop. Predstavnik KPI poudarja tudi pomen programa, ki ga je Carbone začrtal ob •lumiiitiitiiitiiiiiiiiimtiHiiiMiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiimiiiaiftiiitiitiiiitHiiiiimiimiiiiMitMiHiitiiHMiifiiiMiiiii ZAKLJUČENA DELA PRVE KOMISIJE AU»E »DIHA Teritorialno urejevanje vzhodnoalpske skupnosti Govor je bil o sintezi devetih monografij, katero morajo odobriti predsedniki zainteresiranih »prav V nekem hotelu devinsko - nabre-žinske občine so se včeraj zaključila dela prve komisije vzhodnoalpske delovne skupnosti Alpe Adria, ki se bavi z vprašanji prostorske urejenosti in zaščite okolja. V dveh dneh posvetovanj so člani komisije dokončali pregled devetih monografij. ki po jih bile predstavil?, posamezne republike, dežele in regije, članice omenjene skupnosti. Te monografije so bile strnjene v sintetično poročilo, ki zaobjema najvidnejše in najbolj sorodne ozemeljske probleme zainteresiranih področij. Večji del dvodnevnega posveta je bil posvečen — kakor že nekateri sestanki v prejšnjih mesecih — iskanju dokončne oblike ter vsebine pomembnega dokumenta. V njem so navedene predvsem naloge imenovane komisije, pa tudi sadovi njenega dosedanjega dela, poleg tega vsebuje sinteza prvi širši pregled čez ozemeljski ustroj posamičnih področij vzhodnoalpskega pasu (z orisom njihovih razsežnosti, številom prebivalcev in manjšo preglednico), opis najvažnejših fizičnih ter naravnih značilnosti teh področij (topografija, podnebje, vodno bogastvo, izkoriščanje tal) pa še prikaz demografske in naselitvene stvarnosti (razdelitev in gostota prebivalstva, ustroj mest, naselitev podeželja in napovedi o naravnem prirastku). Poročilo zajema dalie gospodar sko in prometno ureditev: na pni strani je oris ozemelj glede na poklic, ki ga opravi la jo ljudje, na drugi pa opis prometnega omrežla, pri čemer pripada posebno mesto prenosu energije. V tret iem delu sinte ze pa najdemo podatke o organiza qiii in o trenutni stvarnosti ozemeljskega načrtovanja na raznih ravneh od občinske do deželne. Zaključni del dokumenta je posvečen prvim rezultatom dosedanje de javnosti, vsebuje pa tudi priporoči la za nadaljnje delo. V priporočilih so jasno nakazani cilji, ki jih je treba doseči pri ozemeljskem urejanju za usoešen razvoj vzhodnoalpskih področij, pa tudi možnosti u-skladitve dela za dosego teh- ciljev. Dokument, ki je bil zaenkrat tehnično izpopoln;en. bodo predložili v odobritev predsednikom republik, dežel in regij na posebnem sestanku, ki bo konec septembra. Svetovalska vprašanja KPI tržaškemu županu Občinska svetovalca KPI Poli in De Rosa sta naslovila na tržaškega župana vrsto interpelacij. Prva zadeva nekatere prometne ukrepe. Svetovalca namreč ugotavljata, da je občina obnovila v nekaterih mestnih ulicah enosmerno vožnjo, ne da bi pri tem spremenila druge prometne ukrepe, ki za devajo prepoved parkiranja in ki nimajo po novi ureditvi več nobenega smisla, temveč le oškodujejo prebivalstvo teh predelov, ki imajo zato vse večje težave pri parkiranju. V drugi interpelaciji komunistična svetovalca, sprašujeta župana, kaj namerava občinska uprava ukreniti, da bi preprečila lastniku nekega zemljišča, ki je namenjeno za javni park, da bi ga uporabil v druge, zasebne namene. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO Svetovalca KPI opozarjata tudi na nevzdržen položaj na nekaterih pokopališčih, zlasti pri Sv. Ani, in zahtevajo, da bi občina poskrbela za njihovo vzdrževanje. Solidarnost ACLI s poljskimi delavci Pokrajinska sekcija ACLI je izdala tiskovno sporočilo, v katerem izraža bratsko solidarnost delavstvu na Poljskem, ki se bori za socialne pravice. Sporočilo vsebuje željo, da bi se razmere na Poljskem uredile po mirni poti. da bi, skratka, prevladala razum in bojazen pred morebitnimi hudimi posledicami v vsedržavnem merilu, ki bi jih utegnil sprožiti zatiralen poseg. Sporočilo z druge strani opozarja, da poljskih dogodkov ne gre tolmačiti vzburljivo; takšna tolmačenja namreč nimajo namena rešiti poljskega problema kot takega, temveč prevesiti ravnotežje med velesilami. izvolitvi, in predvsem točk, ki zadevajo antifašizem, obrambo demokracije in uresničitev pravic slovenske narodnostne skupnosti. Prav tako važne so obveze za zaščito produktivnega bogastva Trsta ter za tak gospodarski razvoj, ki naj sloni na , mednarodnem sodelovanju, kot ga nakazujejo osimski sporazumi. Kar se tiče specifičnih pristojnosti pokrajine pa Martone poudarja nujo, da demokratične sile, ki so v teh letih prispevale k uresničitvi reforme psihiatrije, zagotovijo kon^ tinuiteto in razširitev oskrbe psihično prizadetih na teritoriju. To pa je tema, za katero kaže Lista za Trst gluha ušesa, če že ne odkrito nasprotovanje, medtem ko predstavlja skupno obvezo demokratičnih katoličanov, socialistov in komu nistov. Obnovitev soočanja med de mokratičnimi silami — meni Marto ne — mora sloneti prav na teh toč kah. Predvsem pa je potrebno, za ključuje predstavnik KPI, da se porazijo transformistični manevri Liste za Trst, ki je kar na lepem o-svojila Carbonejev program, potem ko je bila najbolj zagrizena nasprotnica izvolitve socialista na čelo pokrajinske uprave. Župan Švab na obisku pri novem šolskem skrbniku Tržaški šolski skrbnik Ottaviano Čorbi, ki je pred kratkim prevzel vodstvo tržaškega šolskega skrbništva, je te dni sprejel na vljudnostnem obisku dolinskega župana Edvina Švaba, ki ga je seznanil s stvarnostjo dolinske narodnostno mešane občine ter ga istočasno opozoril na veliko zamudo, ki jo ima italijanska država glede reševanja problemov slovenske narodnostne skupnosti. Seznanil i;/!.H.EDi,i.o, m jmrCT.f ,1 n-2 A Š K A KR E UIT NA. BANKA ' fl P. A. 1 . tpfiT - ui.ir a F riL.fi i i '»£' ei--40 21. 8.1980 Ameriški dolar 848 — Funt šterling 2005,- Irski funt šterling 1780,— Švicarski frank 509,— Francoski frank 203.— Belgijski frank 28,75 Nemška marka 470,- Avstrijski šiling 66,25 Kanadski dola- 725.— Ho|andski fiorint 433,- Danska krona 151.— švedska krona 202.— Norveška krona 172.— Drahma 18,- Mali dinar 29,25 Veliki dinar 28,25 Razprava o pobudi, da rezijanščine ne bi samo govorili, ampak jo tudi pisali Doslej so narečje pisali z nemško, poljsko, italijansko in slovensko ortografijo ■ Važnost sklopa občinskega sveta, da spada naročje med slovanske jezike ■ Jezik sili tudi v solo MENJALNICA vseh tujih valut RAVENCA — V tej vasi v Reziji se je pričel shod, na katerem razpravljajo, kakšno pisavo uporabiti za rezijanščino. Pričel se je včeraj dopoldne, sklenili pa ga bodo jutri popoldne. Sklical ga je poseben koordinacijski odbor, v katerem so zastopniki domačega kulturno - prosvetnega delovanja in tisti domačini, ki jim je pri srcu vprašanje, izpostavljeno pred domačo in širšo javnostjo. Za kako važno zadevo gre, dokazuje udeležba za jezikovna vprašanja zavzetih domačinov ter znanstvenikov svetovnega slovesa. Včeraj, denimo, sta nastopila Holandec Groen in Slovenec Milko Matičetov, danes pa bodo na temo spregovorili profesorji Pellegrini, Arturo Lonchino, Giovan-ni Rotta in drugi. Nekdo od razpravljavcev je hotel zmanjšati pomen tega shoda, ter je večkrat pristavil, da gre za »mini - shod*. Celo v naslovu bi ga morali tako imenovati. Toda skromnost, ki jo je priporočal, je bila povsem odveč„zakaj vprašanje je nadvse pomembno. Lahko bi celo rekli, da se je znašla rezijanska stvar na pomembnem križišču in je od odločitve, ki jo bodo sprejeli, zelo odvisno, v kakšno stran bo krenila. Skupnost prebivalstva, okoli 1.800 oseb, želi svoj jezik, ki ga sedaj samo govori, poslej tudi pisati. Gre za pomemben napor, da po potresu, ki je podrl večji del vasi in še vedno živi 80 odstotkov prebivalcev v barakah, materialni obnovi in gospodarskemu napredku svojih krajev pridružijo tudi napredek v kulturni rferi. Rezijanci ne bi bili to, kar so — navezani na svoj jezik, navade in na svoje kraje - če ne bi v procesu svoje identifikacije trmasto zaorali tudi na tem področju. In, upajmo, srečno zaorali! Zavedajo pa se, da rešitev vprašanja, ki so ga odprli, ne bo ne enostavna in ne hitra. Kakšno pisavo uporabljati, ko pa so jo doslej oblikovali na osnovi nemške, italijanske, poljske (ki je madžarskega izvora) in slovenske reformistične in novejše ortografije. K vsemu temu se je pritaknila, tudi to je prišlo na shodu jasno do izraza, slaba volja, da bi našli pravo rešitev. Spodbujali jo bodo nedomačini in tudi domačini sami, tisti, ki pripadajo italijanskemu kulturnemu krogu, torej tistemu, ki s svojimi vplivi deluje zadnjih petdeset let. Toda takšni poskusi so daleč ofl znainslv^pp misli, na katero se hoče osloniti večji del organizatorjev te pobude. Ostati bi morali o-samljani, zakaj obstajajo neizpodbitna dejstva, da rezijanščine ni mogoče pisati, če se ji noče delati sila, drugače kot s slovenskimi pismenkami, ki so pismenke slovanskih in neslovanskih narodov, uvedenih pred okoli 500 leti, za časa reformista Čeha Jana Husa. «Rez,ijanščina i.ima členov, se sklanja in ima dvojina kot slovenščina,* je dejal domačin Aldo Ma-dotto, «se pravi, da se rezijanšči-na oslanja na slovensko govorico. K vprašanju moramo pristopiti brez predsodkov, zlasti pa ne smemo pisave skomplicirati,* Dejal je, da se ,v rezijanskem jeziku zelo lepo piše, in da je osojanski dialekt, ki se ga on poslužuje, osnova za vse ostale. Holandec Groen je dejal, da morajo jezikoslovci dajati nasvete, končna izbira, kakšno pisavo uporabiti, pa pripada Rezijancem samim. Po pozdravih in posegih nekaterili domačinov, vštevši domačega župnika, je spregovoril univerzitetni profesor iz Ljubljane Milko Matičetov, ki sistematično že od 1962. leta vsako leto preučuje rezijansko narečje in ga tudi govori. Prikazal je 48 diapozitivov vseh ali skoraj vseh znanih tiskanih in pisanih tekstov v rezijan.ščini. in sicer od najstarejših pa do najnovejših. Iz njih je jasno razvidno, da ni bilo enotne pisave in da so se pisci po večini posluževali ali nemške ali italijanske. Sam poljski znanstvenik Jan Bau-douin de Courtenay, ki ga v nekaterih krogih proglašajo za tistega, ki je odkril Rezijance, je v svojih mladih letih pisal s poljskimi pismenkami, pozneje pa se je oklenil črk. ki so jih pred 120 leti, nekako v času besedne vojne, začele uporabljati ljubljanske Novice. Matičetovo izvajanje je bilo vseskozi akademsko, temeljito do kra ja in zaokroženo. Predstavil je neenotno razvojno pot pisave, ki so jo uporabljali za rimljanska narečja in pri tem izpostavil nadvse pomemben datum — mejnik: leta 1801 se namreč pojavi prvi tekst v takratni češki in kasneje slovenski pisavi (izpod peresa nekega češkega vojaka v teh krajih), ki ima potem v povsem avtonomnih pobudah vedno več privržencev. Znanstveni svet danes zapisuje bogato rezijansko folklorno in kulturno dediščino v slovenski pisavi. Ali jo bodo osvojili tudi domačini? Ob koncu naj navedemo še dve nadvse pomembni dejstvi: občinski svet v Reziji je namreč sprejel in v Rim poslal stališče, da pripada rezijanščina slovanskim jezikom. Rezijansko narečje pa se govori in piše tudi v tamkajšnjih osnovnih šolah, že samo ti dve dejstvi govorita o tem, kako potreben in nujen je dogovor o poenotenju pisave. PALLADI0VA PALAČA V ČEDADU Po dolgih letih so odstranili ograjo pri pretorski palači v Čedadu, za katero so dolga leta potekala popravljalna dela na tem lepem arhitektonskem primerku, prav gotovo med najlepšimi, kar jih je načrtoval znani italijanski arhitekt Palla-dio. V poslopju, ki ga je pred leti kupila država, so prostori okrajne sodnije, toda občinska uprava si prizadeva, da bi vanj premestila arheološki muzej, znano čedajsko kulturno inštitucijo, znano ne samo v naši deželi, ampak tudi pre- ■ lllllllllilllllllKllllllllllllllllllllllllllllllllllIftlllllllll'« IIIIIIMIIIII>tll(i|IIIIIIMII(llllll|llll|||llllll|||||||||||||||||iai||„^i |,||,|||,|||„||||||||||||||||,||f||||||||||||||||||||||| OBLETNIM, KI ZASLUŽI NAŠO POZORNOST Videmski sporazum v veljavi že celih petindvajset let Podpisali so ga 20. avgusta 1955 v palači Deigrado v Vidmu * Jeseni zasedanje stalne mešane komisije, ki bo sprejela nove olajšave Skcraj neopazno je šla mimo pomembna obletnica, 25-letnica podpisa videmskega sporazuma o ureditvi maloobmejnega prometa med Italijo in Jugoslavijo. Sporazum so podpisali po skoraj devetmesečnih pogajanjih, v videmski palači Bel-grado, 20. avgusta 1955 ob 19. uri, kakor je poročal Primorski dnevnik 21. avgusta istega leta in je pomemben prispevek k izboljšanju odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Videmski sporazum je stopil v veljavo takoj po podpisu, je takrat poročal naš list. Četrt stoletja kasneje so razmere ob italijansko - jugoslovanski meji bistveno drugačne in posebno mlademu rodu je težko razumeti zgodovinski pomen videmskega sporazuma. Danes je svobodno premikanje ljudi ob meji sestavni del načina življenja* nekaj samo m; sebi umevnega. Drugače pa je bilo, sredi pet desetih let, v obdobju hladne vojne ip zaosjrov.gnje blokovski* politike. Takrat je sporazum pomenil pravo senzacijo v političnem dogajanju ne samo ,v Evropi, ampak v svetovnem merilu. Pomenil je dejanski začetek politike sodelovanja in prijateljskih odnosov ob meji in to med dvema državama z različno družbeno in gospodarsko ureditvijo, čeprav so bile ugodnosti sprva zelo skromne, (omejitev potovanj na štirikrat me sečno, rtrogi valutni predpisi, minimalne olajšave za prenos blaga) so sporazum z leti razširili in dopolnili. Ugodnosti sporazuma je deležno okrog 800 tisoč občanov na obeh straneh meje. Od tega je okrog 550 tisoč na italijanski strani in okrog 250 tisoč na jugoslovanski strani. Na celotnem področju, od Kopra do Jesenic je 50 mejnih prehodov 2. in 3. kategorije, kjer se promet odvija izključno na podlagi omenjenega videmskega sporazuma, uvedenih je bilo 22 avtobusnih prog, nekoliko pomanjkljive pa so pomorske zveze v Tržaškem zalivu. Izvajanje videmskega sporazuma so po podpisu zaupali stalni mešani komisiji, ki se je doslej sestala 23-krat ter vnesla v tem obdobju precej bistvenih izboljšav. Nove izboljšave, napovedujejo, bo komisija o-dobrila na prihodnjem zasedanju, ki bo jeseni v Vili Manin. Tako naj bi veljavnost prepustnic podaljšali na pet let, poenostavili bodo postopek pri obnavljanju teh dokumentov, razširili bodo nadalje območje sporazuma z vključitvijo preostalega dela občine Tržič in Čedad v Italiji ter celotne občine Jesenice na jugoslovanski strani. S tem se bo število koristnikov maloobmejnega sporazuma povečalo za okrog 60 tisoč. Predvidene so nadaljnje olajšave v blagovnem prometu. Čeprav je v zadnjem obdobju o-paziti določen zastoj v osebnem prometu na italijansko - jugoslovanski meji, na katerega vplivajo predvsem občasne gospodarske težave tako v eni, kakor v drugi državi, je kljub temu v prvih sedmih mesecih letos prestopilo mejo okrog osem milijonov oseb, ki živi,jo vzdolž meje od Trbiža do morja. To vsekakor potrjuje veljavnost sporazuma, ki naj bi koristil predvsem obmejnemu prebivalstvu. »Med pogajanji smo nenehno upoštevali ko- risti obmejnega prebivalstva in se trudili, da bi s tem sporazumom olajšali njegovo življenje. Če smo v tem uspeli — kar se bo najbolje izkazalo med izvajanjem sporazuma — potem smo dosegli ono, kar je naša želja,* je ob podpisu izjavil vodja jugoslovanske delegacije inž. Miloš Bučar. Danes lahko zapišemo, da se je želja uresničila. Na razpolago obrtnid za taksi-službo Goriško županstvo obvešča, da sta na razpolago dve obrtnici za taksi službo. Za podrobnejša pojasnila se interesenti lahko obrnejo na poveljstvo mestnih redarjev v Mazzinijevi ulici. Rok za predložitev prošenj za dodelitev dovoljenja poteče 15. septembra. ZA SESTAVO KOALICIJE V OBČINI GORICA Končana prva stopnja pogovorov v pripravi je sklepni dokument Sinoči še razprava in primerjanje stališč o vprašanjih zdravstva in socialne politike Potrebno bo počakati še nekaj dni, preden bo mogoče z gotovostjo napovedati, kakšna koalicija bo upravljala goriško občino. Pogajanja med predstavniki petih strank se namreč nadaljujejo, čeprav se bližajo zaključni stopnji. Na sestanku v sredo zvečer so razpravljali in primerjali stališča s področja urbanistike in kulture. Nekaj pozornosti so namenili tudi obravnavi vprašanj v zvezi z izvajanjem osimskega sporazuma. Na sinočnjem sestanku pa so primerjali stališča s področja zdravstva ih socialne politike ter tako v glavnem izčrpali razpravo o programu. Zdaj bo treba sestaviti sklepni dokument s smernicami in zaključ-11 pogovorov, kar bo predstavljalo programsko izhodišče bodoče koalicije. Postopek pa se s tem še ne bo zaključil, kajti tudi o dokumentu POTEM KO BO ODPRT NOV PREHOD ŠTANDREŽ- VRTOJBA Carinska uprava predlaga, da bi prehod pri Rdeči hiši «ponižali» v 2. kategorijo v Ce bi do tega prišlo, bi lahko šli čez Rdečo hišo le s prepustnico Državni birokrati tožijo, da nimajo dovolj osebja na razpolago za dva prehoda V državni carinski upravi imajo kaj čudne pojme. Znano je. da ima jo v tej upravi na vsem državnem ozemlju nekaj tisoč tnanj uslužbencev kot jih predvidevajo njihove službe. Te podatke smo dobili pred nekaj meseci, ko je bil na obisku v Gorici in na Trbižu, ob priliki takratnih stavk carinskih uslužben cev. generalni direktor italijanskih carin dr. Del Gjzzio. Zaradi tega pomanjkanja funkcionarjev so tisti, ki so v službi na obmejnih prehodih primorani delati v popoldanskem in nočnem času veliko število nadur, kar jim sicer prinese precej dodatnega zaslužka, odvzame pa jim kar precej prostih ur in tako je osebje precej utrujeno. Državna uprava pa skuša štediti s tem, da ne vzame v službo vseh tistih, ki bi bili potrebni. To kronično pomanjkanje osebja pa naj bi prizadelo še enkrat Gorico in njeno obmejno delo. Na jesen. najbrž oktobra, bo odprt nov mednarodni prehod štandrež - Vrtojba. Tja bodo preselili carinsko službo s sedanjega prehoda Rdeča hiša. Vsi tovornjaki z vsem blagom ne bodo šli več čez prehod Rdeča hiša marveč po novem prehodu. Tam bo tudi dovolj parkirnega prostora za tovornjake, tam bodo tudi vse obmejne službe. Nekje v vodstvu carinske službe pa hočejo zaradi te preselitve njihovega civilnega in tudi vojaškega -finančnega osebja enostavno znižati prehod pri Rdeči hiši za eno stopnjo. Pravijo da nimajo niti finančnega niti carinskega osebja in zato naj se ves promet potnikov s potnimi listi, tudi turistični, preseli z mejnega prehoda Rdeča hiša na Štandrež - Vrtojbo. Če bi obveljala ta težnja potem bi v Gorici dobili hud udarec. Če se ne motimo, določajo kategorijo obmejnih prehodov z mednarodnimi sporazumi. Na Goriškem smo doslej imeli le en prehod prve kategorije, onega pri Rdeči hiši. Z osimskimi sporazumi smo dobili še drug prebod, t.j. tistega na avtocesti (Štan- drež - Vrtojba). Povečali so prav s temi sporazumi tudi število prehodov na Tržaškem: dotedanjim štirim (Fernetiči, Pesek, Škofije in Lazaret) so dodali še onega pri Bazovici - Lipici. Sedaj pa nam hočejo nekateri birokrati odvzeti, z izgovorom pomanjkanja osebja, to pridobitev. Hočejo namreč, da bi se prehod pri Rdeči hiši znižal za eno kategorijo in postal enak prehodoma v Šempetru in Solkanu, skozi katera je moč iti le z obmejnimi propustnicami. Na goriškem županstvu se upirajo taki rešitvi in kot smo izvedeli so že nastopili na pristojnih mestih v Rimu. Vendarle pa je treba v zvezi s tem odločno akcijo vseh prizadetih forumov na obeh straneh državne meje. Mislimo, da si niti Gorica niti Nova Gorica ne moreta dovoliti luksusa, da bi prehod Rdeča hiša bil «ponižan» v drugo kategorijo. Prehod oseb s potnimi listi mora biti tudi vnaprej dovoljen tudi skozi ta prehod. bo potrebna najbrž še precej dolga razprava, vnesti bo trebi najbrž nekaj popravkov in dopolnitev, potrebnih bo spet nekaj novih sestankov. Prednostne lestvice zn suplcnee na slovenskih šolah Na šolskem skrbništvu so v prejšnjih 'dneh objavili lestvice za dodelitev suplenc na slovenskih srednjih šolah za šolski leti 1980/81 in 1981/82. Za višje srednje šole so lestvice sledeče: pravo in ekonomske vede. L Silvana Hvalič; srbohrvaščina, 1. Adrijana Bukovec; nemščina, Maura Marini; italijanščina, L Maura Marini, 2. Marjeta Kran-ner, 3. Silvia Di Dio Macedonio: literarne vede, 1. Marjeta Kranner, 2. Anka Primožič, 3. Ivica Koršič: literarne vede in latinščina, 1. Anka Primožič, Ivica Koršič; literarne vede, latinščina in grščina, l. Ivica Koršič: humanistične vede, L Viljem Gergolet, 2. Marjeta Kranner; zgodovina umetnosti, 1. Silvia Di Dio Macedonio. Na šolskem skrbništvu so tudi objavljeni prednostni seznami za dodelitev nekaterih mest profesorjem brez habilitacije. Lestvica za nižjo srednjo šolo Ivan Trinko je sledeča: italijanščina, 1. Miroslava Braini Saksida. 2. Nadja Nanut; slovenščina, zemljepis, zgodovina in civilna vzgoja, 1. Miroslava Braini Saksida. 2. Nataša Sirk, 3. Nadja Nanut, Dopolnilna lestvica (nižja sr. šola Trinko): italijanščina, 1. Jožef Vetrih. slovenščina, zemljepis, zgod. in civ. vzg., 1. Jožef Vetrih. Za višje srednje šole je dopolnilna lestvica za dodelitev prostih mest sledeča: italijanščina, 1. Jožef Vetrih; humanistične vede, 1. Marija Luiza Fenu. Iz dela rajonskih svetov V ponedeljek. 25. avgusta ob 20.30 se bo na sedežu v Ulici Camposanto 7 sestal rajonski svet za Ločnik. Na dnpvnem redu je razprava o Izrabi prostorov, kjer je bila do nedavna srednja šola ter o ureditvi odtokov deževnice. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna »Al Reden-tore», Ulica Fratelli Rosselli 23, tel. 72340. ko njenih meja, še zlasti v Sloveniji. Poslopje, ki stoji na glavnem če-dajskem trgu, sodi med tiste redke in veličastne arhitektonske spomenike, kot so katedrala, županstvo in še kakšna zgradba na tem trgu. Pretorska palača, ki jo vidimo na sliki, je iz 16. stoletja. V OPATJEM SELU Jutri slovesnost ob zaključku delovne akcije Kras 80 Republiške mladinske delovne akcije se za letos bližajo koncu. U-radno se bodo zaključile v nedeljo, 24. avgusta. Med republiške delovna akcije sodi tudi MDA Kras 80, ki je potekala pri Kostanjevici na Krasu in na kateri je sodelovalo S brigad s 320 udeleženci. Na tej akciji so letos sodelovali tudi mladi iz zamejstva. Program dela je obsegal postavitev vodovoda od Kostanjevice do Opatjcga sela, v dolžini kakih pet kilometrov. Mladi so načrt v glavnem izpeljali. Delovna akcija Kras 80 se bo zaključila s slovesnostjo, ki bo jutri, ob 17. uri (po jugoslovanskem času) na prireditvenem prostoru v Opatjem selu. Slavnostni govornik bo predsednik novogoriške občinske skupščine Jože šušmelj. V kulturnem sporedu bodo sodelovali brigadirji, pripadniki JLA, pevski zbor iz Opatjega sela in godba na pihala iz Nove Gorice. Sledilo bo brigadirsko srečanje s plesom. b vedno v teku spor v podjetju Cam-lometras Delavci in uradniki tržiškpga podjetja Cam - Cometras so včeraj priredili protestno manifestacijo po tržiških ulicah in shod na osrednjem trgu pred županstvom. Kakor smo poročali v začetku meseca, so se delavci naenkrat znašli na »prisilnem* dopustu, brez julijske plače. Nedavno tpga so namreč sindikalni predstavniki ' postavili vrsto zahtev, lastniki pa sploh niso pristali na pogajanja, temveč so odločili, da za nekaj časa zaprejo podjetje. Delavci zahtevajo, da podjetje prekliče odpoved za dva tovariša, zahtevajo izplačilo plače za julij ter točne obveznosti glede koriščenja dopustov v prihodnjem letu. Razna obvestila Vpisovanje za notranje in zunanje gojence v Dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici se prične v ponedeljek, 25. avgusta. Vpisujejo vsak delavnik od 8. do 13. ure. Dijaki, ki so bili v lanskem šolskem letu že redni gojenci, lahko vpil potrdijo po telefonu na št. 83495. Slovensko planinsko društvo v Gorici bo 6, in 7. septembra na delovni akciji na gradbišču koče pri Krnskem jezeru. Zaželena je čim-številnejša udeležba. Pojasnila pri predsedniku društva. Športno in prosvetno društvo Vipava na Peči priredi v nedeljo, 24. avgusta, mednarodni pohod ob odprti meji. Informacije pri odbornikih društva. Izleti Prosvetno društvo Danica na Vrhu sporoča, da bo zaradi tehničnih težav tridnevni izlet v Beograd dan kasneje, kakor je bilo prvotno javljeno. DJet z obiskom grobnice predsednika Tita, raznih zgodovinskih zanimivosti jugoslovanske prestolnice, Djerdapa in drugih krajev v $u-madiji bo torej od 20. do 22. septembra. Prijave sprejemata odbornika društva Dominik Juren in Žarko Grilj do konca meseca. Kino (j til'fr n «10». in R. J. An-Weber. VERDI 17.30-22.00 drews. Bo Derek Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni CORSO 17.30 - 22.00 »H gobbo di Londra*. Detektivka E. Wallace-ja. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTOR1A 17.00-22.00 »Fantasie e-rotiche*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Si salvi chi vuole*. PRINCIPE 18.00 - 22.00 »Sbirri ba-stardi*. J. Thaw. JXovn (jorira in okolica SOČA 18.00 - 22.00 »Korakaj ali umri*. Ameriški film. SVOBODA 18,00-22.00 »Nočno dete*. Italijanski film. DESKLE 19.30 »Ljubezen in nočna samopostrežba*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Car- duccijeva ulica 38, tel. 84268. Dr. Ernest Petrič: Mednarodnopravni položaj slovenske manjšine v Italiji po Osimu Podobno ugotavlja A. Forlani v ekspo-zeju ob ratifikaciji Osimskih sporazumov v senatu, 24. 2. 1977: «Toda ne glede na pravkar omenjeno obvezo, ki bo Italijo in Jugoslavijo še naprej recipročno zavezovala v navedenem ozemeljskem okviru (bivšega STO, op. E.P.) v korist obeh etničnih skupin, pa ustava naše republike predpisuje, da je treba načelo varstva etničnih skupin uveljaviti z normami notranjega prava. In ker ustava SFRJ vsebuje analogno načelo, ki ga je treba uveljaviti z normami jugoslovanskega notranjega prava, je bilo to skupno načelo obeh ustav slovesno omenjeno tudi v preambuli pogodbe . V tej perspektivi in v trenutku, ko se Italija pripravlja, • da odpre neko novo fazo odnosov s sosednjo SFRJ, izjavljam, da bo v Italiji še naprej zagotovljena vsem državljanom, pripadnikom slovenske etnične skupine, v kar največji možni meri uporaba ustavnega načela varstva jezikovnih manjšin ter popolna enakost in nerazlikovanje med vsemi italijanskimi državljani ... Prav tako bo z ustreznimi ukrepi še v naprej zagotovljen razvoj kulture ter svojstvenih značilnosti slovensko etnične skupine.« A. Sarti v poročilu senatne komisije za zunanje zadeve, 17. 2. 1977: »Glede drugega pa je ... treba opozoriti na določilo čl. 8 pogodbe, ki poudarja obveznost obeh strani, da ohranita v veljavi notranje ukrepe, ki sta jili sprejeli zaradi izvajanja Posebnega statuta za etnične manjšine, pril lenega Memorandumu iz leta 1954. Čeprav je memorandum nehal veljati, ostanejo ti ukrepi, kakor pravi določilo, zato, da bi zagotovili ohranitev ravni varstva pripadnikov obeh etničnih skupin. Velja omeniti dejstvo, da je prav ta koncept prevzet v preambulo s sklicevanjem na ustavi obeh republik ... Gre za to, da uporabimo kar najobsežnejše ustavno načelo o enakosti m proti diskriminaciji; hkrati pa, da spodbudimo latentno moč v obeh kulturah, ki si stojita nasproti na vzhodni meji, in to po logiki integracije in sožitja, ki je v Italiji že v teku, kar zadeva druge jezikovne manjšine.* Še posebej tehtne so resolucije in spomenice, sprejete kot obveza ali kot priporočilo v rimski poslanski zbornici ali v senatu ob ratifikaciji Osimskih sporazumov. Nobena od teh resolucij in spomenic se ne omejuje le na ozemlje biv šega STO. Resolucija v poslanski zbornici (17. 12. 1976), ki jo je italijanska vlada sprejela kot obvezo: «Poslanska zbornica ... zavezuje vlado ... da poskrbi za ustrezne instrumente za zagotovitev popolne enakopravnosti, svobodnega razvoja in globalne zaščite slovenske narodnostne manjšine, ki živi v deželi Furlaniji - Julijski krajini.* Priporočilo vladi v poslanski zbornici (17. 12. 1976): «Poslanska zbornica ... znova potrjujoč pomembnost O-simskega sporazuma ... ki v preambuli zagotavlja, da sta pogodbenici sklenili ta sporazum, potrjujoč svojo privrženost na čelu največje možne zaščite državljanov — pripadnikov manjšin ... ker meni, da se vprašanje slovenske manjšine zastavlja v globalnem merilu in torej ne zajema le tržaške pokrajine, ampak tudi goriško in videmsko ... zavezuje vlado, da čimprej predloži zakonske ukrepe za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji.* Resolucija v senatu (24. 2. 1977), ki obvezuje vlado: «Senat ... poziva vlado ... da ustvari ugodnejše pogoje za popolno enakost v pravicah in za globalno zaščito slovenske manjšine, ki živi v deželi Furlaniji - Julijski krajini.* Spredaj smo' že omenili izjave predstavnikov same slovenske manjšine v I-taliji, ki so seveda ob sklenitvi in ratifikaciji Osimskih sporazumov izražali prepričanje in pričakovanje, da se osimska zagotovila nanašajo na ureditev položaja Slovencev v vseh delih Furlanije - Julijske krajine. Ne glede na razlike, ki jih je opaziti, je v navedenih izjavah obeh osimskih pogodbenic moč izluščiti tudi nekatere skupne značilnosti: — obe pogodbeni stranki v obravnavanih izjavah potrjujeta, da ureditev manjšinske problematike v okviru svoje suverenosti in s sredstvi notranjega prava smatrata za medsebojno mednarodnopravno obveznost, izhajajočo iz O simske pogodbe; — kot izhodišče za urejanje manjšinske problematike služita tako čl. 8 kot 4. odstavek preambule Osimske pogodbe; — očitno pogodbenici pri sklepanju Osimske pogodbe nista imeli v mislih le manjšin na območju bivšega STO, ce prav sta nujno, zaradi derogiranja Posebnega statuta kot priloge Memorandumu o soglasju, morali imeti še posebej pred očmi prav položaj tega dela obeh manjšin in usodo pravic, zagotovljenih v Posebnem statutu. In končno velja pripomniti: tudi če bi obstajalo popolno nesoglasje v navedenih izjavah, podanih v eni in v drugi pogodbenici, tudi če bi v teh izjavah ne našli potrditve take .vsebine ..določil Osimske pogodbe o manjšinah, kakršna izhaja iz njenega celotnega teksta (4. odstavek preambule in čl. 8), bi bil za tolmačenje vsebine Osimske pogodbe in njenih določil o manjšinah prvenstveno merodajen njen 'tekst, tj. 4. odstavek preambule in čl. 8, in ne te izjave! Kandidat za predsednika med čeladami Ronald Reagan, ki bo s Carterjem tekmoval za predsedniško mesto v ZDA, se je odpravil na pot, med svoje potencialne volivce. Tu je med pristaniškimi delavci v čeladah. Sicer pa ima zelo rad čelade, predvsem čelade raznih desnih nostalgikov iz Vietnama in drugih vojn Zenska in njena stvarnost Kako je z ženskim tiskom in z družinskimi razmerji Konkretne osnove za razpravo o vprašanju, veliko nerešenih človeških vsakodnevnih «Kdo se boji časopisov žensk?* To je eden izmed izzivalnih gesel, ki so jih redakcije ženskih »političnih* revij namenile predsedniku itahjanske vlade Cossigi. Vprašanje, zaradi katerega protestirajo redakcije in izdajateljski sveti predvsem treh revij — Noi donne, Quotidiano donna in Effe — pravzaprav zadeva celotno, tre nutno zelo perečo problematiko založništva. Italijanski parlament namreč ni odobril niti zadnjih dveh predlogov, ki sta si priborila pravico do glasovanja in ki sta s petimi drugimi tvorila zadnji vladni zakonski osnutek: gre za paragraf o delnem povračilu stroškov za papir in za določba o olajšavah za predhodno upokojitev novinarjev in tiskarjev. O predlogih reforme založniške dejavnosti in njene dosedanje dolge in prepolne poti tokrat ne bi posebej pisali, dovolj je, Ge pod1 črtamo, da že najmanj deset let predstavniki vseh političnih strank soglašajo s tezo o nujnosti organske reforme. Vendar reforme še ni, kljub temu, da je bil že predložen za- konski osnutek in da je na njegovi podlagi (zato, ker ga je parlament zavrnil) vlada izdelala kar dva dekreta, ki sta prav tako propadla. V začetku tega meseca pa ni bil sprejet niti zadnji «repek» vlad nih predlogov. Kakšno zvezo ima vse to s prej omenjenimi ženskimi revijami? Pravzaprav nobene in ravno to dejstvo je sprožilo ponoven protest redakcij, bra'k in posebnih svetov - zadrug, ki te revije izdajajo. Gre namreč za posebne zadruge «svobodnega tiska* (libe-ra stampa), ki jih ne osnutek ne vladni predlogi niso vključili med tiste, ki na.i bi z novim zakonom uživali posebno podporo. Omenjeni dokumenti upoštevajo namreč samo posebne zadruge, ki izdajajo dnevnike, ne pa tudi tistih, med katere sodijo., tudi-■.%%-t!ruge z;a izdajanje Noi donne, Quo-tidiano donna in Effe, ki so za-lonžniki periodičnih revij. Protest torej velja tako neneh nemu zavlačevanju razprave in naknadne odobritve zakona o založniški dejavnosti, kakor tudi diskriminaciji, ki so jo že v osnutku reforme deležne ženske re- KAJ PRAVIJO ZNANSTVENIKI, KAJ PRAVIJO STARE IN NOVE KRONIKE RAZMIŠLJANJA OB LETOŠNJEM »ČUDNEM* POLETJU V naših krajih je doslej vse kar dobro potekalo - Nekateri strokovnjaki pa vendarle opozarjajo človeštvo, naj bo previdno, da si ne ustvari nad seboj «zimske gredice» Pravijo, da se klima na Zemlji spreminja. O tem govorijo tudi znanstveniki. Celo med meteorologi so kakšni, ki govore o bližanju ledene dobe, drugi o bližanju še bolj vroče dobe. Med meteorologi pa so tudi tisti, ki pravijo, da temu ni tako, ker da je naša stara mati Zemlja doživela v svojih milijardah let veliko sprememb, da pa si ni nikoli privoščila naglih menjav, kakršna je sedanja v primerjavi z vremenskimi razmerami pred leti in desetletji. Ko se govori o tem, so nekateri vremenoslovci diletanti poklicali na pomoč celo ameriški vulkan SainCHelens, torej tisti vulkan, ki je dvignil v ozračje Zemlje na stotine, na tisoče ton vodika in prahu ali bolje kristalov, ki da odbijajo sončno toploto, hkrati pa predstavljajo tudi nekakšno »streho* tako, da smo vsaj delno v nekakšni priročni «zimski gredici*. Nekateri navajajo v zvezi s tem tudi ciklon, ki je pred dnevi zajel Karibsko morje in se po čudnem naključju vnesel v južnih predelih ZDA. V mislih imamo ciklon «A1-len», ki je dosegel brzino tudi 240 km na uro in rušil vse, na kar je naletel. V »dokazovanju* teh naglih »sprememb* navajajo tudi letošnjo izredno in dolgo pomlad, ki se je razpotegnila vse do polovice poletja, na kar je nastopila huda vročina, ki ponekod vlada še vedno, pa čeprav so se drugod razmer-' spremenile in je n.pr. v Alpah že snežilo. Se več, Japonska poletja spioh ni doživela. Nasprotno, na Japonskem je padlo letos dvakrat več padavin kot druga leta. Že polnih^8 desetletij pa niso na Japonskem imeli tako hladnega poletja kot letos. Vse drugače je bilo v New Ycrku, kjer so se do pred nekaj dnevi dobesedno kuhali v vlažni vročini. Zamislimo si desetmili,ionsko mesto z izredno gostim prometom in kjer termometer kaže 33 stopinj C., v zraku pa je od 90 do 95 odstotkov vlage. V nekem domu za starčke je ta vlažni toplotni val pobral nič manj kot 15 »gostov*. Povsem logičen je bil nato hud naliv, ki je preplavil ne le newyorške ulice, j>ač pa je voda vdrla tudi v predore podzemeljske železnice. To je povsem razumljivo. saj je padlo na New York 88 milimetrov dežia v samih dvrh u-rab in pol. V državi Delavvn e pa to zaradi dolgotrajne suše skušali povzročiti umetni dež in so zato izstreljevali v ozračje raketp s srebrovim jodidom. V tem pa so prav po ameriško pretiravali in tudi tu se je vlil tak dež, da so poplave uničile vso letino. Na Norveškem in tudi ponekod drugod po severni Evropi pa so letos uživali v izredno lepem poletju. V nekaterih fjordih, ki so nekakšni prirodni hladilniki, so zabeležili tudi do 27 stopinj C. toplote. V Jugoslaviji so najprej imeli dolgo in mokro pomlad, kot pri nas, nakar se je vreme «usialilo» in je ponekod srpbro v toplomeru prilezlo celo do 40 stopinj C. Del Dalmacije in Makedonije pa že dva meseca ni videl kaplje dežja. Ko smo prikazali nekaj «potez» dosedanjega letošnjega poletja, in navedli tudi mnenje nekaterih strokovnjakov, bomo navedli tudi nekaj drugih podatkov, ki nam povedo, da ta »pretiravanja* niso nič kaj posebnega. Pred 58 leti, točneje 13. avgusta 1922 so v El Aziziju v Libiji izmerili 58 stopinj C. To je, rekli bi, dokumentirano. Morda je bilo kje drugje še huje, le da o tem nihče ne ve. Pa ne samo na puščavskem področju Libije, tudi v ZDA so izmerili tako strašno vročino. Bilo Je 10. aprila 1913., ko so v Dolini smrti v Kaliforniji izmerili 56,7 stopinje C. Tedaj so vremenoslovci tekli, da se mati priroda lahko tako poigra le vsakih 650 do 700 let. Sedaj pa si oglejmo drugo skrajnost, iz strašne vročine stopimo v še bolj strašen mraz. Najnižjo temperaturo doslej so izmerili sovjetski raziskovalci na antartični postaji Vostok, kjer je živo srebro padlo na minus 88,3 stopinje C. In vendar Vostok ni najbolj hladna točka na Zemlji, saj je znano, da .je Verho-jansk v Sibiriji tisti kraj, kjer beležijo najnižjo temperaturo. In vendar so v Verhojansku doslej zabeležili »le* minus 73,3 stopinje C. Bilo je to 7. februarja 1892. Zanimiva bi bila morda tudi naslednja «muhavost» matere prirode. V januarju 1943 so v Južni Dakoti beležili neverjetno nagle vremenske spremerrAe. Dne 22. jnuarja 1943 so v kraju Bpearfish v Južni Dakoti v ZDA v roku dveh minut prišli od 26 stopinj pod ničlo na 6,7 C nad ničlo. V neposredni bližini tega kraja in sicer v mestecu Rapid Cit> pa so zabel' ''/ v tret' >ah pojav za katerega ni Aage. v treh ural se .je temperatura trikrat dvignila in trikrat padla in sicer od najnižje 14,9 ped ničlo do najvišje 13,3 stopinje C. nad ničlo. Govorili smo o povzročanju padavin, ki ne gredo vedno tako, kot bi si želeli tisti, ki hočejo u-stvarjati vreme, konkretno dež. Predvsem bomo povedali, da so Američani že nekajkrat povzročili prave katastrofe, ko so preizkušali svoje tovrstne sposobnosti; ki so jih nato sistematično izvajali v Vietnamu. Znano je, da so se v ameriškin vojaških krogih razšli, ker so se treznejši ljudje opredelili proti tovrstnim poskusom. Toda pustimo človekove norosti in se vrnimo k materi prirodi. Najbolj suho področje na svetu je prav gotovo področje Vadi Halfija V Sudanu. Prihodnje leto bo 50 let, ko na tem področju ni padla niti kaplja dežja. Druga skrajnost pa je otok Kauai na področju Hawajev, kjer pade na leto v poprečju več kot 11 metrov in pol padavin. Nekoč pa so v Čeranpudži v Indiji zabeležili v letu dni skoraj 26 metrov in pol padavin. Za Evropo pa se zna, da ima največ padavin Boka Kotorska, najmanj pa južna Španija. Ko smo tako navedli nekaj zelo konkretnih podatkov, ki nam povedo, da ni res, da je letošnje poletje in sploh letošnje leto neka izjema, bomo v tolažbo vsem rekli, da če bo dejansko prišlo do hujših sprememb, bodo k temu prifiomogli tudi ljudje sami, kajti vedno več je meteorologov, ki trdijo; da se okoli Zemlje zares ustvarja nekak obroč, ali bolje pas, ki ga sestavljajo prah, dim, plini in vse drugo, kar človek s svojo moderno tehnologijo pošilja v zrak. Tisti pas ali obroč pa bi zares znal nekega dne služiti kot streha nekakšne «zimske greoice*. izpod katere bi se ustvarjala nova. vroča in vlažna klima. Seveda pa tiiiiiiisiiiitmutiiiiiMiiiimiiimitiiiiniitiiiiiiiimiifimuiuiiiiiimiiiiiiiiiiiitmiiMiiiiiiiiiiimiiiMMimiiiiiii Jutri v galeriji «Tribbio» zadnja iz poletnega cikla Jutri, 23. t.m., ob 18.30 bodo v tržaški središčni umetnostni galeriji «11 Tribbio* na Piazza Vecchia odprli četrto in hkrati zaključno razstavo v programu, ki mu je vodstvo galerije dalo naslov »Deželna umetnost — poletje 1980». V tej galeriji so priredili že tri razstave, na katerih so zbrali dela vidnejših umetnikov iz vse dežele. Vodstvo galerije si je namreč zadalo nalogo, da bi v poletnih mesecih, ko je večina galerij zaprtih, nudilo domačemu in še predvsem tujemn občinstvu — turistom — nekakšen pregled nad delom li kovne ustvarjalnosti v naši deželi. S četrto razstavo, ki jo bodo odprli jutri, se ta ciklus zaključi. Prva razstava iz ciklusa se je 'ačela 5. julija in so na njej raz-tavljali na primer Celiberti, Brusa tti, Černe. Finijeva, Deque). levetta. Mascherini, Rosignano. i Spacal, Žigama in drugi. Na dru gi razstavi, ki se je začela 26, junija, končala pa 5. avgusta, so razstavljali VilibOssi, Avgust Černigoj in Černi-goi, Duiz, Guacci, Hlavaty in Kravos, goričan Mo-nai, Klavdij Palčič in drugi. Tretja razstava iz ciklusa je bila ženska. Na tej razstavi so med drugimi razstavljale Etta Balbi, Annamaria Ducaton, Silva Fonda, Gant - Martellijeva, Elettra Me-talino, Megi Pepel, Petracco, Stra-visi in druge. Kot smo že rekli, se četrta razstava iz ciklusa začne jutri in bo trajala do 19. septembra. Tokrat bodo na stene galerije razobesili svoja dela naslednji slikarji: Casetti, Danelutti, Bredita, Fonda, Marani, Moretti, Možina, Villato ri, Vranich in drugi. Gre za izključno poletno pobudo, ki ima tudi «poletni urnik*, galerija je namreč odprta le popoldne in sicer od 17.30 do 19.30. sta Zemlja in priroda nasploh nekoliko bolj »pametna* od človeka in si v takšnih primerili sama pomagata iz zagate. Rekordna turistična bera v Jugoslaviji Po dosedanjih podatkih je u-temeljeno pričakovanje, da bodo letos tuji turisti v Jugoslaviji dosegli 37 milijonov nočitev, kar je za pet odstotkov več kot leta 1978, ko je bilo rekordno število tujih gostov. Po predvidevanjih turističnih strokovnjakov utegne znašati letos devizni dohodek milijardo 900 milijonov dolarjev, kar bi bil rekord jugoslovanskega turizma. V sedmih mesecih letošnjega leta je bilo 47,5 milijona nočitev, kar je seder.i odstotkov več kot v istem obdobju lanskega leta. Od tega oapade na domače goste 28,5 milijona nočitev ali, za pet odstotkov več kot lani, na tuje goste pa več kot 19 milijonov nočitev, kar je za deset odstotkov več kot v prvih sedmih mesecih lani. V tej zelo dobri turistični beri so sodelovali domači gostje s 60 odstotki, kar dokazuje, da se v Jugoslaviji često bolj posvečajo domačemu turizmu. Tudi promet tujih gostov je letos znatno močnejši kot druga leta. Po ocenah strokovnjakov s» bo ta porast nadaljeval do konec leta. Odkod tolikšno povečanje zanimanja tujcev za Jugoslavijo? Strokovnjaki odgovarjajo na to vprašanje z naslednimi dejstvi: stabilna nolitična situacija in nadvse ugodne varnostne razmere v Jugoslaviji, konkurenčne cene in, seveda, spremenjeni tečaj dinarja. Slednji je predvsem vplival na večjo zunajpenzionsko porabo, ki znaša v skupnem deviznem prometu kar 40 odstotkoy. Prispe raj/a za DIJAŠKO MAHIH za katerim se krije težav, tudi tragedij vije. Omemba v zakonu pomeni namreč dodatno 10-odstotno kritje stroškov za papir. Kot obliko pro testa pa so si časopisi izbrali in se domenili, da bodo predsednika vlade zasuli s kratkimi dopisi po vzorcu uvodnega izzivalnega vprašanja. Mogoče je res, da pisana beseda sveta ne bo spreobrnila, vendar za enkrat, vsaj njegov tako imenovani civilizirani del, oblastno ureja. Zato ostanimo pri zakonih: ponovno je v pretresu določilo, ki predvideva, da lahko le moški avtomatično posreduje drugemu — ženi ali otrokom — pravico do državljanstva. Po zakonu, ki velja v Italiji od lteta 1912, lahko otroci prevzamejo državljanstvo po materi samo, če je oče pravno neznan ali če nima državljanstva, O tem vprašanju smo pisali že, ko smo poročali o zasedanju in o pričevanjih Sodišča 8. marec, ki je o problemu zbral tudi primerno dokumentacijo. Diskriminacija namreč v prvi vrsti prizadene italuanske držav Ijanke, ki se poročijo s tujci in tem ustvarijo družinske enote, ki so v Italiji podvržene nenehnemu strahu in negotovosti. Po erti strani mož, ker ne dobi državljanstva, nima niti pravice do sta’nega in pravno zaščitenega dela, po dru gi strani pa so same, predvsem pa' otroci, podvržene zakonskim predpisom, ki jih niti ne poznajo in ki so jim povsem turi. Zatp so letos spomladi ustanovile «zvezo žen ali mater tujih dr žavljanov*, ki zahteva avtomatično podelitev državljanstva tudi «v, drugo stran* (torej po ženi in ma teri). Zahteva je lahko na prvi pogled videti zelo preprosta, ven dar so se zoper njo. oziroma pro ti «pravilu o avtomatizmu* izrek le tiste bivše trne državljanke, ki so jim s poroko «darova’i» tudi nezaželeno italijansko državljan stvo. Avtomatično dodeljevanje nam reč izključuje možnost izbire in je zato v ostrem nasprotju z na čeli o svobodnem odločanju V tem duhu so se do sedaj izrekli tudi tisti mednarodni organizmi, ki so o prob’emu že razpravljali in tu di Mednarodni sporazum za odpra vo diskriminacij do ženske, ki so ga na julijski konferenci OZN v Kobenhavnu podpisale države u deleženke Mednarodne konference o položaju žensk v svetu, pred vi deva, da bi morale države podpis niče iz zakonodaj črtati tista, za konska določila, ki avtomatično po deljujejo državljanstvo zgolj na o snovi sklenitve zakonske zveze. Kako torej uskladiti vse te na videzno protislovne zahteve, oziroma zadostiti načelom in odpra viti praktične težave? Žensko gi banje je v glavnem osvojilo na čelo o neavtomatičnem prevzema nju državljanstva, vendar pa pred laga. da bi posebna določila zašči tila tiste, ki se znajdejo v hudih težavah ali vsaj nevšečnostih. Tako naj bi torej vsakdo, ki se poroči z italijanskim državlja nom ali državljanko, mogel pre vzeti italijansko državljanstvo z enostavno pismeno Vlogo, avtoma tično pa naj bi dobil pravico do bivanja v Italiji in do stalne za poslitve. Nadalje naj bi notranja pravna družinska razmerja v ta kih »mešanih* družinah urejeval italijanski zakon, če družina ži vi v Italiji in če je seveda vsaj eden od zakoncev italijanski držav ljan, in končno, naj bi otrok pre vzel italijansko državljanstvo po materi ali po očetu, To seveda pravzaprav niso še niti predlogi, temveč samo konkretna osnova za razpravo o vprašanju, ki za načelno platjo skriva veliko nerešenih človeških vsaka dngvnih težav, ki se šp prečesto sprevržejo v osebne tragedije. O-srednja tragična vloga je namenjena predvsem ženski in to prav v tistem, ki je po mnenju premnogih še vedno bistvo življenja vsake ženske prav v njeni »družinski misiji*, (bp) ZARES HVALEVREDNA POBUDA Bolnišnico «Franjo» bodo povsem obnovili Sloviti zgodovinski objekt iz NOB hočejo ohraniti bodočim rodovom, vendar pa v vsej njegovi izvirnosti - Veliko bo dela CERKNO — V strmi in ozki soteski Pasice, dobre štiri kilometre od nekdanje partizanske »prestolnice* Cerkna, leži slovita partizanska vojna bolnica «Franja» (SVPB »Franja*) ali na kratko: bolnišnica «Franja», drzen, toda uspešen partizanski poiskus kljubovati sovražniku dalj časa na enem mestu in zdraviti ranjene partizane.it Partizanska bolnišnica «Franja», ki je eden najbolje ohranjenih spomenikov partizanske sanitete v Jugoslaviji, zaradi svoje edinstvenosti kandidira za vpis v register svetovno pomembnih spomenikov mednarodne organizacije UNESCO. Letno obišče ta spomenik partizanske solidarnosti, vztrajnosti in iznajdljivosti nad 50 tisoč obiskovalcev iz vsega sveta, več kot vse ljubljanske galerije in muzeji skupaj! Ker želijo ta edinstveni spomenik NOB ohraniti bodočim rodovom, so se lotili restavriranja in konzerviranja bolnice »Franje*. Dela opravljajo strokovnjaki zavoda SRS za varstvo narave in kulturne dediščine iz Ljubljane pod vodstvom Motne Vukoviča, samostojnega strokovnega svetovalca v ateljeju za restavriranje in konzerviranje. Bolnišnico «Franjo» bodo obnovili v izvirnih dimenzijah kot je bila med NOB, tako bodo tudi popravili napake, ki so bile storjene pri predčasnih obnovah. Muzej v Idriji in njegov oddelek NOB v Cerknem že iščeta originalne predmete iz te bolnišnice, ki so jih obiskovalci odnesli prva leta po osvoboditvi za spomin. Tako so že ugotovili kje je električni generator. ki je ranjencem in osebju «Franje» dajal elektriko. Slovenska vojna partizanska bolnišnica «Franja» je bila zgrajena decembra 1943 za zdravljenje na območju IX. korpusa NOV in POJ. Po nasvetu kmeta, aktivista OF, Janeza Peternelja - Podnjiv-čana, je dr. Viktor Volčjak izbral lokacijo v soteski Pasice. Pod Vol-čjakovim vodstvom in ob pomoči bolničarja Rudija Katrašnika je skupina zanesljivih partizanov zgradila prve barake. 23. decembra 1943 so vanje prinesli že prv« ranjence. Prvi upravnik bolnišnice je bil dr. Viktor Volčjak, za njim je januarja 1944 prevzela vodstvo dr. Franja Bajc, po kateri se bolnišnica še danes imenuje. Krajši čas sta to bolnišnico vodila še dr. Vladislav Klein in dr. France Podkoritnik. To, kar obiskovalci danes obiskujejo, je bil oddelek B. ki je imel 120 ležišč. Vsa SVPB »Franja* je imela 235 ležišč za ranjence in bolnike, v njej se je do osvoboditve zdravilo skoraj 600 partizanov, od katerih petdesetim vsa skrbna in požrtvovalna nega ni mogla pomagati. Spominska plošča tem je na grobišču ob poti v bolnico. JOŽE OBLAK ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 DNEVNIK 16.00 Modena: PLAVANJE 17.00 Glasbena oddaja 17.50 Risanke 18.15 Sveže, sveže 18.30 TV film iz serije «Woobinda» 19.20 HEIDI, risani film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Ping peng 21.30 «Improvvisamente l’estafe' scorsa* film, v katerem nastopata Liz Taylor in Katharine Hepburn Ob koncu DNEVNIK in Vre menske razmere Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.15 šolska vzgoja 17.00 Kapitanova hči, TV nadaljevanka Program za mladino 18.10 Nekoč ie bil živalski vrt ŽALOSTNI SLON. TV film 18.30 Dnevnik 2 - ŠPORTNE VE STI 18.50 Jce Forrester — TV film 19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 Paganini. 2. nad. 21.55 Videosera 22.50 O turizmu in prostem času Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Gianni in Pinotto 19.20 Joseph Marie Treves 19.50 Gustav, risanka ?0.05 šolska vzgoja 20.40 «11 trovatore* — film 12.20 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.40 Poročila 18.45 Leti, leti pikapolonica lutkovna nadaljevanka 19.00 Družina Smola, madžarska risanka 19.30 OBZORNIK 19.40 Rock koncert: RY COODER 20.15 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Moderato cantabile, z.abavno glasbena oddaja 22.00 SLAKOVIH SEDEM serijski film 22.50 V znamenju 22.05 Nočni kino: KORENINE NEBES Koper 19.30 ODPRTA MEJA, program v slovenščini 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20 45 TV DNEVNIK 21.00 ODLOČITEV - film 22.30 Program nas'edn’'ega tedna 23.00 Maček pod čelado 3. del Zooreb 19.00 Poročila 19.15 Plavica 1B.45 Muppet shovv 20.30 TV DNEVNIK 21 00 Poletje na morju, zabavno glasbena oddata 22.00 Voltaire, ta vražni mož, seri iški film ŠVICA 19.10 Program ..a mladino 20.40 Ukradeno kolo - TV film 21.30 TV DNEVNIK 21.45 Dokumentarna oddaja 22.45 «As»ensore per una rapina* film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Oseb na vozila; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet; 10.10 Operni biseri; 11.00 Jug. lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Na goriškem valu; 12.30 Melodije; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Radi smo jih poslušali; 14.30 «Na konju* — 2. del; 15.10 Glasbeni popoldan; 16.00 Goriške podobe; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem; 18.35 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30. 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Štirje koraki; 1 '5 Poje Elda Viler; 10.00 Z nami je,..; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Mozaik; 11.03 Glasba; 11.15 Festivalbar; 11.32 Kim, svet mladih; .12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Lahka glas ba; 15.00 Mirno popoldne; 15.45 Samoupravnih; 16.10 Izbrali smo za vas; 16.45 Poje Caruso; 17.00 Kultura in družba: 17.10 La vera Ra magna; 17.55 Pismo iz. .18.00 Glasba, šport in zanimivosti; 18.32 Glasba; 19.12 Poslušajmo jih skupaj; 19.32 Brahms in Smetana. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.130, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Pregled dogodkov; 14.05 Jug. pop scena; 14.40 Svirac svira, kolo igra; 15.00 S polnimi jadri; 15.37 Objave; 15.40 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Primorski dnevnik. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12 (X). 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno pre buianje; 7.15 Ulica Asiago Tenda: 9.00 Radio anch’io, glasbeno-go vorni program; 11.00 Jutranji va riete; 12.03 Vi in jaz; 13.15 Glasba: 14.30 Vzgojna oddaia; 15.03 Rali v: 16.30 Fonosfera; 17.00 Patchwork; 18.25 Socialisti med kroniko in zgo dovino; 19.20 Glasbeno oddaja: 19.30 Jazz glasba: 20.00 Radijska drama. RADIO 2 6 30. 7.30 8.30 9.30. 11,30. 12.30 13.30. 16 30, 17.30, 18.30. 19 30 Po ročila: 9.05 Ben Hur; 9.32 Luna v vodn jaku; 11.32 Tisoč pesmi L 12.45 Hit parade; 13.44 Glasba in kino; 15 08 Glasbena oddata; 15.45 Kratka zgodba; 16 45 Oddaja ? Ninom Tarantom; 17.32 Glasba ki je všeč tebi. meni na ne; 18 *r Radijski 'koncert; 19 50 D. J. Spe dal; 20.30 Mariia Magdalena, ra 'dijska tragedija. LJUBLJANA 8.00. 9.00, 11.00. 12'XI. 13 00. 15:00 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.0g Z glasbo v dober dan; 9.3' Glasbena pravljica: Punčka Kleo patra; 9.38 Naši umetniki; 10.05 Z radiom na poti: 10 35 Turistični na potki; 12.35 Rezervirano za. . .; 13.10 Iz glasbene tradicije: 13.30 Kmetijski nasveti: 13.40 Piha’ne godbe; 14.20 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam. . .; 14.40 človek in zdravje; 15 05 Divcrtimento in scherzo; 16.00 Dogodbi in »'Onevi: 16.30 Napotki za turiste; 16.35 Za bavna glasba; 17.00 «Vrtiljak»: 18.00 Studio ob 18. uri; 19.00 Raz gledi; 20.25 Zabavna glasba: 20.3-5 Lahko noč, otroci!; 20.45 Veseli planšarji; 21.00 Uganite, pa vam zaigramo. . .; 22.05 Oddaja 0 mor ju; 23.25 Iz naših sporedov; 23.30 Besede in zvoki: 00 05 Lirični u trinki; 1.05 - 5.30 Nočni program. košarka START MEP 80 V CELJU Italija - Sovjetska zveza današnja osrednja tekma ^9oslavija proti Švedski * Razstava športne fotografije CELJE — Danes bo v Celju slo-vesna otvoritev mladinskega evrop-skega prvenstva. Po otvoritveni svečanosti pa bosta na sporedu naj-zanimivi tekmi dneva: Šved-- Jugoslavija in SZ - Italija, p. že niso Švedi košarkarska ve-es'la in ne bi smeli predstavljati nePremostljive ovire za Jugoslova-ne moremo trditi istega za Sov-ki bodo igrali proti Italijanom. Dvoboj med Italijo in Sovjetsko *Ve®> bo torej glavni dogodek dne-p in težko je predvidevati zmago-,®‘ca. Znano je, da sestavljajo ita-•lansko reprezentanco dobri igralci ki uspešno nastopajo v prvi in ^pgi ligi, o Sovjetih pa se ne ve r^pj ničesar razen tega, da se prav gotovo potegovali za e-2? ''“ned kolajn. SZ se v Celju mu-r1 že dva dni, vodstvo reprezen-«nce pa ni dalo nobenih izjav gle-p prvenstva in ni sporočilo imen, V|®ine in rojstne letnice svojih i-gfalcev. pZ je torej še vedno »skrivnost* ^ladinskega evropskega prvenstva, paeno pa smo prepričani, da bo ppišnja tekma med Rusi in Italiji zelo izenačena. * okviru MEP ’80 so v Celju od-?.r'i tudi razstavo športne fotogra-'le, na kateri sodelujejo fotorepor-iz vse Slovenije. DANAŠNJI SPORED ]0.00: Turčija - ZRN (B) Francija - ČSSR (Bj Bolgarija - Belgija (B) Izrael - Španija (B) “00: otvoritev MEP „”•00: Švedska - Jugoslavija (A) ^•15: Italija -SZ (A) POLFINALE ZA SP Viktor Koreno j prvi finalist Buenos aires - v drugi do- atni partiji polfinalnega šahovske-55 dvoboja kandidatov za SP je riktor Korčnoj s črnimi figurami Pomagal Polugajev-skega in je ta-,° osvojil končno zmago v tem dvoboju. Korčnoj je torej prvi finalist in J? tako pomeril z zmagovalcem ^boja Hiibner - Portisch. nogomet Prijateljska tekma v Žavljah Breg izgubil z Novosadčani Zreg _ pr0|eter Novi Sad 1:2 (0:0) BREG: Micor (Smotlak, Ghersi-Slph). Pinzin (G. Tritta). M. Tritta, ?;Un, Dazzara, Albertini (Grizonič), oarriec. Jež (šavron), Zobin, Cigni lK°fol), Zonta. PROLETER: Martinovič (Živko-c). Nakončič, Todorovič (Bagla-»“1; Bulič, Pejčič, Miškovič, Paga-eyič (Kovačevič), Vukičevič (Man (£k), Daničič (Ubiparip), Djurič '•vrčmar). T STRELCI; Baglava (11-metrovka), Jež’ Pagačevič. V okviru priprav na bližnje no-li^etno prvenstvo v 2. amaterski Sl°l Je Breg sinoči odigral prijatelj-j 0 srečanje z enajsterico Proletera t Novega Sada, ki nastopa v 1. „ *redu novosadske lige in je tre-Ino na oddihu v Izoli. Kljub ponj?.1* so Brežani popolnoma zadovo-; 1 s prikazano igro, saj so do kra-i zdržali hiter tempo in se ena-Ijil^edno upirali nasprotniku, ki je , . ?rez dvoma bolje pripravljen, aAie tik pred začetkom prvenstva. ral l Prvem polčasu so gostje imeli turi- terensko premoč, zadeli so Pri]' .vratnico, Breg pa je imel lepo nj ložnost z Ježem, vendar se izid Vj bremenil. V nadaljevanju so priv, B?r^U v vodstvo gostje z enajst-• trovko, k; j0 je sodnik dosodil, Zen i'e Uezzara igral z roko v ka-na(, em prostoru. Zaradi prekrška a Fiorello v kazenskem prostoru so nato imeli Brežani priložnost, da izenačijo, vendar Jež ni izkoristil najstrožje kazni. Prav Jež pa je zatem v gneči pred vrati gostov prisebno z neposredne bližine poslal žogo v mrežo. Trinajst minut pred koncem so gostje ponovno povedli z lepim zadetkom Pagačeviča in zapečatili izid na 2:1. V POKALU POKALNIH PRVAKOV Glasgow uspešen v predtekmovanju GLASGOVV — V predtekmovanju pokala pokalnih prvakov je Celtic Glasgovv kar s 6:0 premagal madžarski Diosgoyer. Vseh šest golov so Škoti dosegli v drugem polčasu. V drugem srečanju tega pokala pa je turški Altay doma izenačil z lizbonsko Benfico. Tekma se je končala brez golov. NOGOMET PRIJATELJSKO SREČANJE V GORICI Poprečna igra Triestine Premagala Pro Gorizio le z enim zadetkom razlike (strelec Mariani) Pro Gorlzla — Triestina 0:1 (0:1) PRO GORIZIA: Calligaris, Ra-nocchi (Braodolin), Beltramini, Bar-tolini, Sabadin. Lazzara. Modula, Zahetti (Martellos), Bertoia, Inter, Bartolo, Masutti. TRIESTINA: Bartolini (Toresin), Luchelta (Schieraldi), Giglio, Di Biasio, Prevedini, Mascheroni, Mariani, Amato, Di Corce (Štrukelj), Leonarduzzi, Zandegu (Coletta). SODNIK: Festa iz Prata. STRELEC: Mariani v 31. min. p.p. Trener Triestine Bianchi bo imel še mnogo dela, če želi kot to zatrjuje, napredovati v drugo zvezno ligo. Igra, ki so jo tržaški igralci pokazali sinoči v Gorici, vsekakor ni bila na dobri ravni in to ne posebno v napadu. S strani Pro Go-rizie pa je ugotovitev nekoliko boljša. Varovanci trenerja Medeota so namreč pokazali dokajšnjo uigranost in učinkovitost, čeprav so imeli nasproti bol j reoomirano moštvo. Prednost si je Triestina priigrala v 31. min., potem ko je Zandegu lepo preigral dva igralca na levi strani ter dal predložek na sredino, kjer je hitri Mariam potisnil žogo v mrežo. Pred golom pa mrtramo za beležiti še eno zanimivo akcijo, ko je Giglio v enajsti minuti z glavo za las zgrešil gol. V drugem polčasu se je igra nekoliko razživela in to predvsem po zaslugi domačinov, ki so se otresli «strahu» pred bolj renomiranimi nasprotniki. Goričani so namreč zaigrali odločneje. To nam potrdi priložnost, ki se je ponudila Bartoli-niju, ko je lepo streljal proti vratom, strei pa je za nekaj centimetrov šel mimo gola. V 20. min. so imeli Tržačani priložnost, da stanje podvojijo in to ko je sodnik dosodil najstrožjo kazen, potem ko je domači branilec zrušil Štruklja. Strel Amata pa je ubranil odlični Calligaris. Zadnja med zanimivejšimi akcijami se je ponudila ponovno gostom v 41. min., ko je Mariani z glavo poslal žogo naravnost v vratnico. R. Pavšič NA TURNIRJU V ŠPANIJI Dinamo iz Zagreba in Roma za tretje mesto SEVILLA — Na mednarodnem nogometnem turnirju za pokal Seville je domača Sevilla po streljanju e-najstmetrovk odpravila zagrebški Dinamo. Po rednem delu tekme je bil rezultat izenačen 1:1. Gola sta dosegla Kranjčar in Morete. Dinamo se je tako sinoči srečal z Romo v finalu za tretje mesto. Nocoj pa bo veliki finale med domačima mestnima enajstericama Betisom in Sevillo. Napol! — Atletico Minelro 0:1 NEAPELJ — Brazilsko moštvo A-tletico Mineiro iz Belo Horizonteja je v prijateljski tekmi premagalo Napoli z 1:0. Gol je padel v 83. minuti, ko je sodnik zaradi prekrška v kazenskem prostoru dosodil e-najstmetfovko v korist Atletica. ITALIJANSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V KOTALKANJU Pavel Sedmak zadovoljil Včeraj so se v tržaški športni palači pričela tekmovanja za italijansko državno prvenstvo v kotalkanju. Zjutraj so moški nastopili v obveznih likih in opravili 4 vaje, po katerih odločno vodi Michele Tolomini. Naš Pavel Sedmak je sicer dobro kotalkal, vendar pa je bila konkurenca res močna, tako da se je uvrstil na začasno 14. mesto. Poleg tega je treba povedati, da je Pavel pri vojakih, kar ga je precej oviralo pri pripravah. Po obveznih likih je lestvica taka: 1. Tolomini 85,1 2. Nutarelli 82,9 3. Frangipane 80,5 14. Sedmak 67,5 Popoldne pa se je začelo žensko državno prvenstvo v kotalkanju, ki se bo končalo danes. Na njem nastopa 33 kotalkaric. Pozno zvečer smo prejeli še rezultate prostega programa pri moških, s katerimi smo lahko sestavili končno lestvico: 1. Bisarni 2. Nutarelli 3. Ragazzi 4. Tolomini 5. Frangipane 17. Sedmak ..m..M.m.iim.m.■nun.............................„„„„„...........................„„„„„...........i.i.ii.i....Ill.ill.lin............................................................................................................................................................... KOŠARKA MEDNARODNI TURNIR V MILJAH REČANI OSVOJILI TRETJE MESTO V malem finalu so sinoči po ogorčeni borbi premagali Slovana Posnetek z mednarodnega košarkarskega turnirja v Miljah Finale za 3. mesto Kvarner - Slovan 93:89 (49:50) KVARNER REKA: Mohorovič 6, Pilepič 15 (1:1), Brodarič 2 (0:1), Marinac, Grbič, Bijelič, Maslak 17 (3:3), Grabovac 9 (1:1), Furčič 22 (4:4), Kurelič 20 (2:2). SLOVAN LJUBU ANA: Volaj 6 (2:3), Brodnik 14, Milosavljevič 4 (2:3), Vidmar 4, Križnar 17 (5:5), Jesenšek 2 (2:2), Lorbek 21 (3:3), Krušič 19 (7:10), Šantelj 2, Lepin, Sarajlija. SODNIKA: Allegretto in Cozzolino (oba iz Trsta). PM: Kvarner 11:12; Slovan 21:25. PON: Vidmar (25). ON: Kvarner 16, Slovan 22. V malem finalu za tretje mesto na mednarodnem košarkarskem turnirju za lovoriko «Riviera di Mug-gia* je sinoči v Miljah reški Kvarner po ogorčeni in izenačeni borbi premagal ljubljanskega Slovana. Po začetnem vodstvu Rečanov so nato prejeli pobudo Ljubljančani, ki pa so proti koncu tekme morali priznata premoč nasprotnika. NAŠE AMATERSKE ENAJSTERICE PRED BLIŽNJIM PRVENSTVOM PRIMORJE: VERGINELLA - CIBIC ZA TAKOJŠEN PRESTOP V2 Al Proscško moštvo bo tudi letos v glavnem igralo z enako postavo kot lani Iz Trebč smo krenili proti Proseku. Tudi Primorje je bilo letos obsojeno na izpad. V ponedeljek je bil na preseškem igrišču prvi trening članske ekipe, ki bo letos i-grala v 3. amaterski ligi. Med prvimi, ki je prišel na trening, je bil novi trener, to je domačin Silvij Verginella, ki je vrsto let igral pri Primorju. V članski ekipi je namreč odigral 179 prvenstvenih tekem, nato je prestopil h kriški Vesni in sklenil svojo kariero kot nogometaš pri Olimpiji iz Gabrovca. Verginella je že treniral Primorje v sezoni 1971/72, ko je prosešk’ klub ob velikem razočaranju svojih navijačev v sezoni 70/71 izpadel iz 2. AL. Torej po tolikih letih so Ver-ginelli zopet poverili nalogo, da reši moštvo iz krize, v katero je zašlo v lanski sezoni. Morda bo golo naključje, vendar je kot v sezoni 1971/72 na vodilnem mestu pri Primorju po dveh sezonah odsotnosti Tudi nogometaši Primorja so že na delu za bližnje nastope Sergij Cibic, ki je leta 1971/72 bil predsednik Primorja, tokrat pa je podpredsednik. Po devetih letih sta torej Verginella in Cibic zopet skupaj in seveda na Proseku vsi upajo, da jima bo tokrat sreča naklonjena. Takrat sta namreč Verginella in Cibic omogočila prestrp ekipe v 2. AL. V 20 odigranih tekmah Primorje ni nikoli izgubilo, saj so »rdeče-rumeni* slavili kar 15 zmag in pet remijev. Po tem podvigu je Verginella odstopil. Ponovno pa je sedel na klopi v sezoni 1975/76 do 19. kola, ko je zaradi nesporazuma z vodstvom ponovno odstopil. Letaš se torej Verginella vrača na krmilo proseškega kluba in vprašali smo ga za kratek razgovor. •sSilvio, kaj pomeni zate ta vrnitev in kako boi začel s treningi?* « Voditelji kluba so me zaprosili, da bi sprejel vodstvo članske ekipe, ker so v velikih težavah in ne dobijo trenerja1. Zavedal sem se teh težav, saj sem to večkrat okusil na lastni koži kot nogometaš. Izpad je vedno grenak in težko je začeti, ker si nihče noče vzeti takšne odgovornosti. Vendar društvo mora naprej delovati ne glede na izpad. Danes sem sklical vse nogometaše na trening in z zadovoljstvom ugotavljam, da so vsi prisotni. Treningi ne bodo potekali, kot bi pač morali. Prireditelji smo Racetove-ga memoriala, ki se bo pričel v ponedeljek in na katerem seveda nastopamo. Zato bo treba precej pohiteti. V začetku bomo imeli ne-kšj razgibalnih vaj za pridobivanje kondicije, nakar bomo začeli z žogo, s tehniko igre, s taktično razporeditvijo, z vztrajnostjo, z vzdržljivostjo itd. Torej dela ne manjka in dobre volje niti.* «Letošnje novosti pri Primorju?* »Od nogometašev je trenutno naš klub zapustil le Germani, ki je bil v lanski sezoni na posojilu. Poleg njega pa je vprašal za izpisnico tudi Caharija, vendar doslej ni še nič odločenega. Vsi ostali nameravajo ostati pri Primorju, pa čeprav bodo morali letos igrati v 3. AL. Morda bo prišlo do nekaterih novosti. Imamo stike z nekaterimi nogometaši, trenutno pa lahko računam le na nogometaše, ki so v lanski sezoni igrali v vrstah Primorja. Dodal bi tudi, da bomo tudi letos posvetili mladincem veliko pozornost. Mladinski odsek bo koordiniral priznani trener Pertič s pomočjo Šte-fija Pertota in Milana Mikuša. Pri- cibanov, začetnikov, najmlajših i naraščajnikov.* B. R. Barcelona prva MADRID — Nogometni klub Barcelona je osvojil prvo mesto na mednarodnem turnirju »Joan Gam-per*. Barcelona je v finalu premagala brazilske nogometaše Vasca da Gama z 2:1. Na tretje mesto se je uvrstil argentinski klub River Pla-te, na četrto mesto pa Eindhoven iz Nizozemske. Atletico Madrid najboljši MADRID — Atletico iz Madrida se je uvrstil na prvo mesto na mednarodnem nogometnem turnirju »Vil-la da Madrid*. Atletico je odigral finalno tekmo proti nizozemskemu Ajaxu in zmagal s 4:1 po enajstmetrovkah. Na tretje mesto skupne lestvice se je uvrstila ekipa CSKA iz Sofije, na četrto mesto pa brazilski klub Internacional iz Porta Alegre. Furčič, Kurelič in Pilepič pri Kvarnem; Križnar, Lorbek in Brodnik pri Slovanu so bili najboljši posamezniki sinočnjega srečanja. Finale za 1. mesto Liber« - Hurlingham 83:73 (43:37) V SREDO Hurlingham — Slovan 87:86 (44:46) HURLINGHAM: Čuk 6 (0:3), Ri tossa 27 (1:3), Pieri, Meneghel 10, Jacuzzo 16 (2:2), Baiguera 17 (3:4), Prodan 8 (0:2), Maranzana 3 (1:3), Floridan. SLOVAN: Volaj 16 (2:2), Križnar 13 (1:1), Brodnik 23 (3:4), Milosavljevič, Vidmar, Jesenšek, Lorbek 11 (3:3), Krušič 16 (0:1), šantelj 7 (1:3), Besedič, Sarajlija. SODNIKA: Mogorovich in Cozzolino iz Trsta. PROSTI METI: Hurlingham 7:17, Slovan 10:14. PON: čuk (28), šantelj (38), Križnar (38 — 2 tehnični napaki). SOJI: Hurlingham 16, Slovan 25. V drugi tekmi prvega kola mednarodnega košarkarskega turnirja ■.Riviera di Muggia* je tržaški Hurlingham premagal ljubljanskega Slovana po izredno izenačeni in borbeni igri. Tržačani so se predstavili na igrišče brez Laurela in Barnesa in so bili tako močno okrnjeni. V 25. minuti je imel Slovan priliko, da se dokončno otrese Hurlinghama, saj je vodil s 64:57. Ljubljančani pa so takrat popustili, tako da so Tržačani polagoma zmanjšali zaostanek in prešli v vodstvo. Omenili bi še to, da sta bila oba sodnika izredno pristranska in da sta večkrat oškodovala goste. Najboljši mož na igrišču je bil Brodnik, v zadnjih minitah srečanja pa je Ritossa zagotovil zmago svojemu moštvu s točnimi meti iz srednje razdalje. Poraz Beograjčanov ROSETO DEGLI ABRUZZI - Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Rosetu degli Abruzzi je rimski Bancoroma odpravil OKK Beograd z izidom 112:103. V vrstah Beograjčanov so bili najboljši žižič (22), Nikolič (22) in Ristanovič (27). Pri Bancoromi pa so zadovoljili Hicks (23), Castella-no (24) in Davis (21). BALINANJE V prijateljskem srečanju Postojnčani v Trstu Postojnski Balinarski klub _ Sovič bo v nedeljo vrnil obisk tržaškemu društvu San Luigi. V prijateljskem srečanju se bodo namreč pomerili balinarji obeh klubov. V nedeljo so Tržačani gostovali v Postojni in tudi visoko izgubili. Sicer pa bodo balinarska srečanja tudi v nedeljo v Trstu le postran ske važnosti. Važneje bo seveda, da se prijateljski in športni stiki obeh društev še v večji meri utrdijo. ATLETIKA > Italija - VB 112:119 PERUGIA - Atletski mladinski dvoboj med Italijo in Veliko Britanijo se je končal z zmago gostov s 119:112. Zopet Coe - Ovett LONDON — Coe se bo ponovno spopadel z Ovettom 26. avgusta na londonskem stadionu Crystal Palače v okviru «zlate milje*. Na dirki bodo nastopili tudi Novozelandec Walker, Tanzanijec Bavi, Irec Coghlan, zahodni Nemec Weš$ing-hage in še nekateri drugi domačini. Svetovni rekorder na miljo je Ovett s 3'48"8. JADRANJE BP V KOPRU Danes zadaje regate V treh razredih že znani zmagovalci KOPER — Medtem ko so v razredu »optimist* včeraj opravili le eno regato, pa so v ostalih rezredih izpeljali dve. Balkansko prvenstvo v Koprskem zalivu se tako bliža kopcu, danes bodo namreč na sporedu zadnje regate. V razredih «470», «firm junjor* in »optimist* so verjetno- zmagovalci znani že pred današnjimi zadnjimi regatami, v ostalih razredih pa je položaj glede skupne lestvice še dokaj »odprt*. SKUPNE LESTVICE PO VČERAJŠNJIH REGATAH »LETEČI HOLANDEC* 1. Ščuric —Muhadjeri (Jugi) 3 2. Mandič-r- Kalebič (Jug.) 6 3. Dimou — Romeos (Gr.) 25,1 4. Kiriakidis — Nikforidis (Gr.) 29,7 «470» 1. Ertsos — Kourkoulos (Gr.) 0 točk 2. Marinac - - Dujmič (Jug.) 11,7 3. Maljevac — Cerkvenik (Jug.) , 21,7 iiiiiiiMiitfMitMiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiitMiiiiiuiiumiiiiitiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiKiiiit Težko je shujšati Kljub napornim treningom za sleherni boksarski »dvoboj stoletja*, tokrat s Holmesom, Mubammad Ali le s težavo hujša . (Foto AP) ODBOJKA NA PRIPRAVAH V BOHINJU TUDI PET BOROVCEV Z M0DRIČ0 Mladi Borovi odbojkarji, ki so gostje jugoslovanskega prvoligaša trenirajo kar trikrat dnevno pod vodstvom trenerja Viktorja Krevsla Kljub temu da se odbojkarska sezona 1979 - 80 ni uradno končala, je potrebno misliti na novo. Poletni premor se več ali manj izteka in misliti je treba na novo prvenstvo in s tem na priprave. Ta čas je v Bohinju skupina petih mladih Borovih odbojkarjev, ki vadi skupaj z lanskim jugoslovanskim prvakom Modričo. Vodstvo odbojkarskega kluba iz Modriče je z velikim razumevanjem sprejelo željo ŠZ Bor, da z njihovimi odbojkarji vadi tudi skupina mladih Tržačanov. Tako je od prejšnjega petka v Bohinju pet odbojkarjev in sicer: Djego Batič, Romano Pernarčič, Peter De Walder-stein, Igor Brana in Igor Tul. Potem ko je zapustil vrste Modriče trener in igralec Božič pa pomaga lija rtrriiHH m iviuaiia iviiKuaa. ir n-. li iii duziu pa pum as« morje bo nastopilo v kategoriji ci-1 kot tehnični vodja in trener biv- šemu jugoslovanskemu prvaku priznani slovenski odbojkarski strokovnjak mag. Viktor Krevsel. Bazične priprave v Bohinju vodi seveda Krevsel. Odbojkarji Modriče so zbrani v tem prelepem gorenjskem kotičku že od 6. avgusta in trenirajo po trikrat dnevno. Že samo ta podatek najbolje pove, da so priprave izredno zahtevne, saj so opravili v prvih devetih dneh kar 23 treningov. Naši fantje pa so se priključili odbojkarjem Modriče v drugi polovici, ker nimajo osnove za tako dolgotrajne in intenzivne priprave. Normalno sta po en trening v naravi ob nabiranje telesne splošne in specialne priprave, drugi pa v dvorani, kjer sledi tehnična in taktična priprava. Glede na dejstvo, da je v Bohinju ekipa Modriče v popolni po- stavi (manjka namreč samo reprezentant Bora Jovič, ki je po nastopu na 01 v Moskvi, na zasluženem odmoru) imajo naši fantje možnost vaditi skupaj z odličnimi igralci, ki poznajo vse skrivnosti igre ob mreži. Poleg tega so jih- izredno prijateljsko sprejeli v svojo sredino, da jim pomagajo na vsakem koraku. Borovi fantje s; po svojih močeh izredno trudijo, da se čim več naučijo ii so na treningih izredno vestni, marljivi in prizadevni. Ni potrebno posebej poudarjati, da se bodo borovci veliko naučili, saj vadijo v resnično idealnih pogojih. Z njimi je zadovoljen tudi trener Krevsel, ki je pri vadbi znan kot izredno zahteven in pedanten pedagog. G. F. KOLESARSTVO Trener Vigna objavil reprezentanco MONTERONI - Novi državni a-materski prvak v vožnji za moitorji je Faust© Stiz, ki je 50 km dolgo progo prevozil v 40’37”77, s poprečno hitrostjo 73,800 km na uro. V hitrostni vožnji pa si je naslov, osmič zaporedoma, zagotovil Gior gio Rossi, ki je v finalu odpravil Rampazza. Tretji je bil Sacchetti, četrti pa Finamore, Vittorio Algeri pa je zmagovalec v vožnji posameznikov za točke med profesionalci. Za njim sta se uvrstila Mantovani in Bettoni. Po tekmovanjih je selektor Vigna objavil reprezentanco za Besancon, kjer bo svetovno prvenstvo v vožnjah na dirkališču. V zasledovalni vožnji bodo tekmovali: Moser, Vi-sentini, Pizzoferrato, Borgoghoni in Leali; v vožnji posameznikov Mo-randi, Mantovani, Berto, Borgogno-ni in morda Saronni; v hitrostni vožnji in v »keirunu* Turrini, No-tari, Berto, Mantovani in Cappon-celli; med «stayersi» pa Algeri, Ro-sola, Tosoni, Vidno in Parecchirii. 4. Christakopoulos — Sarika- vazis (Gr.) 25,1 »FINN SENIOR* -—» U 0 3 1 o i. ca a. 11 2. Sarika vazis (Gr.) 19,4 3. Vasiliev (Bol.) 26,7 4. Georgiadis (Gr.) 27 5. Mrduljaš (Jug.) 39 «OPTIMIST» 1. Stamatiadis (Gr.) • ■ 6 2. Nikolič (Jug.) 11,5 'i. Komljanec (Jug.) 1+ 4. Kosminr (Jug.) 33 6. Karaš (Jug.) 32 7, Antončič (Jug.) 33,4 15. Piacun (Jug.) 67 »FINN JUNIOR* 1. Makjanič (Jug.) 3 2. Feredean (Rom.) 16,7 3. Mitakis (Gr.) 24 4. Viali (Jug,) 39,7 PLAVANJE Italijansko prvenstvo MODENA — Včeraj se je v Moden: pričelo italijansko državno plavalno prvenstvo. IZIDI " MOŠKI 100 m prosto: 1. Guarducci 52”02. 200 m hrbtno: 1. Falchini 2’08”85 (nov mladinski rekord). 200 m prsno: 1. Fabbri 2’23”5. 4 x 200 m prosto: 1. Fiamme Oro 7'53'66. ŽENSKE 200 m hrbtno: 1. Foralosso 2’20”37. 200 m prsno: 1. Tagnin 2’39'T5. 4 x 200 m prosto: 1. Sisport Fiat 8'41”83. NOGOMET Madžarska — Švedska 2:0 BUDIMPEŠTA — Nogometna enajsterica Madžarske je v prijateljskem srečanju z 2:0 premagala švedsko. Visoka zmaga Ascolija ASCOLI PIČENO — Italijanski prvoligaš Ascoli je v prijateljskem srečanju visoko premagal brazilsko moštvo Vasco da Gama s 6:1. Italijani so bili boljši skozi vse srečanje in trener Ascolija je na teren poslal vse razpoložljive igralce. Tudi Viareggio v Jugoslaviji VIAREGGIO - Mladinska ekipa iz Viareggia bo od 26. do 31. avgusta nastopala na mednarodnem nogometnem turnirju v Jugoslaviji. Turnirja se bode poleg Viareggia udeležili še Saint Etienne (Fr.), Stuttgart (ZRN), Austria (Av.) Partizan in Crvena zvezda iz Beograda, Vojvodina ter splitski Hajduk. Finalna srečanja bodo v Novem Sadu in v Beogradu. V torek Roma - Atletico RIMINI — Roma se bo v torek v Riminiju srečala z ekipo Atletica iz Madrida. Tekmo so organizirali v okviru mitinga prijateljstva med narodi, ki bo v Riminiju od 23. do 31. avgusta. Celotni izkupiček srečanja bo šel sorodnikom žrtev bolonjskega atentata. SP v Cortini CORTINA D AMPEZZO - 23. januarja 1981 se bo v Cortini začelo svetovno prvenstvo v dvo in štiri-sedežnem bobu. Prvenstvo, ki bo na obnovljeni progi (vgradili so ii u-metni ohla.ievalec), bo trajalo do 7. februarja. V okviru prvenstva bo 5. februarja v Cortini tudi kongres mednarodne zveze boba. OBVESTILA Košarkarska sekcija ŠZ Bor obvešča, da se bodo treningi članske košarkarske ekipe pričeli v ponedeljek, 25. avgusta, ob 20.30 na stadionu <1. maj*. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Orevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetia mesečno 80,00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih! trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. sožalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda- Oglasi 61000 Ljubljana, mm) Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije -Julijska krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dezei v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italllo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 22. avgusta 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja) in tiska j H« šssSflJ V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj KURDI - SIROTE SVETA Kurdistan je ime ozemlja, kjer prebivajo Kurdi, narod, ki šteje med 12 in 18 milijoni prebivalcev: točnih popisov ni, ker jih nekatere države ne priznavajo kot narod. To ozemlje, ki je veliko kot dve Jugoslaviji je razdrobljeno med 5 držav: večina je v turških mejah, nekoliko manj v Iraku in Iranu, drobci v Siriji in Sovjetski zvezi. V Turčiji živi od 7 do 8 milijonov, v Iranu 5, v Iraku 3 milijoni, pol milijona v Siriji in še manj v SZ. Na kurdskem narodnem ozemlju leži 70% iraškega petroleja, poleg tega, pa še bogata ležišča železa, srebra, svinca, cinka in kroma. Kurdistan bi torej lahko bil močna, strateško pomembna država, po številu prebivalstva pa tretja država na Bližnjem vzhodu, za Egiptom in Iranom. Ravno zato Kurdistana ni. Zato niso dopustile njegovega nastanka velesile, ko so si delile dediščino turškega cesarstva in so raje »balkanizirale* Bližnji vzhod; zato tudi današnje države zatirajo Kurde, ker se bojijo, da bi jim ti zrasli čez glavo. Kurdi so danes gospodarsko in kulturno nerazviti, posamezni deli narodnega ozemlja so medsebojno precej nepovezani, močne so še tradicionalne strukture plemenske družbe. Sami niso samostojne države še nikoli zahtevali, dovolj bi jim bilo, da bi se lahko svobodno razvijali v vsaki državi posebej, a razen kratke »pomladi* v Iraku, tega niso dosegli nikjer. Zaostalost so povzročale seveda vladajoče države, da bi zavirale njih razvoj. Zgodovina Kurdov je ena sama vrsta uporov in nečloveških zatiranj. Naj omenim le en primer: po uporu v turškem Kurdistanu leta 1937 je bilo pobitih nad 100.000 Kurdov, v samem mestu Der-sim je bilo 40.000 mrtvih. Leta 1930 so sto intelektualcev zašili v vreče in vrgli v jezero Van . . . Upori so se kljub temu stalno vrstili, gverila je stalno tlela, čeprav brez upanja na uspeh, ker niso nikjer mogli računati na varno zaledje. Nove perspektive so se pojavile šele po državnem udaru v Iraku, leta 1958. ko je Kassem strmoglavil filo-angleško hašemitsko kraljevino in priznal Kurdom doslej najširše pravice. A že leta 1963 je bil Kassem strmoglavljen, režim se je zamenjal in za Kurde se je začelo vse znova. Še prej, med drugo svetovno vojno so iraški Kurdi izkoristili šibkost velesil in si izborili precej široko svobodno ozemlje, a takoj po vojni je Anglija, zaskrbljena za »svoj* petrolej, prisilila voditelja Mustafa Barzanija, da se je umaknil Iran, kjer je s sovjetsko pomočjo ustanovil nekaj mesecev trajajočo Mahabadsko republiko, ki je propadla s sovjetskim umikom iz severnega Irana. Poleg nerazvitosti je velika hiba kurdskega gibanja precejšnja notranja razdrobljenost. Vsaka skupina je reševala svojo problematiko ločeno ne le od drugih skupin ampak tudi od ostalega prebivalstva v državi. Zadnje razočaranje so doživeli iranski Kurdi, ki so dali svoj prispevek k strmoglavljenju ša-hove diktature v prepričanju, da se jim obeta lepša bodočnost. Zmotili so se; očitno se islamski voditelji bojijo, da bi priznanje neke avtonomije Kurdom sprožilo val podobnih zahtev s strani ostalih manjšin v Iranu, kar bi ošibilo oblast sedanjega (iranskega) vodilnega razreda. Boja Kurdov še ni konec: možnosti za uspeh, vsaj za osnovne pravice bodo imeli, ko bodo dosegli večjo stopnjo družbene preobrazbe in ko se bodo povezali z naprednimi silami, ki se v posameznih državah borijo za enake cilje. Leva gibanja posameznih delov kurdskega naroda so že šla v to smer. LATINSKA AMERIKA IN NJENI VOJAŠKI REŽIMI Nasilje bolivijskih pučistov Videlov neuspeh v Braziliji Argentinskemu predsedniku ni uspelo prepričati brazilskih voditeljev o umestnosti ideološkega in političnega sodelovanja WASHINGTON — Stalni svet organizacije ameriških držav (OSA) ne bo razpravljal o bolivijskem vprašanju. Nikaragui ni uspelo namreč zbrati dovolj podpisov, kot so to zahtevale države andskega pakta, da bi jo podprle pri obnovi razprave o vojaškem udaru v Boliviji. Na prejšnjem zasedanju 25. julija je OSA izrazila nasprotovanje državnemu udaru, sedaj pa je kot kaže prevladalo načelo nevmešavanja v notranje zadeve neke suverene drža\ s. Sklep pa ne pomeni, da OSA podpira režim v La Pazu, še več, Bolivija je iz dneva v dan mednarodno bolj osamljena. Svetovna javnost se namreč seznanja z okrutnostjo pučistov, pred katero bledijo že dovolj srhljive vesti takoj po državnem u-daru 17. julija. «Amnesty International* je včeraj v Londonu objavil grozljive podatke o vojaški represiji v rudarskem mestu Caracoles, 266 kilometrov jugovzhodno od glavnega mesta. 4. avgusta, 18 dni po državnem udaru, je polk bolivijske vojske obkolil Caracoles in po obstreljevanju težkega topništva pričel s »čiščenjem* rudarskega mesta. «Amnesty International* ne navaja števila smrtnih žrtev, omenja le, da je 900 oseb izginilo. Po pričevanju očividcev pa se je soldateska zverinsko znesla tudi nad nemočnim civilnim prebivalstvom. Branitelji «zahodne omike* so posiljevali ženske in z ek- VČERAJ ZJUTRAJ PRI JAPONSKIH TERITORIALNIH VODAH Požar na sovjetski jedrski podmornici Umrlo devet mornarjev, 50 je ranjenih TOKIO — Na sovjetski jedrski podmornici vrste «echo 1» je včeraj zjutraj izbruhnil požar, ki je povzročil 9 mrtvih in več kot 50 ranjenih. Vzroki nesreče niso znani, do nje pa je prišlo, ko je podmornica plula ob japonskih teritorialnih vodah — 140 kilometrov vzhodno od otoka Okinawa. To so včeraj sporočile japonske oblasti, ki so tudi ugotovile, da je imela vojna ladja oporišče v Vladivostoku, kjer imajo Sovjeti baje še štiri podobne podmornice. Po pričevanju poveljnika britanske petrolejske ladje »Gari*. ki je bila najbližja kraju nesreče, ni mogoče več Upravljati podmornice. Trije sovjetski mornarji so se podali na krov »Garije*. da bi v ruščini odposlali sporočilo o nesreči in klic za pomoč. Edino, kar so sprejeli od Britancev, je bila rezerva vode, odklonili pa so vse dru go. Tudi niso sprejeli reševanja, ki ga je nemudoma ponudila japonska mornarica. Dejansko je čez nekaj ur priplula neka sovjetska trgovska ladja, na katero so prenesli ranjence. Japonska letala, ki so s posebnimi napravami za odkrivanje radioaktivnosti preletela področje nad podmornico, niso do sedaj ugota-vila uhajanje radioaktivnih žarkov. Japonske oblasti so vsekakor odre- dile stalno kontrolo radioaktivnosti, tako v morju kot v zraku okrog podmornice. V primeru, da bi prišlo do uhajanja, so zagotovile, da bodo uvedle preiskavo. Japonski zunanji minister je že sporočil Sovjetski zvezi »zaskrbljenost zaradi incidenta, do katerega je prišlo tik ob japonskih teritorialnih vodah in ki bo lahko povzročil radioaktivno uhajanje*. Podmornice »echo 1» so Sovjeti zgradili med leti 1960 in 1962. o-premljene so z dvema jedrskima reaktorjema in devetimi izstrelnimi cevmi. Dolge so 115 metrov, njihova BRT znaša 5500 ton, število posadke pa se vrti okrog 100 mož. Brez dvoma bo ta nesreča spet razburila že itak razburkane vode vojaških operacij svetovnih velesil v Indijskem in Tihem oceanu. Japonsko obrambno ministrstvo je namreč nedolgo od tega opozorilo, da se v zadnjih mesecih stopnjuje obseg manevrov in operacij sovjetskih ladij in letal na področju o-krog Japonske. Dodalo je tudi, da je število sovjetskega brodovja v zahodnem delu Tihega oceana višje od sedmega ameriškega brodovja. Sdvjeti naj bi tudi močno utrdili svojo prisotnost v Indijskem oceanu in drugih predelih Pacifika. Zato je Suzukijeva vlada že odobrila skoraj 10-odstotni povišek za naložbe v obrambne namene. Sam povišek znaša približno milijardo in 300 milijonov dolarjev. Z njimi bodo odkupili od ZDA najmodernejši vojaški material, med katerim bodo tudi protipodmorniška izvidni-ška letala P-3. Prenos ranjencev s podmornice (Telefoto AP) VIDEM - Karabinjerji iz Vidma so aretirali 33-letnega boksarja Bruna Freschija, bivšega italijanskega prvaka lahke kategorije. V njegovem stanovanju so našli znatno količino orožja in razstreliva, med katerimi dve brzostrelki, več ročnih bomb, ogromno število nabojev ter kar 166 različnih samokresov. Boksar je med zasliševanjem dejal, da je zbiratelj orožja. Freschi je tudi deželni prvak v streljanju. Marjan Sedmak zapušča Koroško CELOVEC — Zveza slovenskih organizacij se je v sredo zvečer s skromno svečanostjo poslovila od Marjana Sedmaka, ki je bil štiri leta dopisnik »Dela* in RTV Ljubljana na Koroškem. Kot je poudaril predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter, je Marjan Sedmak spremljal dogajanja na Koroškem v obdobju, ki je bilo eno najburnejših v zgodovini koroških Slovencev in ga komentiral in interpretiral za širšo slovensko javnost. Dr. Zwitter mu je izrazil v imenu ZSO zadovoljstvo, da je svoje delo opravljal tako vestno in s posluhom za včasih zelo zapletena vprašanja. Marjan Sedmak, bo zapustil Koroško septembra meseca, na Koroškem pa že pričakujejo novega dopisnika »Dela*. (Sindok) splozivom ubijali civiliste. Podobno so se pučisti znesli tudi v drugih rudarskih središčih. Tako krvava represija pa skriva po mnenju večine opazovalcev nemoč vojaške hunte, da bi utrdila svoj položaj v državi. Bolivijski režim se torej nahaja v precejšnjih težavah, tako zaradi notranjega odpora, kot zaradi mednarodne osamelosti, ki je včerajšnji sklep OSA ne spreminja. S podobnimi težavami se ubada tudi argentinski vojaški režim predsednika Videle, ki je dopotoval v Brasi-lio, da bi z brazilskim predsednikom Figueiredo ustvaril nekakšno os Brasiiia — Buenos Aires. V brazilskem glavnem mestu pa je naletel na gluha ušesa. Brazilski voditelji se do neke mere strinjajo z gospodarskim sodelovanjem, saj sta gospodarska potenciala obeli držav komplementarna, o političnem in ideološkem sodelovanju pa rtočejo govoriti. Med drugim je bil Videla nemalo presenečen, ko je moral govoriti skoraj pred popolnoma praznim parlamentom, saj se večina poslancev in senatorjev ni udeležila slovesne seje v znak protesta zaradi kratenja človekovih pravic v Argentini. Brazilski časopisi pa so bili še bolj jasni. Odločno in brez slepomišenja so napadali Videlo zaradi njegove podpore bolivijskemu državnemu udaru. Bolj kot pisanje časopisov pa greni Videli obisk spoznanje, da je v Brasilii naletel na gluha ušesa. Njegov načrt o skupnih naporih pri obrambi vojaških režimov so brazilski voditelji zavrnili z načelom nevmešavanja v notranje zadeve suverenih držav in Videli jasno povedati, da bo Brazilija nadaljevala po poti, ki naj ji omogoči ponovno vzpostavitev demokracije. Medtem ko Videla v Brasilii išče politično podporo, se nekaj podobnega dogaja tudi na notranjepolitičnem prizorišču. Argentinski notranji minister general Albano Harguinde guy je sprejel pet vidnih peronistič-nih voditeljev, da bi ponovno vzpostavil dialog z njimi, ali vsaj dokončno razbil že dovolj zrahljano e-notnost gibanja. Pred dvema me-secama se je nekaj podobnega zgodilo s priletnim radikalnim voditeljem Ricardom Balbinom. Kot takrat radikalci so tudi sedaj peroni-sti obsodili tako srečanje, ki daje le pečat priznanja nezakonitemu režimu, a ne rešuje demokracije v državi. Pri navajanju dogajanj na zelenem kontinentu je nemogoče spre- gledati položaja v Čilu, kjer fašistična hunta generala Pinocheta pripravlja za 11. september referendum o novi ustavi, ki bi omogočila ustavno nadaljevanje vojaške diktature. Proti referendumu so se izrazile vse čilske napredne politične sile. Bivši demokrščanski predsednik Eduardo Frei je ocenil Pinochetov predlog kot «najhujši dogodek v 170-letni republikanski zgodovini Čila* in predlagal ustanovitev ustavne skupščine in prehodne vlade, ki naj omogoči vrnitev Čila v demokracijo. Policisti v Milanu ustrelili mladega tatu MILAN — Včeraj ponoči so člani policijske patrulje v Milanu s streli ubili 21-letnega Luigija Cat-tanea, ki je nameraval s svojim pajdašem vlomiti v fiat «500». Ob prihodu agentov sta pričela mladeniča bežati, in se nista ustavila na njihov poziv. Tedaj so agenti izstrelili v zrak več strelov, od katerih je eden smrtno zadel Cattanea v glavo. V teku je preiskava. Orkan «Allen» terjal smrt 400 ljudi HAITI — Med svojim enoteden skim divjanjem je orkan «AUen» zahteval smrt okrog 400 ljudi ter popolnoma opustošil južni predel republike Haiti. Gmotno škodo so ocenili v vrednosti 400 milijonov dolarjev. Medtem se v to latinskoameriško državo stekajo prispevki različnih držav. Svojo pomoč so nudile ZDA, Kanada, Francija ter ZRN. VESTI 0 MOŽNIH POSEGIH VOJNE MORNARICE V FRANCIJI RIBIČI SE NE VDAJO PARIZ — Po vesti, da bo položaj v Franciji, ki je nastal po blo-kiranju pristanišč s strani ribičev, rešen s pomočjo vojne mornarice, s® vsi sindikati izrazili solidarnost do ribičev in vseh stavkajočih. Socialni problem ribičev zadobiva vedno bolj politični pomen. Francoski sindi' kati spodbujajo vse člane, naj odklonijo vsako pomoč vojni mornarici v eventualnih operacijah za reševanje blokad. Največja nevarnost pa Je prav v možni zaostritvi odnosov med vlado in ribiči. Francoski dnevnik Le Monde piše, da položaj v Franciji ni želo različen od položaja na Poljskem. Edina razlika je v tem, da re na Poljskem še ni govorilo o posegih vojske. Naposled še poudarja, da J« vojna mornarica predvsem sredstvo za ohranitev miru v notranjosti države. Vojna mornarica bi v tem primeru lahko intervenirala samo z važnejših pristaniščih, kjer pristajajo ladje z naftnimi proizvodi. " druge strani, pa dodaja Le Monde, francoske zaloge goriva lahko iA' Zaradi tega dejstva bi takojšnje nasilno dejanj« dostujejo še za sto dni. ne bilo preveč primerno. Ob stavki ribičev so tudi prašičerejci blokirali nekatere ceste V protest proti nizkim cenam prašičjega mesa. Vlada pa je odgovorila bodisi ribičem kot prašičerejcem, da jim preko določene mere ne mor« nuditi pomoči, ker bi sicer kršila konvencije Evropske gospodarske skupnosti. Prav protest francoskih ribičev pa je pospešil pregled ribiškega trga, ki ga pripravlja posebna komisija EGS. Prvi januar 1981 je termin, ki so ga določili za uresničitev «skupnega trga za ribolov*. Na sliki (telefoto AP): vrsta turistov čaika na vkrcanje v Chcrbourgu- iiiiiiitMiiiiiiiiiiiiifiiiiiiinimimiiiiimiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMmiiiiiiiiiimiiiMmniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiii iiiltli** KONEC MESECA SE BO SESTALA KITAJSKA SKUPŠČINA Pred Hua Guofengovim odstopom? PEKING — Kitajska tiskovna a-gencija Xinhua je sporočila, da se bo 31. avgusta sestala ljudska skupščina. Politični opazovalci v Pekingu napovedujejo, da bodo člani skupščine razpravljali o spremembah v vladi in o novi gospodarski usmeritvi. Obenem predvidevajo, da bo kmalu odstopil ministrski predsednik Hua Guofeng, enako odločitev naj bi sprejelo tudi šest ministrskih podpredsednikov. Kitajski voditelji, ki se bodo odpovedali mestu v vladi, bodo obdržali dosedanje zadolžitve v partiji. nmiiiiiiiiMmnmMiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiniiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiMiiiimiimiiiiiHUui Priznanje jugoslovanskim pravnikom BEOGRAD — Jugoslavija je dala in še daje svetu pomembne pravnike, ki so, kot na primer slavni Bartos, pustili za seboj sledove svojega delovanja ali pa so se v novejšem času uveljavili ne le kot državni, marveč kot svetovni pravniki. S temi besedami je večletni predsednik izvršnega odbora svetovnega združenja za mednarodno pravo lord Wilberforce razložil, zakaj so prav Jugoslaviji že drugič zaupali, da je gostiteljica konference svetovnega združenja za mednarodno pravo. Jugoslovanski teoretiki mednarodnega prava, je nadaljeval VVilberforce so zahvaljujoč svojemu delu kot tudi neodvisni in neuvrščeni politiki Jugoslavije dosegli velik ugled na področju mednarodnega prava. Jugoslavija je sprožila akcijo za iskanje pravnega sistema, na temelju katerega naj bi bila izpostavljena nova mednarodna ekonomska ureditev. Na njeno pobudo je bil ustanovljen poseben odbor za proučevanje tega področja in prav ta odbor je bil na tokratni konferenci med najbolj delovnimi. Seveda področje dela zahteva veliko časa in nemogoče je kar čez noč pričakovati konkretne rezultate. Kljub temu pa je po besedah Wil-berforcea konferenca na dobri po- ti, da v bližnji prihodnosti doseže konkretne uspehe, (dd) DUBROVNIK - Podpredsednik izvršnega sveta sabora Hrvatske dr. Emil Ludviger se je včeraj pogovarjal s predsednikom vlade italijanske dežele Veneto prof. dr. Carlom Beminijem, Ludviger in Bernini sta se pogovarjala o sodelovanju republike Hrvaške in dežele Veneto ter izrazila željo in pripravljenost, da bi se to sodelovanje še širilo. Dr. Bernini je tudi posredoval (»vabilo za predsednika IS hrvaškega sabora Petra Flekoviča, naj obišče deželo Veneto in Benetke, (dd) Na Kitajskem si že nekaj mesecev sledijo večje spremembe, ki napovedujejo pomembne novosti. Pred kratkim so z glavnega trga Tianan men odstranili Marxove, Engelsove, Leninove in Stalinove portrete in tudi ljudska skupščina naj bi na svojem zasedanju obsodila kult osebnosti. Zavzela pa naj bi se za zmanjševanja kopičenja funkcij ter za okrepitev vloge mlajših kadrov. V Pekingu z veliko gotovostjo napovedujejo, da bo prav v okviru teh zahtev zasedel mesto ministrskega predsednika sedanji ministrski podpredsednik Zhao Zi-yang. Skupščina naj bi sprejela tudi pomemben gospodarski dokument. ki naj bi potrdil pravilnost gospodarske usmeritve za katero se zavzema Zhao Ziyang. To usmeritev postopoma že uvajajo v prakso. Kitajska tiskovna agencija je včeraj sporočila, da je že 6600 tovarn začelo prevzemati neposredne finančne odgovornosti. Podjetja ne bodo več odvajala dobička v državne blagajne, ampak bodo z njim sama razpolagala. Država se bo postopoma omejila na izdelavo splošnih gospodarskih usmeritev in pobiranje davkov; s tem naj bi le nadzorovala poslovanje posameznih podjetij. Gospodarsko reformo uvajajo postopoma po celi državi. Osrednje oblasti so v posebni okrožnici zahtevale naj vsaka pokrajina gospodarsko osamosvoji po novih smernicah vsaj dve podjetji. V teh po djetjih pridobljene izkušnje, naj b* uporabili v nadaljnjem razvoju nov« gospodarske ureditve. Nove gospodarske smernice s® vplivale tudi na število obrtniški*1 delavnic, ki letos zelo hitro nar«; šča; lani jih je bilo 250 tisoč, z118) pa jih je že 400 tisoč. Kitajska vi«' da namerava še povečati Dozorno*1 obrtnikom, zmanjšala naj bi jjrn razne dajatve in olajšala pridob1' vanje potrebnih posojil. Na Kitajskem se medtem mudi ameriški kandidat za podpredsed" niško mesto in Reaganov sodeluj vec George Bush, ki se je včeraj sestal z zunanjim ministrom Huan» Huo. Bush je dopotoval v Pekini> da bi kitajske voditelje seznanil * Reaganovo usmeritvijo v zunanj* politiki. Pojasnil je tudi njegov« izjave, da morajo ZDA ponovnp vzpostaviti uradne diplomatske s*1.' ke s Tahvanom, kar so mu kitaj* ski voditelji močno zamerili Kija® temu pa je Huang Hua izjavil, d* Kitajska ne namerava podpira*1 nobenega kandidata za ameriškega predsednika. DUNAJ — Včeraj so v avstrijske^1 parlamentu razpravljali o »škandalih*, ki so prišli na dan ob gradnJ nove dunajske bolnice. Med drug1111 so razpravljali o korupciji v znesku 10.000 šilingov, ki jih je neko koroško podjetje nudilo avstrijski socialistični stranki, da je prejelo dovoljenje za gradnjo. III. DUŠAN ŽEUEZNOV____________ DIVJALI SO MED VOJNO PO PRIMORSKI 52. Nemški polkovnik Heinrich Christl Predsednik: Ali dopuščate možnost, obtoženi Christl, da so to izvršile vam podrejene enote? Christl: Če so to izvršile moje čete,, potem se je to lahko zgodilo samo v borbi. Predsednik: Ali ste dobili kako poročilo, da so bile v Slavini borbe in da je bila vas požgana? Christl: O tem nisem nikdar ničesar izvedel. Vojaški tožilec: Trditev obtoženega Christla ni resnična, ker omenjena priča v svoji izjavi jasno izpoveduje: Kljub temu, da se je partizanska enota umaknila v bližnji gozd in da je komandant dobro vedel, da je prebivalstvo vasi bilo pri tem nedolžno, je ukazal svoji drhali vas zažgati. Obtoženi Christl, vprašam vas, zakaj niso pustile vaše enote prebivalstvu, da bi gasilo požar? Christl: Nikdar nisem bil navzoč, nikdar nisem bil v tem kraju in nisem nikdar dal povelja, nisem niti vedel, kdaj so moje čete prišle v ta kraj. To je vodil moj podrejeni komandant bataljona Kellner. Pomočnik tožilca: Ali ste poveljevali bandi ali vojski? V vojski je običaj, da podrejene enote pošljejo poročila in ne smejo prekršiti odrejenega povelja. Torej, ali ste poveljevali bandi ali vojski? Christl: Jaz sem poveljeval vojski. Predsednik: Obtoženi Christl: ali ste vi med vašimi službenimi obhodi iz vašega štaba v Postojni v dolini Pivke ali kjerkoli naleteli na kako požgano vas? Christl: Kje? V Pivki? Predsednik: V dolini Pivke. Christl: Videl sem požgano vas Lipo, nadalje Rupo. Predsednik: Ne mislim na Istro, temveč na dolino Pivke v naj bližji okolici Postojne. Christl: Samo eno edino vas, edino hišo sem videl, ki je bila požgana in sicer v Bukovju. Predsednik: Ali ste vi bili sam osebno v Bukovju? Christl: Da. Predsednik: In osem sto metrov pod Bukovjem ležeče požgane vasi niste videli? Christl: Ne. Predsednik: Nadaljnja točka obtožnice vas bremeni, da ste na tako imenovanih očiščevalnih pohodih, da so vam podrejene enote vršile hišne preiskave po v obtožnici navedenih vaseh in da so pri tem ropale vse, kar jim je prišlo pod roke: jestvine, denar, kolesa, ure in druge dragocenosti ter ropali živino. Ali vam je o teh dejanjih kaj znanega? Christl: Samo en primer mi je prišel na ušesa. Ne vem kje, jaz sem po sodnem oficirju, ki je bil jurist m ki je znal jezik, takoj dal nalog, da ta primer takoj razišče. Predsednik: In kaj je preiskava pokazala? Christl: Da so bili neresnični podatki. Predsednik: Da bi nemška vojska izvršila kjerkoli kak rop? Ja? Christl: Vedel sem samo za ta edini primer. Predsednik: In ta edini primer, o katerem vi pravite, kjer bi nemška vojska izvršila tatvino, je bil neresničen? Christl: Da. Predsednik: Ali vi dopuščate možnost, da bi bilo tako dejanje kjerkoli izvršeno? Christl: Tega ne morem reči. Predsednik: Priče vam bodo pa dokazale, da je stvarno tako. Sodnik - prisednik: In to v konkretnem slučaju. Vojaški tožilec: Obtoženi Christl. Neštevilne priče vam bodo to povedale iz Malega otoka, Studenega, Predjame itd. Navedem naj samo eno pričo, izpoved Turka Jakoba iz Predjame. Priča Turk Jakob trdi: «Tudi pri nas smo imeli žrtve nemškega nacizma. Kolben Peter iz Predjame, 57 let star, je bil takrat ustreljen. Oktobra 1944 jo bil ustreljen kot talec Požar Anton. Požar Mariji so decembra 1944 Nemci odpeljali enega prašiča. Istega dne je bila Jelenček A. odpeljana ena junica itd. Bili so to nemški planinci.* Poleg tega imamo izjave še neštevilnih prič, ki jih ne bom našteval. Se spomnite vi teh zločinov? Christl: Ne, niti enega. Vojaški tožilec: Jih boste pa slišali v dokaznem postopku. So to zločini ali ne? Christl: Da. Vojaški tožilec: Ste nosili znak planinke? Christl: Da. Vojaški tožilec- Vidite, da je izključena pomota. Christl: Mislim, da ni pomota. Vojaški tožilec: Odgovarjate kot neposredni komandant za zločine teh enot. Christl: Ne morem odgovarjati za te zločine, ker nisetf1 bil prisoten in ker nisem imel nobenega vpliva. V eno«1 primeru, ki se je pripetil v Podgradu, sem zvedel, da j® bil storilec izročen sodišču, ker je ukradel raco in bil obsojen na 4 — 6 mesecev ječe in izgubo častne lastnosti pričakovalca oficirskega čina. Vpjaški tožilec: Kaj pa je bilo s tistimi, ki so kradli prašiče, odvedli junico in požigali vasi? Ti so se pa vzgajali v nadaljnjem zločinstvu. Pomočnik tožilca: Imam vprašanje za obtoženega Kiiblerja. Predsednik: Obtoženi Kiibler, pristopite k sodišču. (Obtoženi Ktibler stopi pred sodišče). Pomočnik tožilca: Obtoženi Kiibler, včeraj ste izjavili' da je nemški oficir, ki je dal ubiti pet Slovencev, dobil ukor, danes pa slišimo, da je vojak, ki je ukradel raco, dobil šest mesecev. Kaj je po vašem več vredno, človek ali raca? Kiibler: Človek, oziroma človeško življenje. Pomočnik tožilca: Kako je potem mogoče, da je oficir dobil samo ukor? Kiibler: Prosim, če smem pojasniti. Predsednik: Tovariš tožilec, ali so vam potrebna P®* jasnila? Pomočnik tožilca: Ne.