List delavcev v vzgojno-izobraževalnih zavodih
Ljubljana, 29. marca 1974 - številka 6
Ob petindvajsetletnici
Pred petindvajsetimi leti se je v razmerah, ki so bile za naše šolstvo prav gotovo najtežje, rodilo glasilo prosvetnih delavcev. To je bila doba, v kateri smo bili vsi — fizični in umski delavci zelo povezani med seboj - morda celo mnogo bolj kot danes -hkrati pa enotno povezani s sindikati.
Naše glasilo je začelo izhajati z željo, naj bi bili učitelji vseh vrst še tesneje povezani z vsemi tistimi, ki imajo podobno ali pa enako nalogo. Prevladovalo je hotenje po usklajenem delovanju.. Po tem, da bi vsi prosvetni delavci pretkali vzgojno-izobraže-valno dejavnost z istimi smotri: tisti, ki so delali v jaslih, oni iz osnovnih šol v večjih središčih ali manjših, odročnih krajih; učitelji v raznih strokovnih šolah in tisti, ki so izobraževali mladino na višješolskih in visokošolskih zavodih.
..Prosvetni delavec" naj bi torej pomagal usmerjati učitelje, da bi laže nakazali novemu rodu pot, po kateri bi se lahko otrok in mladinec - v kar najustreznejših razmerah in ob pomoči mjboljših učiteljev - povzpel do najvišjih vrhov znanja in izobrazbe.
To so bile takratne misli, visoke želje in smotri, ki so pospremili naše glasilo v življenje. Smotri socialistične vzgoje. Ti pa morajo biti vedno enako vabljivi za vse vzgojitelje mladih generacij, ki imajo v sebi dovolj trdne volje, moči in čuta odgovornosti do dela, ki ga opravljajo. Stara resnica pa je, da bodo svojim nalogam lahko kos le tedaj, če bodo dovolj izobraženi. Ne poslušamo zaman ob vsaki priložnosti besed o pomenu permanentnega izobraževanja.
Kompas za našo nenehno povezavo z delovnimi ljudmi, za povezanost s stroko in pravilno ravnanje pa je lahko le odgovornost prosvetnih delavcev do lastnega izobraževanja, odgovornost za pravilno rast vzgoje in izobrazbe mladega rodu, pa tudi soodgovornost za izboljšanje razmer, v katerih delajo naši vzgojnoizobraževalni zavodi.
Glasilo je kot človek. Če je povezan z ljudmi, se ne postara. Tudi naloge .posvetnega delavca" v resnici ne morejo nikdar zastarati. V svoji odraščajoči dobi naj ostane nezamenljivi priročnik in mentor tudi za prihodnje dni. List, v katerem bomo našli prenekatero misel, ki nam bo pomagala pri prizadevanjih, ko bomo skušali vzgojiti iz otroka sodobnega človeka. Takega, ki bo znal vrednotiti vzgojo, izobrazbo pa tudi učitelje.
JOŽE ZORN,
prvi urednik Prosvetnega delavca
v
Auguste Rodin:
^netniška dela ne sodijo med koristne stvari tiste vrste, kakor so hrana, obleka, stanovanje, s katerimi zadostimo naše telesne potrebe.
sekakor nas iztrgajo iz suženjstva praktičnega življenja ter nam odpro začaran svet misli in sanj. Jorej ne gre samo za duševno naslado, tok ^ za.ve^t® ved; Umetnost kaže vzrok bivanja na zemlji. Ljudem odkriva smisel življenja, pojasnjuje jim, kakšna je njihova usoda in jih
Colling Wood:
j-^etnost je zdravilo skupnosti proti najhujši bolezni duha - sprideni zavesti.
S seje Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije
Enotnost vzgoje, izobraževanja in kulture
"\
Letošnjega 21. marca je bila v Beogradu skupna seja eiavcev osnovnih in srednjih šol ter visokošolskih, znanstve-(i ® kulturnih zavodov. S tem se je Sindikat delavcev Id ■Zbfn'^ dejavnosti Jugoslavije vključil v javno razpravo o ejnih temeljih samoupravne socialistične preobrazbe n A°le,!n izobraževanja in o Idejnih temeljih preobrazbe na lienh U *cu^ture “1 znanosti. O teh dokumentih, priprav-inž ii*3 ^ kongres ZKJ, je govoril na tem delovnem zboru Marko Bulc, član predsedstva SFRJ in predsednik °ra za pripravo smernic za razvoj izobraževanja in vzgoje.
klarknUVD^in^1 besedah je inž.	vanju. Prvič: dfelavski razred
smo oc U C Pou^ar'b »Kadar	kot glavni nosilec družbenega
mem h enJevab razloge za spre-	napredka lahko uresničuje
'Zobraž V .^stemu vzgoje m	svojo zgodovinsko nalogo, tj.
pred evanja, smo poudarjali	osvoboditev dela in odpravo
to katem tri temeljna načela,	razredov, po tej poti pa osvobo-
nunist13 zavzema Zveza ko-	ditev družbe - le tedaj, če
nova ?V' *3 naoela sicer niso	vključi v svoje revolucionarne
P°! Drvi *Prav nastopa ZKJ to	akcije izobraževanje in vzgojo."
kumentn S ta^° us^aiennri do- Kot drugo pomembno na-m o vzgoji in izobraže- čelo je navedel Marko Bulc to,
da sta vzgoja in izobraževanje pomembna dejavnika splošnega napredka; čim hitreje se razvajata, tem bolj prispevata k uresničenju interesov delavskega razreda, posebno k neposrednemu povečanju produktivnosti.
In še tretje načelo: vzgoja in izobraževanje prispevata k vsestranskemu razvoju ustvarjalne osebnosti, ki ima izgrajen sistem vrednot samoupravne socialistične družbe in odnosov v njej.
„Odločili smo se, da bomo vključili v Idejne temelje samoupravne socialistične preobrazbe vzgoje in izobraževanja dve skupini vprašanj. Ena od teh je ustvarjanje novih družbenoekonomskih odnosov oziroma novega položaja vzgoje in izobraževanja v teh odnosih,
druga pa je delovanje vzgojno-izobraževalnega sistema, ki ga ne pojmujemo samo kot šolski sistem, temveč kot sistem vseh dejavnikov, ki, lahko vplivajo na človekovo zavest," je poudaril Marko Bulc.
SODOBNA
DELOVNA VZGOJA ^
Dvotirnost v srednješolskem izobraževanju, ki smo jo do sedaj dopuščali, je treba odpraviti; tudi ta je namreč pomagala povečevati socialne razlike. Nadaljnja značilnost dosedanjega izobraževalnega sistema je tudi pomanjkljiva splošna izobrazba. Med slabostmi gimnazije je treba poudariti predvsem to, dajo ta šola dijake vse preveč usmerjala v študij, ni pa jih pripravljala za delo.
„Marksizem,“ je poudaril Marko Bulc, „do sedaj ni bil glavni element v temelju vzgoje in izobraževanja. Postati pa mora temelj tega področja, ki ima poseben družbeni pomen. Sprejemamo ga kot ideologijo osvobajanja, kot revolucionarno prakso delavskega razreda. Menimo, da je tak način obravnave začetek procesov za odpravljanje prepada, ki je nastal med izobraževanjem in vzgojo ter delom, pa tudi razmejitve med fizičnim in umskim delom. Ves vzgojno-izobraževalni sistem mora biti prežet z delovno in tehnično vzgojo.
Delovna vzgoja mora zajeti pouk o sodobnih ekonomskih, socialnih, političnih in etičnih vidikih dela. To pomeni, da mora pripravljati mlade ljudi ne
samo za humane družbene odnose, temveč tudi za razumski odnos narave.
V nadaljevanju je Marko Bulc poudaril, da morata postati vzgoja in izobraževanje sestavni del skrbi delavcev za razširjeno reprodukcijo. Taka stališča pa prinašajo še nekaj zelo pomembnega; prosvetni delavci postajajo v takem sistemu res delavci. Sprememb pa seveda ni mogoče pričakovati, če ne bosta postala vzgoja in izobraževanje sestavni del združenega dela. Šele tedaj bodo postali prosvetni delavci bistveni element združenega dela. Vse to pa odpira široke možnosti za dogovor in skupno akcijo vzgoje in izobraževanja ter združenega dela.
[Nadaljevanje na str. 2)
Delati — narediti
S seje Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije
Enotnost vzgoje, izobraževanja in kulture
(Nadaljevanje s 1. str.)
TRI RAZSEŽNOSTI
Tudi interesne skupnosti imajo pomembno vlogo pri reformiranju šolskega sistema in njegovem preraščanju v celostni sistem vzgoje in izobraževanja, ki morata biti idejno tesno povezana in enotna v procesu oblikovanja vsestransko razvite osebnosti.
Odbor za izdelavo zasnove reforme meni, da je treba interesne skupnosti za osnovno izobraževanje ustanavljati po teritorialnem načelu, druge pa po področjih dejavnosti. Pričakujejo, da bo X. kongres ZKJ zavzel stališče, da je treba razviti predšolsko vzgojo kot sestavni del vzgojno-izobraževal-nega sistema.
Vso organizacijo oblike in vsebine usmerjenega izobraževanja (izobraževanja po osnovni šoli) je treba zasnovati tako, da
no splošno izobraževalno osnovo; ta naj bi zajela splošno kulturno, družbenoekonomsko, naravoslovno-znanstveno in proizvodno-tehnično izobraževanje. Pri tem bo posebno poudarjena politehnična vzgoja. Na tem temelju je treba dograditi prožno zasnovan sistem vsebine, trajanja in organizacije izobraževanja, Id bo upošteval spremembe v strukturi dela in temeljnih poklicih.
Za uresničitev tako zasnovanih Idejnih temeljev samoupravne socialistične preobrazbe vzgoje in izobraževanja pa se morajo zavzemati vsi prosvetni delavci in drugi družbeni dejavniki. Novi sistem ima tri razsežnosti: menjava — delo — izobraževanje — delo; izobraževanje ob delu in pripravljanje za samoizobraževanje.
Živahna razprava je pokazala, da so Idejne temelje po-
jv* iitsuu zAuiiv/vau lanu.-ua ___j j v	.	r* t
bodo lahko učenci po končani	VSod, dobro sPreJeU‘ P?861™
osnovni in srednji šoh takoj	Poudarjena pa je pripravljenost
začeli delati v ustreznem poklicu. To pa pomeni, da se bodo lahko bolj prožno kot sedaj odločali za nadaljnje šolanje ali pa za zaposlitev. Ž učnimi načrti in z organizacijo usmerjenega izobraževanja je treba učencem že v prvem obdobju šolanja omogočiti skup-
za to, da se z vsemi močmi zavzemamo za njihovo uresničenje.
Tudi razprava o nalogah ZKJ na področju kulture in znanosti je opozorila na temeljne smernice za preobrazbo na teh področjih.
DJOKICA PETKOVIČ
Enakopravno za vse fakultete
„Osnovna usmeritev za novo sistemizacijo znanstvenih in strokovnih sodelavcev je - enakopravna obravnava vseh fakultet,4 je poudaril rektor ljubljanske univerze prof. dr. Milčinski pri obravnavi poročila univerzitetne komisije za sistemizacijo na seji pedagoško-znanstvenega sveta univerze, ki je bila v Ljubljani 14. marca.
Sistemizacijska komisija je ugotovila potrebe in ocenila stanje ne glede na sedanje finančne razmere, ki onemogočajo uresničenje teh potreb. Zaradi upoštevanja stvarnih možnosti so predlog filozofske fakultete odložili, iskali pa bodo nove poti za rešitev.
Ker je - kot smo slišali v razpravi - treba po družbenem dogovoru najprej uskladiti osebne dohodke delavcev družbenih dejavnosti z dohodki delavcev v gospodarstvu (saj je odhajanje kadrov že zaskrbljujoče), bodo predlagali novo sistemizacijo le za najnujnejša delovna mesta.
Razprava je opozorila, da je, kljub potrebam, nemogoče večati število novih namestitev, saj znaša indeks porabe v primerjavi z lanskim letom 120 %.
Člani so med drugim ponovno razpravljali o študiju narodne obrambe. Slišali samo, da bo pedagoško-znanstveni svet univerze še posebej obravnaval to vprašanje ob predlogu, ki ga bo o tem pripravila fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Na tej fakulteti
bodo uvedli novo študijsko usmeritev narodne obrambe, pri tem pa upoštevali kadrovske potrebe na območju Slovenije. Za podpisnika sporazuma med univerzo in narodno obrambo, ki bo podpisan v Beogradu, so pooblastili rektorja ljubljanske univerze.
Ob ponovni razpravi o pre-osnovi višje šole za organizacijo dela v Kranju v visoko šolo so soglasno podprlipredlog, naj rektorat univerze čimprej pripravi sestanek predstavnikov komisije in fakultet. Takrat bodo ob gradivu (ki doslej ni bilo vsem na voljo) izoblikovali o tem jasno stališče.
TEA DOMINKO
Večidel razprave na 23. seji skupščine republiške izobraževalne skupnosti (dne 14. marca) je bil namenjen usklajevanju ■ predlogov glede programiranih nalog ali denarja za šolstvo v letu 1974, pa tudi glede družbenega dogovora o prevzemu investicijskih obveznosti za naložbe na področju družbenih dejavnosti. V letu 1974 naj bi te prešle na samoupravne interesne skupnosti.
Sklep prejšnje (22. seje z dne 19. novembra 1973) je bil: ..Skupščina sodi, da je v letu 1974 z družbenimi dogovori o gibanju na gospodarskem in drugih področjih treba zagotoviti vzgojno-izobraževalnemu področju takšen položaj, da bo sposobno opravljati svoje odgovorne naloge.44 Sklepe je treba izvajati — in vendar stoji gospodarstvo, ki naj bi dalo materialni temelj za ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, še vedno ob strani in čaka. Česa?
Morda dokončno izoblikovanega zakona o izobraževalnih skupnostih - ali pa neke trajnejše oblike delovanja na področju vzgoje in izobraževanja? Vse je namreč samo prelivanje, spreminjanje, predlaganje in razpravljanje. Sedanji osnutek zakona, ki je bil precej časa v razpravi, že pred dokončno redakcijo ne ustreza več resničnim razmeram. Pripravljen je bil
namreč, še preden je bila sprejeta ustava. Ta je dala temeljnim izobraževalnim skupnostim drugačen pomen. Zdaj je nujno, da se trdno zakoličijo dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti, da se te čimprej ustanovijo. Šele potem bomo namreč lahko (po razpravah) pripravili zakon o izobraževalnih skupnostih. Prejšnje oblike temeljnih izobraževalnih skupnosti nimajo več prave veljave - novih pa tudi še ni. Tako smo pri pripravi zakona pravzaprav prikrajšani za tisto, na čemer naj bi ta zakon temeljil: za strokovno in družbeno zavzeto razpravo.
Ustava nam daje možnost, da se pri interesnih skupnostih (za vsako področje naj bi bila v republiki po ena interesna skupnost) oblikujejo temeljne interesne skupnosti — teritorialne ali funkcionalne, izobraževalna skupnost SR Slovenije pa bo povezovala vso dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja. Za pravilno načrtovanje razvoja vzgoje in izobraževanja je najpomembnejše, da se čim tesneje povežeta gospodarstvo in izobraževalne skupnosti. Le tako bo na eni strani mogoče zagotoviti denar - ma drugi pa ustrezno izobražene ljudi za določena področja v gospodarstvu.
Preden začnemo z razpravo ali dogovarjanjem pa moramo
biti temeljito pripravljeni. Ne delajmo si utvar, da bodo ljudje na terenu našli mimogrede najboljše rešitve — če jih ne bomo skušali poiskati sami s temeljitim študijem. Treba je odgovorno delati — in tudi res narediti tisto, za kar se po temeljitem preudarku odločimo. Pojem, ki ga tako pogosto uporabljamo — VZAJEMNOST je treba natančno opredeliti. Vse dosedanje razprave na terenu so pokazale, da so delovni ljudje pripravljeni na povezavo izobraževalnih in temeljnih samoupravnih skupnosti. Tudi naše strokovne ustanove si morajo prizadevati in pomagati najti najboljše oblike razvoja izobraževanja. Zanimanje in prizadevanja vseh ljudi je treba strniti v enotno zakonodajo za izobraževanje v SR Sloveniji. To je rezultanta večine razprav.
In vendar obstaja nasprotje med hotenji: novi zakon je treba pripraviti čim bolj temeljito in čim hitreje. Prvo trimesečje gre h koncu — mi pa še nimamo pripravljenega sistema!
Torej:
— Marsikaj se bo spremenilo, če to želimo ali ne.
— Opredeliti se moramo za določeno vsebino vzgoje — razumljivo - za socialistično vzgojo. (Zadnje čase spet slabi vzgojna funkcija šole.)
' — Sistem financiranja je treba natančno izdelati: za sedaj imamo samo lepe besede.
Ne moremo se prešteti
Leto za letom, dan za dnem odhajajo naši delavci na delo v tujino. Pravijo, da nihče ne ve prav natanko, koliko Jugoslovanov je na tujem: tistih, ki so se izselili že v preteklosti in onih iz novejšega obdobja. Zadnji razvid imamo baje iz leta 1971 - in še ta je bil narejen ob popisu prebivalstva - zajel pa ga je komaj 70 do 75 odstotkov. Najnovejši podatki uprave za našo delovno silo v tujini pri zveznem sekretariatu v Beogradu trde, da je v tujini okoli milijon sto tisoč Jugoslovanov.
Zakaj se ne moremo prešteti? Diplomatska konzularna predstavništva v tujini izdajajo potne liste, ne da bi ob tem zahtevala potrebne prošnje in podatke. Ta predstavništva tudi ne izvajajo petih predpisov s področja dela. Zakon o razvidih pripravljajo že dve leti - za sedaj je šele v fazi predloga.
Razvid pa je eden prvih pogojev za šolanje naših otrok na tujem in hkrati spremljevalec učinkovitosti dela na šolah.
Na ta problem so opozorili tudi na drugi seji koordinacij-skega odbora za vprašanja naših delavcev, v tujini pri republiški konferenci SZDL Slovenije, ki je bila pretekli teden v Ljubljani. Posebno pozornost so posvetili osrednji točki - problemom šolanja otrok naših delavcev v tujini (gradivo zanjo je pripravil republiški sekretariat za prosveto in kulturo). '
Gre torej za tiste otroke, ki so nedeljivi del naše ekonomske
Kljub temu da uporabljamo pri tehničnem pouku v osnovni šoli vedno več konstruktorskih zbirk, učenci ob praktičnem delu še vedno obdelujejo kovine, les in plastične mase — Foto: F. Brus
migracije in postajajo pomemben dejavnik usmerjanja naših migracijskih tokov. Slediti morajo staršem, pa če to želijo ali ne. In tako kot njihovi starši imajo tudi oni v tujini svoje težave: ne poznajo jezika, so osamljeni, imajo prezaposlene starše . . .
Vse to še stopnjuje praz-. nino, Id je nastala v njihovi duševnosti po odhodu iz domovine. Problemi otrok naših zdomcev pa postajajo vse bolj tudi naši problemi - problemi naše dežele V nekaterih tujih deželah so poskrbeli zanje resno in organizirano. S tem se ukvarja veliko ustanov, pa tudi posameznikov, nastajajo celo prve raziskave o tej problematiki.
Koliko smo za to naredili pri nas? Slovenija je zbirala podatke o številu učencev slovenske narodnosti, preučevala predpise in možnosti za organizacijo dopolnilnega pouka v tujih državah in pomagala ustanavljati oddelke za dopolnilni pouk v slovenskem jeziku.
Ta problematika se je obravnavala v sklopu celotne problematike zaposlovanja naših delavcev v tujini, ker je bilo le tako mogoče opredeliti pomen, ki ga ima za slovensko skupnost dopolnilni pouk v slovenskem jeziku v tujini.
PREMALO OTROK
se uči slovensko
Vendar pa dosedanja prizadevanja niso rodila kdo ve kakšnih dosežkov. V slovenski dopolnilni pouk je vključenih \ samo 350 naših otrok.
Vzrok: dosedanja stališča o tem problemu niso bila enotna in usklajena. Šele v zadnjih treh letih se s tem vprašanjem nekoliko resneje ukvarjajo za vzgojo in izobraževanje pristojni republiški organi in samoupravne interesne skupnosti. Doslej je na tem področju storil največ republiški sekretariat za prosveto in kulturo, sodelovala pa sta tudi zavod za šolstvo in Zveza prijateljev mladine; izobraževalna skupnost je prispevala denar, ni pa se ukvarjala z vsebino pouka.
Vse do leta 1971 — dokler niso prešle pristojnosti na področju vzgoje in izobraževanja na republike - je imel pomembno vlogo pri organizaciji
dopolnilnega pouka v jezikih jugoslovanskih narodnosti zvezni svet za izobraževanje in kulturo. Izoblikoval je posebno delovno skupino, sestavljeno iz predstavnikov posameznih republik; ta je razreševala probleme, ki so nastajali pri organizaciji dopolnilnega pouka, pripravila pa je tudi učne načrte za dopolnilni pouk v jezikih jugoslovanskih narodov. Zatem je prevzel usklajevalno vlogo zvezni zavod za mednarodno znanstveno, prosvetno-kulturno in tehnično sodelovanje. V Parizu, Bonnu, Frankfurtu, Muenchnu, Stuttgartu in Stockholmu so dobila jugoslovanska diplomatsko konzularna predstavništva konzule in svetnike za šolska vprašanja jugoslovanskih otrok in delavcev v tujini (Slovenci še nimamo svojega svetnika).
Slovenski otroci morajo v večini evropskih držav obiskovati 9-letno šolo - pri všolanju pa imajo težave z jezikom. Zato so te države razvile dve obliki dopolnilnega pouka. Prva oblika so pripravljalni ali uvodni razredi, ki pomagajo otroku, da se čimprej vključi v tujejezično šolo. V teh šolah prevladuje sprva kot učni jezik še materin jezik, kasneje pa jezik tuje države. Ta pouk tuje oblasti najbolj podpirajo, zato so pripravljene zanj ,plačati učitelja.
Druga oblika je pouk materinega jezika, narodne zgodovine in zemljepisa matične države za otroke posameznih starosti (v ZR Nemčiji 4 do 5 ur tedensko, na Švedskem pa le 2 uri tedensko). Ta pouk je namenjen otrokom, ki že obiskujejo tujejezično šolo; države so zanj različno zainteresirane, zato so tudi možnosti šolanja različne. *
POZABLJENA
PREDŠOLSKA VZGOJA
Jugoslavija si prizadeva urediti ta vprašanja prek naših diplomatsko konzularnih predstavništev. Na Švedskem je vrhovna šolska uprava sprejela v svojo delovno skupino za reševanje problematike šolanja otrok jugoslovanskih delavcev v tej deželi predstavnike šolskih oblasti iz Jugoslavije, v ZR Nemčiji pa je sprejet o tem načelni dogovor o sodelovanju, ki bo potekalo prek posebne meddržavne komisije, sestav-
— Gre za primarno družbeno dejavnost, v katero je vključena četrtina slovenskega prebivalstva. Že vrsto let se ukvarjamo s financiranjem in prestrukturiranjem vzgojno-izobraževalnih organizacij. Izobraževalna skupnost SR Slovenije poziva Zvezo sindikatov, Socialistično zvezo delovnih ljudi in skupščino SR Slovenije, da se vprašanje vzgoje in izobraževanja postavi na politične, znanstvene in gospodarske temelje.
Razumljivo in jasno je, da ne more nihče — tudi področje vzgoje in izobraževanja ne — prek družbenih globalov. Kolikor je denarja, toliko ga lahko porabimo. Glede na to se lahko dogovarjamo in sprejemamo kompromise. Toda — treba je začeti z načrtnim delom.
Veliko razpravljanja ljudi umiri — toda vedno jih ne prepriča. Zato ni vselej res, da bodo naši sklepi tem bolj modri, čim dalj časa bomo razpravljali in čim dlje se bomo dogovarjali. Kadar gre za dolgotrajne, široko po terenu zasnovane razprave, vedno znova o istih zadevah, postane lahko res tudi drugo; čim dlje bomo razpravljali - tem bolj bomo apatični. V začetku drugega tri- * mesečja si vsekakor želimo sprejetih zakonov in družbenih dogovorov.
NEŽA MAURER
Ijene iz predstavnikov šolskih oblasti obeh držav.
Doslej so naša prizadevanja veljala samo področju osnovnega šolstva, v zadnjem času pa je vse bolj očitno, da bo treba poskrbeti tudi za otroke v predšolskem obdobju. Na to so nas opozorili dogodki na Švedskem, kjer vključujejo naše otroke v švedske predšolske ustanove — v obdobju torej, ko se otrok najhitreje asimilira in se najlaže nauči tujega jezika. Odprto ostaja tudi poučevanje v materinem jeziku po končani osnovni šoli - na srednjih šolah.
Na ta in še vrsto drugih vprašanj je opozarjala koordinacijska komisija pri RK SZDL in sklenila, daje treba izoblikovati posebno delovno skupino, v kateri bodo zastopniki vseh dejavnikov, ki se pri nas ukvarjajo s to problematiko. Izdelati je treba konkreten akcijski načrt, v katerem bodo natančno določene naloge posameznih forumov in ustanov.
Šolanja otrok zdomcev ni mogoče obravnavati ločeno od celotne problematike zdomstva in naše politike do tega vprašanja.
Veliko se pogovarjamo o za; gotavljanju enakih možnosti šolanja otrok doma in v tujini. Res pa je, da gre denar, kr ga dajemo za šolanje in kulturo v tujino, iz žepa delavcev, ki so ostali doma. Prav bi bilo, če bi se starši slovenskih otrok na tujem zavedali, da morajo tudi oni prispevati za šolanje svojih otrok. Taki primeri sicer so -toda žal le malokje. Na primer v Mednu v Švici ima 35 slovenskih učencev dopolnilni pouk> za katerega plačajo starši učitelja in uporabo prostorov.
In še druga plat medalje: s sklepi ZKJ se obvezujemo, da bomo pospeševali tovrstno dejavnost zunaj naših meja. Za uresničevanje sprejetih stališč pa niso zadolžene le organizacije, temveč tudi upravni orga; ni; to pa pomeni, da morajo £* pomagati urediti tudi sistem financiranja. In zopet: verno* kaj hočemo, stvarnost pa je pr«' cej drugačna. Vse do dane* namreč še ni jasno, koliko denarja bomo priskrbeli za tovrstno dejavnost L” od kod.
MARJANA KUNEJ

Nekaj misli ob spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli
Napredovanje učencev in šolska zakonodaja
PORTRETI
Prosvetni delavec je v svoji 4. letošnji številki (1. marca) objavil osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli. Med pedagoškimi delavci je gotovo zbudil veliko zanimanje, saj z nekaterimi določili globoko posega v izobraževalno-vzgojni proces naših osnovnih šol. Tako pomemben dokument zasluži, da ga s pozornostjo preberemo in se ob tem odzovemo s svojimi pripombami in z argumentirano naklonjenostjo za določene različice v predloženem besedilu.
Verjetno ne bomo daleč od resnice, če mislimo, da je največ zanimanja med učitelji zbudila vsebina, ki se v tem osnutku nanaša na napredovanje učencev v višji razred. V obeh različicah predlaganega 18. člena se je namreč v kratki, zakonski določbi izkristaliziralo vse, kar se je v zadnjih nekaj letih nabiralo v razpravah o neučinkovitosti osnovne šole, o velikem osipu, zavoženosti šolskih in življenjskih poti tistih učencev, ki ponavljajo razred, o zgrešeni usmerjenosti osnovne šole, saj s svojo selektivnostjo še zdaleč ne sledi namenom, kakršne ji je družba postavila ob njeni veliki reformi pred poldrugim desetletjem. Odgovornost za tako stanje smo pogosto prelagali s šolskih ramen na družbena in v nasprotni smeri, iskali smo in še iščemo krivce v neustrezni organizaciji šolskega dela, v šoli brez potrebne notra-nje diferenciacije, v preobsežnih učnih vsebinah, revščini učnih °t>lik in tehnik, v nezadostnosti sodobne pedagoške tehnologije, Pa tudi v socialno diferencirani družbi, v kateri imajo otroci iz ekonomsko - socialno-kulturno depriviranih okoliščin le malo možnosti, da se ne bodo pojavi v odstotku izobraževalno-vzgojnega „škarta“, ko bomo spet izračunavali osip. Družbene in pedagoške stiske zaradi Premajhne učinkovitosti šol vseh stopenj pa niso kaka slovenska ali jugoslovanska posebnost: enake skrbi tarejo bolj ali manj vse, tako nerazvite kot razvite države. Po podatkih, ki jdi je posredoval UNESCO, so najslabše razmere v afriških državah, kjer je v osnovnih šo-“di le četrtina otrok, od teh pa Jdi le približno četrtina konča ^iri razrede (v nekaterih držaji šest razredov). V Latinski ^•merilci ne konča osnovnega planja tri četrtine otrok, v približno dve tretjini; tudi y nekaterih evropskih državah .{5 osip izredno velik (20 — %). Jugoslavija je bila dolgo med tistimi evropskimi drža-vami, ki so imele v tem pogledu posten rekord. Veliko različen dejavnikov povzroča slabo cmkovitost izobraževalnega cla, vendar nas v tem zapisu anima le vprašanje, če ima svoj oločen delež pri tem tudi šol-"Ca zakonodaja, predvsem v ti-m določilih, ki predpisujejo *stem napredovanja učencev v ^sje razrede. Čeprav se zave-am°, da samo zakonsko dolo-° ne more izboljšati kako-sti pedagoškega dela, pa ven-, le lahko precej prispeva k gučni usmerjenosti šolskih avcev in s svojo močjo obli-n Je »Politiko44 šol na določe-u P°dročjih. Pri tem pa je tre-ločOP-020riti> da 80 z zakoni do-Uč.eni sistemi napredovanja vn *C?V, trdno povezani z nara-vjJ^ga dda, predvsem z žev i učenca v vzgojno-izobra-lahv m Procesu- To trditev lizo ° Utemeljm° s kratko ana-kai-T* ^temov napredovanja,
dShswfa°jaVljaj0 Vrazličnih prstem delnega na-
dr> IVANJA je značilen za na aVe’ V katerih je učna vsebi-j. /^tančno predpisana v zelo dni2bnih učnih načrtih in so uče 6n* standardi, ki jih mora g nec s svojim znanjem dose-r ’ df lahko napreduje v višji dJfd-Takr „akademski“ stan-,	*> določeni zunaj šole, priti-
vseJ wa. dditelje in jih silijo k večJi zahtevnosti ne glede
na zmogljivosti učencev. Razvojne in individualne značilnosti učencev so drugotnega pomena; delo v takih šolah je uniformirano, prevladuje frontalni pouk, enaka hitrost in metode dela za vse učence. Nujna posledica vsega tega je veliko število ponavljalcev, kar pa je v tak sistem že „vkalkulirano“; zato menijo učitelji, da je osip nekaj naravnega in nujnega. Danes je le še malo držav, ki so ta nedinamični sistem napredovanja ohranile v svoji zakonodaji, saj se je izkazalo, da s tem pravzaprav izključujejo možnosti, da bi vsi državljani dobili osnovno izobrazbo, katere pomen je v sedanjem času tako velik. Čeprav tudi dosedanja slovenska zakonodaja pedagoških delavcev ni silila v tako trdo selekcijsko politiko, smo delali v šolah precej po modelu šole z delnim napredovanjem.
SISTEM SPLOŠNEGA ALI AVTOMATIČNEGA NAPREDOVANJA je zasnovan na spoznanjih o vehkih individualnih razlikah med učenci istih razredov in na ugotovitvah, da ponavljanje ne daje zaželenih pedagoških učinkov. Pouk v takem sistemu je prilagojen razvojnim in individualnim posebnostim učencev. To pa zahteva temeljito in objektivno proučevanje učencev, diagnosticiranje sposobnosti, interesov, izobrazbene ravni, pa tudi nenehno in objektivno evalvacijo (strokovno spremljanje) učenčevega učnega napredka in razvoja drugih osebnostnih sestavin. Na temelju tako pridobljenih i spoznanj načrtuje učitelj delo za vsakega učenca posebej. Tako delo seveda zahteva pedagoško in psihološko zelo usposobljenega učitelja in dobro razvito šolsko svetovalno službo. Toda tudi ob ugodnih okoliščinah za delo v teh šolah nastajajo težave, zaradi katerih je avtomatični sistem napredovanja uveljavljen v tako malo deželah. Razlike v znanju učencev se v takem sistemu povečujejo, s tem pa odpade eden izmed nujnih pogojev, da bi pouk potekal po tradicionalnem organizacijskem vzorcu šolskih razredov: če namreč ni neke znosne stopnje variabilnosti glede znanja učencev, ni mogoč pouk po šolskih razredih. To vodi ponekod k radikalni reorganizaciji šole, v odpravljanje razrednega načina dela, k napredovanju po predmetih ali celo po učnih temah (nongraded scool). Kakovost dela v takih šolah je sicer lahko zelo velika, kljub temu pa tudi učitelji v takih šolah pogrešajo represivni motiv, ki tiči v možnosti, da bi učenec ne napredoval, če ne bo dovolj prizadeven.
NAPREDOVANJE Z MINIMUMOM PONAVLJALCEV je nekaka kompromisna sistemska rešitev, ki poskuša premagati enostranosti in slabosti obeh prej opisanih sistemov z zdraže-vanjem izobraževalnih normativov s spoznanji o individualnih razlikah. Šolska zakonodaja omogoča, da napredujejo učenci tudi z negativnimi ocenami, če obstajajo možnosti, da se vrzeli v znanju izpolnijo v naslednjem šolskem letu. Možno pa je tudi pogojno napredovanje tistih učencev, ki ne opravijo popravnih izpitov. Vse to zahteva prav tako temeljito proučevanje učencev in poseben, individualiziran postopek z njimi — tako kot v šoli z avtomatičnim napredovanjem.
Ce pogledamo naš osnutek zakonskih sprememb s teh vidikov, lahko ugotovimo, da je v ozadju prve različice 18. člena mogoče ugotoviti bojazen, da bi s preveliko liberalizacijo odpravili mobilizatorski vpliv, ki ga ima pretnja s ponavljanjem na prizadevnost učencev in na odnos staršev do otrokovega učnega napredka. V sedanjih razmerah je tak zakonodajalčev pomislek še vedno upravičen. Ta različica vsebuje določilo, kakršno je bilo zapisano že pred leti v slovenskem zakonu o osnovni šoli. Kasneje je zakonodajalec na pritisk mnogih učiteljev to določilo umaknil, čeprav v naši republiki nihče ni proučeval in izvrednotil učinkov napredovanja z negativnimi ocenami — rezultati parcialnih študij pa umika sploh niso opravičevali.
Glede na to, da se je usposobljenost učiteljev za pedagoško in psihološko proučevanje učencev v zadnjih letih izboljšala, da je več materialnih možnosti za notranjo diferenciacijo pedagoškega dela, da se razvijajo šolske svetovalne službe in se povečujejo zmogljivosti vzgojnih svetovalnic, je mogoče predvidevati, da bi prva različica 18. člena ugodno vplivala na zmanjševanje osipa, ne da bi pri tem zniževali kakovost pedagoškega dela in zmanjševali raven znanja učencev. Ob tem pa nikakor ne pozabljamo, da bodo učinki predlaganih spre-
memb odvisni od mnogih ukrepov, ki jih bodo šole morale izvajati. S tem mislimo predvsem na pravočasno detekcijo otfo-kovih razvojnih posebnosti in morebitnih motenj, da bodo učitelji mogli dosledneje individualizirati svoje delo. Vsem otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju je treba omogočiti ustrezno specialno šolanje, drugim pa pravočasno zagotoviti možnost dopolnilnega pouka, uvajati sodobno pedagoško dokumentacijo o otrokovem osebnostnem razvoju in posebej o učnem napredku, zmanjšati število učencev na razred, opuščati obliko frontalnega pouka vselej, kadar zanjo ni zadostne didaktične utemeljitve, pospeševati odpiranje oddelkov podaljšanega bi- ■ vanja, aktivirati pa bo potrebno tudi družbenopolitične organizacije v šoli in zunaj nje za boljši vžgojno-izobraževalni napredek šol in posameznih učencev.
Lahko pa upamo, da bodo tudi v naših šolah sčasoma dozorele razmere, ko bo druga različica, po kateri učenci praviloma napredujejo v višji razred, bolj ustrezala družbenim potrebam in humanističnim težnjam naše vzgoje. Takrat pa naj zakonodajalec ne zamuja in naj prilagodi svoje normative novi stvarnosti. Edino prav pa bi bilo, da bi to pedagoško stvarnost pred tem zn am-stveno proučili.
J. PLEMENITAŠ
Brez besed
Kako delati z bralcem v srednjih in strokovnih šolah ?
Že dobro desetletje si na Slovenskem prizadevamo, da bi s tekmovanji za bralne značke pridobili čim več mladih za dobro knjigo.
Med mladimi bralci na osnovnih šolah smo s to plemenito kulturno akcijo že dosegli lepe uspehe. Žal pa so se ji doslej pridružile le redke srednje in strokovne šole; tako se je kontinuirana vzgoja za dobro knjigo pretrgala. Odbor Zveze bralnih značk je zato povabil na posvet predstavnike teh šol, da bi se pogovorili, kakšne so naše možnosti vzgoje za pravilen odnos mladih do knjige po osnovnem šolanju. Pri tem nam morajo biti nenehno pred očmi temeljne zamisli, ki so jih rodile bralne značke: prostovoljnost sodelovanja mladih, sproščeni, ustvarjalni pogovori o knjigah, poglobljeno, intimno doživljanje knjige, sodobne oblike dela z bralcem, odnos do dobre knjige nasploh (ne samo do leposlovne). Kadar smo v teh štirinajstih letih pozabili na ta osnovna načela, potem je seveda prišlo tudi do izkrivljanj („prisilno“ pridobivanje mladih za akcijo, stremljenje organi-zatoijev po množičnosti, ko se hkrati zanemarja kakovost itd.), ki pa nikakor ne smejo in ne morejo zmanjšati pomena akcije za bralne značke.
Nekaj misli udeležencev:
Tov. Šircljeva: Podatki kažejo, da je potreba po knjigi pri doraščajoči mladini premajhna, a da smo hkrati temu velikemu številu mladih v starosti od 14 do 18 let tudi pri vzgoji za knjigo premalo dajali. Knjižnice na srednjih šolah nezadostno opravljajo svojo nalogo, ko da še ne razumejo njene vloge v današnji šoli. Seveda moramo pri teh bralcih uveljavljati posebne oblike dela. Težko jih je pridobiti za knjigo, njihov mentor mora biti res osebnost. Ko pa se mladi bralec ogreje, potem tudi ostane zvest dobri knjigi. Vprašati pa se moramo, ali kaj bolj natančno vemo, za katere knjige se bralec te starosti zanima.
Na to je opozorila tudi pisateljica Branka Jurca: ,,Mladina si želi tudi dobrih, sodobnih besedil, vendar ima naš knjižni trg bolj malo posluha za to ugotovitev. „Tov. Šircljeva je nato navzočim še zastavila vprašanje, kdo naj bo v srednjih in strokovnih šolah nosilec te akcije: slavist, mentor mladinske organizacije, knjižnice (s knjižničarji), javne knjižnice, mladinski klubi (z mentorji).
Tov. Stražar: Ni dvoma — zanimanje mladine za tako akcijo je, najti moramo le ustrezne oblike stimulacije. Posebno pomembna se mi zdi vloga mladinske organizacije na šoli.
Tov. Cuderman: V Idriji smo poskušali, a se nam ni povsem posrečilo uresničiti zamisli. Ponovno bomo poskusili, saj kot slavist rad delam z mladimi, ki radi berejo. Za nagrado naj dobi bralec predvsem knjigo. Učni načrt nam daje premalo možnosti za pravo sodobno vzgojo za dobro knjigo.
Tov. Žagarjeva: Na gimnaziji v Stični že nekaj let uspešno podeljujemo bralne značke, čeprav uveljavljamo približno take oblike, kot so na osnovnih šolah.
Tov. Kotnik: Najbrž je javnosti vse premalo znano, da so se ob tekmovanjih za bralne značke razvile mnoge druge dejavnosti in oblike dela: srečanja z ustvarjalci, samostojni literarni nastopi mladih, literarne ekskurzije, razstave, nastajanje domačih knjižnic mladih bralcev, usmerjanje knjižnega trga itd.
Tov. Kamenik: Mladostnik ni le podaljšek šolarja iz osnovne šole, zato je pomembno, da bomo s pravim posluhom delali z njim. Za obliko dela predlagam klube, pobudnika pa naj bosta slavist in knjižničar na šoli, ki zdaj še nima prave veljave in tudi ne ustreznih prostorov za delo.
Tov. Dobrila: Ugotovimo (z anketo? ), kaj je dijakom srednjih in strokovnih šol pomenila bralna značka, ki so jo osvojili v osnovni šoli in kakšne so njihove želje za podobno akcijo v sedanjem obdobju šolanja.
Tov. Bertokova, tov. Zupan: Nedvomo lahko govorimo o zanimanju mladih za pogovore o knjigah. Prvi pobudnik bo slavist na šoli, ki pa mu moramo dati vso podporo. Poti je veliko, smoter je isti: pridobiti mladega za dobro knjigo.
Potujoča razstava
Tov. Feguš: Podpiram tiste pozitivne misli tega posveta, ki govore za ustrezno obliko nada-Ijevanja vzgoje mladega človeka za dobro knjigo v srednjih in strokovnih šolah. Poskusimo vse, da jih uveljavimo.
Udeleženci posveta so ob koncu sklenili, da bodo temeljne teze s posveta poslali vsem srednjim in strokovnim šolam, mladinskim organizacijam in založbam.
L. S.
Razstavo „5 let — 100 šol44 v obdobju 1969-1973 je pripra; vil slovenski šolski muzej v dogovoru z izobraževalno skupnostjo SR Slovenije, da prikaže uspehe petletnega prizadevanja za uresničitev družbenega razvojnega načrta na področju vzgoje in izobraževanja. Akcija „5 let — 100 šol44 je pomembna predvsem za to, ker je bilo v tako kratkem obdobju zgrajenih več kot 100 (102) novih šolskih objektov in s tem pridobljeno več kot 200.000 kv. m bruto zazidalnega prostora. Za vse to je bilo porabljenih
634.636.000	dinarjev, od tega
175.664.000	din krajevnega samoprispevka. Z na novo pridobljenim prostorom je bila ukinjena tretja izmena v novih šolah in delno odpravljena druga. Dotrajane šolske zgradbe so nadomeščene z novimi stavbami, ki ustrezajo sodobnim peda goškim zahtevam.
Posamezne občine so pri tej akciji pokazale, da se zavedajo pomena šolske vzgoje in izobraževanja, zato so se odzvale pozivu izobraževalne skupnosti.
Ta akcija je zajela le del slovenskih občin. Da bi z doseženim uspehom seznanili čim več občanov, je bila pripravljena še potujoča razstava. Ker je gradivo razporejeno na posebnih panojih, jo je mogoče postaviti povsod. Slovenski šolski muzej je s posebno okrožnico obvestil vse temeljne iz-
obraževalne skupnosti in jim pod zelo ugodnimi možnostmi ponudil postavitev razstave. Muzej je pripravil tudi plakate, ki so obveščali občane o razstavi. Od septembra leta 1973 je razstava prepotovala dobršen del Slovenije. Odprta je bila po teden dni, in sicer: v Portorožu, Trebnjem, Črnomlju, Novem mestu, Kranju, Radovljici, Idriji, Cerknem, Ajdovščini, Gorici, Žalcu, Velenju, Slovenj Gradcu, rta Ravnah in v Ptuju. Razstava, ki je imela namen seznaniti občane, kako je bil porabljen njihov denar, zbran s samoprispevkom, ni bila povsod ugodno sprejeta, celo pri tistih odgovornih dejavnikih ne, ki bi morali prvi podpreti in pozdraviti kulturno poslanstvo muzeja. Tako je bil določen prostor za razstavo v Mariboru na osnovni šoli v učilnici H. nadstropja, obisk razstave pa je bil v tem drugem največjem kulturnem in šolskem središču Slovenije najmanjši.
Vse priznanje pa moramo izreči tistim, ki so z vso skrbjo in odgovornostjo sprejeli razstavo in ji dali tisti poudarek, ki ga zasluži. Z razumevanjem so sprejeli razstavo v Novem mestu, Trebnjem, Črnomlju, Idriji, Kranju,- Ajdovščini, Žalcu, Slovenj Gradcu, Ravnah'in Ptuju. Razstavo si je ogledalo 22.000 obiskovalcev.
SLAVICA PAVLIČ

$
looo
Lani dobri, letos še boljši
Pionirji osnovne šole Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice so se na lanskem republiškem tekmovanju „Kaj veš o prometu41 v Celju sicer dobro izkazali, vendar bi z malo več sreče lahko osvojili še kakšno boljše mesto. Letos se bodo na to tekmovanje še posebej pripravili.
„Moram reči, da so ure prometne vzgoje na šoli tudi letos dobro pripravljene — pri tem so sodelovali vsi učenci," nam je povedal njihov učitelj Dimitrij Bonano, ki že nekaj let uspešno vzgaja in vodi učence pri urah prometne vzgoje v šoli.
Zdaj se učenci pripravljajo na razredna tekmovanja. Kasneje se bodo pomerili na občinskem prvenstvu med šolami in potem še na medobčinskem tekmovanju; tako bodo prišli na republiško tekmovanje najboljši predstavniki šol dobro pripravljeni.
Številnih ur prometne vzgoje, ki sicer sodi v učni načrt šole, se udeležuje tudi mladi miličnik Rafko Baves s postaje milice v Ilirski Bistrici. Učencem veliko pomaga z nasveti in izkušnjami.
Kljub temu," pravi miličnik Rafko, „da so ure prometne vzgoje v šoli dobro pripravljene, saj na posebnem vadbenem prostoru pred šolo še praktično utrjujemo znanje o prometu, smo na cesti v Ilirski Bistrici priča številnim nesrečam; največ žrtev je prav med učenci. Zanimivo je tudi to, da je bilo v Ilirski Bistrici manj prometnih nesreč pri šolarjih tedaj, ko v šoli še niso imeli ur prometne vzgoje. Upoštevati moramo še nekaj: spričo vedno večjega avtomobilskega prometa skozi Ilirsko Bistrico, posebno v sezoni, je celo odraslim težko varno prečkati to prometno cesto! Naš edini namen ni samo to, da bi pri urah prometne vzgoje pripravili kar največ učencev za tekmovanje in dobro uvrstitev. Želimo jih tudi temeljito poučiti o prometu in varnosti na cesti. Če bomo pri urah prometne vzgoje v šoli pomagali preprečiti vsaj eno nesrečo, smo s tem storili veliko in pomembno delo!"
TONE URBAS
Temeljna izobraževalna skupnost Šentjur pri Celju
Bolje kot nekdaj
Predsedniku izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti Šentjur pri Celju, tov. M. Vrečku smo zastavili nekaj vprašanj o delovanju skupnosti, ki je na območju ene izmed enajstih dopolnjevanih občin.
— Kakšna je organizacijska sestava skupnosti?
„Skupnost ni velika, v njej je 5 popolnih in 6 podružničnih šol s 85 oddelki in 2308 učenci. K skupnosti spadata še 2 oddelka posebne šole z 18 učenci in 5 oddelkov glasbene šole z 98 gojenci. Do nedavnega je skrbela temeljna izobraževalna skupnost tudi za otroški vrtec s 7 oddelki in 112 otroki."
— Kakšna je kadrovska zasedba na šolah?
»Številčno se nimamo kaj pritoževati — tega pa ne moremo trditi za strokovnost. Srednjo izobrazbo ima 63 učiteljev, višjo 35, visoko pa 3.
Od 101 učiteljev jih 21 še nima strokovnega izpita. Imamo pa 19 izrednih študentov, od katerih 4 študirajo na filozofski fakulteti II. stopnjo, 15 pa na pedagoški akademiji. Če bodo vsi ti diplomirali in ostali na sedanjih delovnih mestih, ne bo kadrovske stiske. Dvakratni „če“ torej...
- Kakšno je bilo finančno gospodarstvo v letu 1973?
„Ker smo dopolnjevana občina, je 86 % sredstev ali 7.682.127 din dala republiška izobraževalna skupnost, 14 % ali 1.250.578 din pa občina. Celotna realizacija je znašala 8.932.706 din. Največji postavki sta bili seveda osebni dohodki in materialni izdatki. Za prevoze smo izdali 358.482 din, ker imamo 3 avtobuse in to v Slivnici, Planini in Ponikvi; 446 učencev se prevaža z rednimi avtobusi podjetja Izletnik. Precej visoka postavka je bila tudi prehrana učencev, saj je znašala 229,395 din. Malicajo vsi učenci na vseh šolah, kosila pa kuhajo le v Šentjurju in na Planini. Temeljna izobraževalna skupnost je namenila potrebne vsote tudi za malo šolo, testiranje novincev, nakup knjig in didaktičnih pripomočkov za
moderno matematiko itd. Režija temeljne izobraževalne skupnosti je minimalna, saj je znašala le 67.847,00 din, ker nima zaposlenega nobenega poklicnega uslužbenca.
-	Kako skrbite za vzgojo novih pedagoških kadrov?
»Štipendiramo 2 študenta na filozofski fakulteti, 5 na pedagoški akademiji v Ljubljani, 2 na pedagoški akademiji Maribor, 5 na pedagoški akademiji Maribor — oddelek za razredni pouk Celje, 3 dijakinje na srednji vzgojiteljski šoli v Celju, 12 dijakom pa dajemo dijaške podpore za študij na gimnaziji pedagoške smeri v Celju.
-	Vaše območje je precej »težavno". Kako ste rešili vprašanje delovnih mest v težjih razmerah?.
»Šolama Kalobje in Dobrina smo priznah 47 točk, Prevorju in Loki 25 točk, Dobju 21, Planini, Dramljam in Blagovni pa 11 točk."
— Kakšne težave imate?
»Najteže je s šolskim prostorom. Sentjurška šola je pred prostorskim »infarktom"; nič bolje pa tudi ni na Slivnici in Ponikvi. Prepričani smo, da bo zagotovljen denar iz solidarnostnega sklada v višini 0,44 % od neto OD; le ta denar namreč lahko reši prostorsko stisko v nerazvitih občinah. —
-	Kakšno je tvoje mnenje o dosedanjem delovanju temeljnih izobraževalnih skupnosti in republiške?
»Z ustanovitvijo republiške izobraževalne skupnosti in temeljnih izobraževalnih skupnosti smo začeli v letu 1967 na nerazvitih območjih mnogo hitreje izboljševati materialne temelje šolstva. S smotrno porabo dobljenega denarja smo obnavljali propadajoča šolska poslopja, kupovali opremo in moderna učila. Način izplačevanja osebnih dohodkov se je poenotil, vendar še ni dosegel ustrezne ravni. Še marsikaj bo treba narediti za to, da bo postal naš poklic po finančni plati zanimivejši.
ERNEST REČNIK
še enkrat:
»Če trgovcu zmanjka blaga, zapre trgovino ...«___________________________________
V prejšnji številki »Prosvetnega delavca" smo prav na tej strani objavili obširno poročilo z izredne seje skupščine temeljne izobraževalne skupnosti iz Novega mesta, na kateri so med drugun obravnavali izredno kritično finančno stanje sklada novomeške temeljne izobraževalne skupnosti.
Veliko kritičnih pripomb je bilo izrečenih prav na račun izvršnega sveta Slovenije oziroma podpredsednice dr. ALEKSANDRE KORNHAUSERJEVE, češ daje tudi sama s svojim neodgovornim početjem veliko prispevala k takemu finančnemu stanju temeljne izobraževalne skupnosti v Novem mestu, iz katerega ne najdejo izhoda. Tako je bilo rečeno in približno tako smo tudi zapisali!
Vendar ima vsaka medalja dve plati. Tudi ta jih ima. Minuli ponedeljek so se namreč v kabinetu podpredsednice IS Slovenije dr. Aleksandre Komhauserjeve sešli predstavniki novomeške temeljne izobraževalne skupnosti, skupščine občine Novo mesto in republiške izobraževalne skupnosti in natančno ter strokovno »obdelali" nastali položaj, ki ga mora — kot prva poklicana, rešiti sama temeljna izobraževalna skupnost. Če tega sama ne zmore, kot se je to zgodilo v Novem mestu, je skupščina občine dolžna priskočiti na pomoč. In če je občina brez denarja in nima nikakršnih možnosti pomagati pri nastalem položaju, je na vrsti za pomoč republiška izobraževalna skupnost in šele nazadnje republiški izvršni svet.
Približno tako je tudi izzvenel nedavni skupni dogovor za čimprejšnjo rešitev nemogočega finančnega stanja novomeške temeljne izobraževalne skupnosti, ki ji bo pomagala s premostitvenim kreditom repubhška izobraževalna skupnost.
Ostre besede, izrečene na izredni skupščini temeljne izobraževalne skupnosti v Novem mestu, niso bile torej usmerjene na pravo mesto, veliko pa so pripomogle k temu, da se prav s pomočjo dr. Aleksandre Komhauserjeve pospešeno rešujejo zadeve v prid osnovnega šolstva in njenih vzporednih dejavnosti na območju novomeške temeljne izobraževalne skupnosti.
Ob tej priliki smo prosili dr. Aleksandro Komhauserjevo za njeno sodelovanje oziroma za prispevek o prikazu širših družbenoekonomskih odnosov na področju izobraževanja v Sloveniji, ki ga bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk »Prosvetnega delavca"!
TONE URBAS
V___________________________________________________J
Temeljna izobraževalna skupnost Ilirska Bistrica
Morda že letos drugače___________________
Program izgradnje in obnove osnovnih šol imajo v občini Ilirska Bistrica natančno izdelan. Vedo, kaj hočejo, kaj potrebujejo. Starih in odsluženih šol pa je na tem območju še nekaj. Preveč!
O tem sta nam pripovedovala Olga Balajič, tajnica in Marjan Blokar, predsednik izvršnega odbora temeljne izobraževalne
Predsednik izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti v Ilirski Bistrici MARJAN BLOKAR — Foto: T. Urbas
skupnosti v Ilirski Bistrici, in še posebej poudarila tole:
»Že več let manjka prostora v osnovnih šolah v Kuteževem, Jelšanah, Podgradu in Pregar-jah. To so namreč stare šole, potrebne temeljitih preureditev. Vendar bi bilo marsikje ceneje in bolj pametno, če bi zgradili novo šolo, kot pa da se lotevajo zamudnih in zelo dragih preure-ditvenih del.
Če bo šlo vse po sreči in načrtih, bomo dobili novo šolo letošnjo jesen v Podgradu. Montažna bo, kar pa v tem trenutku, ko je strokovna komisija sedanjo osnovno šolo v Podgradu ocenila kot življenjsko nevarno, niti ni toliko pomembno. Šola z vzgojno-varstvenim
oddelkom in telovadnico bo stala po sedanjih predvidevanjih okoli 6,6 milijona din. Nekaj denarja za to šolo že imamo, nekaj bo prispeval sklad za otroško varstvo, poleg republiških kreditov pa bo h gradnji nove šole prispevala tudi tamkajšnja tovarna PLAMA. C e se nam bo letošnjo jesen posrečilo premagati nastale težave s šolo v Podgradu, bodo rešeni tudi problemi šol v Kuteževem in Jelšanah. Medobčinska strokovna komisija je namreč po ogledu šole v Kuteževem že prepovedala pouk. Torej v Kuteževem in Jelšanah potrebujejo novo šolo. Čeprav še nimamo denarja niti za eno niti za drugo šolo, že razmišljamo o neki tretji rešitvi, ki bi bila verjetno še najboljša.
Šola v Ilirski Bistrici, ki jo obiskuje kar 1.050 učencev in učenk, postaja iz leta v leto premajhna. In ker na našem območju ni dovolj šol, menimo, da bi bilo bolje, če bi namesto dveh šol, v Kuteževem in Jelšanah, zgradili eno v Ilirski Bistrici, učence iz teh dveh šol pa prešolali v Ilirsko Bistrico. Seveda bi jim zagotovili reden prevoz, varstvo pred poukom in po njem, ustrezno prehrano itd. Tako bi bila namreč lahko šola v Ilirski Bistrici ustrezno kadrovsko zasedena. Kakovost pouka bi bila prav gotovo boljša, poleg tega pa bi bila ena — čeprav večja šola, mnogo cenejša kot dve. To pa so sicer za sedaj le še želje. Razmišljamo tudi o samoprispevku občanov, ki naj bi tudi v prihodnje še prispevali za gradnjo osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov!"
TONE URBAS
Šola s 55 napakami
Pred štirimi leti je splošno gradbeno podjetje »Primorje" iz Ajdovščine zgradilo v Knežaku novo sodobno šolo. Letos jo obiskuje skoraj 150 učencev iz Knežaka in okoliških vasi. Kdo je bil takrat bolj srečen kot otroci iz Knežaka in bližnje okolice in učitelji, ki so se iz stare, neustrezne in premajhne šole preselili v razrede nove sodobne osnovne šole. Žal, pa se je veselje kaj kmalu poleglo, sedaj, po štirih letih povzroča prav ta šola mnogim že sive lase!
Nova šola v Knežaku je na zunaj sicer lično izdelana in taka je na prvi pogled tudi njena notranjost. Strokovna komisija pa je ugotovila, da ima šola v Knežaku kar 35 napak. Ne bomo naštevali vseh, temveč bomo opozorili le na nekatere. Začnimo! Voda na strehi šole si je utrla pot v razrede, kabinete, zbornico ... V šoli jo prestre-gajo v vedra in zaustavljajo z vrečevino. Ob deževnem vremenu »dežurajo" učenci in snažilke. Voda teče po stropih in zidovih, zamaka hodnik, letošnjega januarja pa je prišla celo v eno izmed glavnih električnih stikal. Kljub temu da je šola zamenjala vse poškodovane aparature, v šoli še sedaj nimajo elektrike. Inšpekcija jim jo je zaradi nevarnosti pred požarom odklopila. Centralno ogrevanje ne deluje. Tudi pouk fizike in kemije ter tistih predmetov, pri katerih uporabljajo pri nazornem pouku elektriko, je oškodovan, saj učenci ne morejo opravljati potrebnih vaj, ki jih zahteva učni načrt.
Vendar na šoli v Knežaku ne zamaka samo streha; deževnica priteka v razrede tudi ob robovih slabo izdelanih oken.
Izvajalec trdi, da so razpoke v nosilnih stebrih ali delih šole le lepotne napake! Ko bi vsaj bilo res! Toda takšna »lepota" ogroža, žal, tudi varnost učencev in učiteljev osnovne šole v Knežaku!
Če zaslišijo učenci in učitelji v šoli v Knežaku sredi pouka rezek pok, vedo, da je spet počila notranja šipa na enem izmed velikih oken. Vzrok: stekla v okenskih okvirih so predebela.
»Res je, da učence nenehno opozarjamo na to nevarnost, ki jim grozi z oken. Bojimo se dne, ko se bo lahko med poukom ali odmorom zgodilo naj-hujše," pravi ravnatelj šole
Alojz Baša,,kajti kosi stekla, ki ob poku padejo na tla, so včasih zelo veliki, težki in za otroke pa tudi učitelje smrtno nevarni!"
Samo do sedaj so morali v osnovni šoli v Knežaku zamenjati kar 36 stekel. Ta stekla seveda niso poceni. Zdaj jih je plačala šola, vendar bo ta denar moral nekdo vrniti! Nekdo bo moral tudi ponovno poprijeti za delo in popraviti vseh 35 napak, ki jih je odkrila strokovna komisija. Kaže pa, da niti izvajalec del, katerega ime smo že na začetku povedali, niti projektant, še manj pa nadzorni organ del, nimajo nikakršnega namena vse te napake popraviti. Nihče izmed njih se namreč ni udeležil pogovora o tej zadevi, ki ga je menda že trikrat sklicala skupščina občine Ilirska Bistrica.
Eno je gotovo: vseh 35 napak bo treba čimprej odpraviti. Samo popravilo strehe bo stalo okoli 60 starih milijonov. Kdo bo to plačal? Kje dobiti potreben denar? Komisija pa lahko zdaj, zdaj prepove v šoli v Knežaku pouk!
Občinska skupščina in temeljna izobraževalna skupnost sta brez denarja. Domačini v Knežaku pravijo, naj nastalo škodo poravna tisti, ki je šolo zgradil. Občani so namreč s samoprispevkom prispevali veliko denarja. Ali naj začno sedaj znova zbirati denar? Za poplavljeno šolo, v kateri ni elektrike, kjer pokajo šipe in nosilni stebri, odstopa omet, parket v telovadnici itd., itd.? Potemtakem je torej vprašanje, kdo bo vse to popravil in plačal, odveč. Pa vendar se spričo nezainteresiranosti in odgovornosti vprašamo, koliko vode bo še preteklo (in steklo v razrede), preden bo sicer nova šola v Knežaku spet za rabo.
TONE URBAS
Novo mesto:
Združujejo se
Zbori delovnih kolektivov osnovnih šol na Grmu, Bršlinu, na novomeški osnovni šoli Katja Rupena in Milka Šobar-Nataša ter osnovni šoli Janeza Trdina iz Stopič pri Novem mestu so se izrekli za združitev že ob koncu lanskega leta. Zdaj pospešeno oblikujejo samoupravne organe.
Kamnik:
Že jeseni dovolj prostora_______________________
V novem naselju na Bakov- posebnim oddelkom za do-niku v Kamniku bo že letošnjo jenčke. Naselje na Bakovnika jesen dograjen novi vzgojno-var- bo prvo naselje v občini, kje! stveni zavod; v njem bo pro- bo poskrbljeno za varstvo pred-štora za približno 150 otrok s šolskih otrok.
Učenci 5. a razreda osnovne šole Dragotina Ketteja z miličnikoH1 Rafkom Bavcem pri uri prometne vzgoje na vadbenem prostori1 pred šolo — Foto: T. Urbas
Vloga idejnosti pri pouku tu jih jezikov za odrasle
Pri šolanju otrok radi poudarjamo, da gre bolj za vzgojo kot za izobraževanje, pri šolanju odraslih pa govorimo ponavadi le o izobraževanju. Zavedati se moramo, da ni izobraževanja brez vzgojnega vpliva ne glede na to, koliko so stari učenci. Vzgojni vidik pri odraslih je drugačen. Tu ne gre toliko za privzgajanje navad in norm kot za širjenje spoznanj, sprejemanje in predvsem (pre)-vrednotenje ter spreminjanje stališč, ki so si jih v življenju že Privzeli.
Če pogledamo motive, s katerimi se vsako leto vpisuje v različne tečaje tujih jezikov na tisoče odraslih, opazimo, da je Potreba po komuniciranju s tujci na prvem mestu. Tako je na vse več delovnih mestih; ta Potreba se pojavlja zaradi naraščajoče mednarodne menjave dela, vse pogostejših medsebojnih stikov med posamezniki, zaradi razvoja komunikacijskih sredstev itd. Skratka: motiva-eija za učenje tujih jezikov pri odraslih je odsev družbenih potreb in družbenega razvoja.
Jezika se ne da naučiti kot nekaj brezvsebinskega, saj je Prav jezik zrcalo posebnosti in Čebine naroda, ki ga govori. »Jezika brez vsebine ni, vsebine P3 so vedno politične,“ pravi Volker Borbein. (Revija j,Ziel-sprache Franzoesisch“). Zivje-®k kot sredstvo komuniciranja kakega naroda odkriva svet spo-Znanj in resničnost, kot jo vidi ta narod. Resnično znanje tu-3ega jezika poseže v človekov spoznavni svet globlje kot marsikatero drugo.
Odrasli se tega ne zaveda, ko Se vpiše v tečaj in se začne učiti. Na žalost pa se tega premalo zavedamo tudi učitelji. Od tod najbrž tudi večkrat po-yedana fraza, da je poučevanje jezikov nepolitično ali zunaj Politike.
Dober jezikovni pouk poteka v treh glavnih fazah: sprejemanje jezikovne enote — lekcije, obdelava enote, in uporaba naučenega.
Najmanj 30 do 40 % poučevanja bi moral učitelj posvetiti zadnji fazi, ki jo najpogosteje imenujejo tudi transfer. Ob tem ima priložnost, da izzove reakcijo odraslih učencev na vsebino, ki so jo dobili v učbeniku, da jo vsestransko ovrednoti in da uvede v pogovor tudi izraze iz naše družbene stvarnosti. Tako imenovani transfer, s katerim marsikateri učitelj ne ve, kaj početi, daje možnost neposredne konverzacije o vsebini, o njeni skladnosti z družbeno stvarnostjo, ki naj jo jezik odseva, o skritem ali očitnem namenu avtorja, ki prikazuje to družbo ali neko dogajanje v njej. Prvi pogoj za to. da ta smoter dosežemo, je resnična pripravljenost učencev, da sodelujejo. To pa je mogoče doseči le z naravnim, nedocirajočim nastopom učitelja — vodja skupine, ki spoštuje mnenje vsakega in temeljito pozna problematiko, ob kateri se razvija transfer.
Če je učitelj ideološko dovolj zaveden in razgledan, bo znal kmalu usposobiti učence, da bodo pravdno razbrali družbene in idejne osnove ali namene, ki se skrivajo za posameznimi stavki ali vsebinami ter tujcu nevsiljivo predočiti našo stvarnost. Učitelj ne sme izkrivljati tuje stvarnosti ali pa jo napak prikazovati. Doseči mora, da bodo učenci to stvarnost pravilno razumeh, jo ovrednotili in do nje zavzeli naše idejno stališče. Pri tem si lahko pomaga npr. z vprašanji, kot so:
— Kakšno vsebino posreduje lekcija?
— Ali se v njej skrivajo kakšna vrednotenja?
— S kakšnih stališč "'jo prikazuje ali utemeljuje avtor?
— Kako je z notranjo logiko tega utemeljevanja?
-	Kakšne posledice ima tako razmišljanje?
-	Komu rabi?
-	Kateremu družbenemu razredu je avtor naklonjen? Itn.
Vse to ni več delo ob učbeniku, ampak zaradi učbenika, ki zahteva, da učitelj ni le prvovrsten lingvist — metodik, temveč tudi razgledana osebnost z znanstvenim svetovnim nazorom.
Pri učencih mora doseči ne le to, da zavzamejo stališča, marveč to, da ta stališča tudi spremenijo in obogatijo svojo osebnost s spoznanji, ki dajejo pomen smotrom, zaradi katerih so se vpisali v tečaj tujega jezika.
Metodiki — praktiki dovoljujejo ob koncu učne ure ali eno-
te razpravo o vsebini tudi v materinščini, če čutijo, da je v tujem jeziku ostalo kaj nedorečenega. Pomembno je, da učenec dojame jezik kot odsev družbene stvarnosti tujega naroda in si o njei izoblikuje pravilno stališče. Če tega ne doseže, potem se tudi jezika v pravem pomenu besede ne bo naučil.
Skoraj ni učbenika, ki bi imel take lekcije, da ne bi mogli ob njih tako ali drugače razviti razprave in z marksističnega stališča ter znanstvenega svetovnega nazora spoznavati in vrednotiti družbo, katere jezik poučujemo. Vzgojna naloga jezikovnega učitelja odraslih je mnogo zahtevnejša, kot jo ima učitelj, ki poučuje otroke, toda njegova moč in vloga nista nič manjši.
LUDVIK JEVŠENAK
/	-----------------------N
DA SE BODO BOLJE RAZUMELI
Skupščina avtonomne pokrajine Vojvodine je sprejela predloga resolucij o enotnih temeljih osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja in vzgoje. Dokumenta je predlagal prosvetni svet Vojvodine.
Strokovnjaki menijo, da sta resoluciji dober temelj za izdelavo učnih načrtov in predmetnikov — predvsem za oblikovanje vsebine vseh šolskih dejavnosti. Opozorjeno pa je, da manjka v predlaganih resolucijah ena od bistvenih nalog humanističnega vzgojno-izobraževalnega področja, ki je še posebno pomembna za narodnostni sestav Vojvodine. Odbori so menili, da je treba dopolniti besedilo z naslednjim: „Šola ima med drugim tudi nalogo, da s poučevanjem enega od jezikov naroda ali narodnosti Vojvodine v določenem družbenem okolju pripravi učence za komuniciranje; to bo hkrati tudi izboljšalo medsebojne stike učencev raznih narodnosti in koristilo njihovi vzgoji za življenje v skupnost"
S podobnim besedilom so dopolnili tudi predlog resolucije o izobraževanju v srednjih šolah.
Razen tega je ugotovljeno, da je pomembna vzgojno-iz-obraževalna naloga osnovne šole, da spoznajo učenci „tudi revolucionarno delo tovariša Tita".
V._____________________________________________________
Sola mladih matematikov
Nadarjenost je redkost. 1 eiko jo je razviti, e teže pa najti.
nientalno šolo so i ‘e,s°iji učenjaki, k na vseučilišču, k
pojavi resne matematike pri ot rosti od 14 do ^daj, ko obiskuj.
de.Wice učiti' ■ misliti. Naučiti

se
-vnan
SoYjetske
skrbi za
ce turi;
vseučiliški
^ajo namreč m°znosti, da izobrazbo iz f
fr Ta š°la je
"jih šol so razredi _ Učenci žive ^ lepo op P^edni bliž
tak kot
hut druge i
Vsako pomlad prirejajo v vseh območjih SSSR matematične olimpijade učencev . Olimpijska naloga zahteva zbrano razmišljanje — po tem spominja na pravo znanstveno odkritje. Znani sovjetski znanstvenik je dejal, da je razlika med olimpijsko nalogo in znanstvenim odkritjem samo v tem, da v prvem primeru razmišlja človek samo uro ali dve, v drugem pa del življenja.
Kadar so matematične olimpijade, odidejo predstavniki moskovskega državnega vseučilišča „M. Lomonosov" v območna središča; za vse, ki to žele, organizirajo pismeni izpit, ki je obvezen za sprejem v fizi-kalno-matematično šolo.
LETNA
PRIPRAVLJALNA ŠOLA
Po tem izpitu sledi ustni del, ki bolj spominja na pogovor kot na izpit. Med tistimi, ki nimajo ravno največ teoretičnega znanja in ne poznajo matematične snovi v večjem obsegu, je veliko inteligentnih in nadarjenih otrok. Za prihodnje znanstvenike pa je prav to najvažnejše. Potem šele pride najzanimivejše. Inteligentne in za matematiko nadarjene otroke povabijo za mesec dni v letno pripravljalno šolo.
Ta šola je na sUkoviti obali umetnega jezera blizu Moskve. Učenci lahko pred poukom telovadijo, se kopajo, v prostih dneh pa se vozijo s čolni, hodijo na izlete, igrajo odbojko in nogomet. Vse to počno sicer tudi pionirji na navadnih taborjenjih. Toda samo v tej poletni šoli je mogoče poslušati predavanja enega največjih sovjetskih matematikov - akademika Andreja Kolmogorova in drugih znanih profesorjev matematike. Naloge rešujejo pod pokroviteljstvom študentov in tistih, ki so
opravili podiplomski študij na moskovskem državnem vseučilišču. Ob koncu bivanja v letni šoli morajo opraviti učenci kolokvije.
Tako kot v drugih šolah se začne tudi v FMŠ šolsko leto 1. septembra. V tej šoli se spoznajo učenci z višjo matematiko, s sodobnimi matematičnimi in fizikalnimi teorijami in s problemi žive znanosti. Razen tega obvladajo tudi obvezni šolski program. ..Matematična logika", ..Relativnostna teorija", „Radio-elektronika“ in „Teo-rija verjetnosti" — vse to so posebni tečaji za popoldanske vaje po izboru.
ZNANOST - DEL KULTURE
Znanje učencev FMŠ ni enostransko. Ob neki priložnosti je akademik A. Kolmogorov povabil skupino novincev v svojo vilo. Deklice in dečki so mislili, da se bodo pogovarjali o matematiki. Toda bili so presenečeni. Pogovarjali so se o glasbi, slikarstvu in arhitekturi.
Kdo ve kolikokrat je A. Kolmogorov spremljal svoje učence na izletih — peš ali na smučeh. Ob takih priložnostih so otroci zvedeli od akademika veliko zanimivega o znamenitostih moskovske okolice. Nekoč jim je v šoli predaval o Michelangelu, torej o temi, ki še malo ni blizu matematiki. Podaril jim je tudi lepo fonoteko s posnetki klasične glasbe.
Učenci te šole poslušajo tudi dveletni ciklus predavanj o ruski umetnosti, ki jih organizira Tretjakovska slikarska akademija. V muzeju likovnih umetnosti je organiziran ciklus tematskih ekskurzij.
Znanost je samo del kulture, ki pa zahteva celega človeka. Zato je potreben razum in učin-
kovit počitek. FMŠ se trudi, da bi pri svojih učencih spodbujala ljubezen do športa. Učenci se navdušeno kvaijajo s telovadbo, smučanjem, nogometom, košarko in z drugimi zvrstmi športa.
Kakšna je nadaljnja pot učencev, ki končajo FMŠ?
V devetih letih (toliko je stara tudi FMŠ) je končalo to šolanje 1200 mladih ljudi. Okrog 95 % se jih je vpisalo na fakultete (dve tretjini od njih na moskovsko državno vseučilišče in fizikalno-tehniško fakulteto). Večkrat se zgodi, da se nekdanji učenci FMŠ v drugem ali tretjem letu študija lotijo samostojnega znanstvenega dela. Fizikalno-matematična šola pa v svojih učencih ni zbudila samo želje po raziskovanju; privzgojila jim je tudi delovne navade, ki so potrebne za tako dejavnost.
Pred nedavnim je sprejel znanstveni svet senzacionalno novico: rešen je deseti Hilber-tov problem. V začetku tega stoletja je znani učenjak Hilbert izbolikoval temeljne probleme, ki jih morajo rešiti matematiki XX. stoletja. Od tedaj je rešitev vsakega od njih pravi dogodek v znanosti. Deseti problem, ki se ga je lotilo veliko znanih matematikov, je rešil 22-letni kandidat znanosti Jurij Matijasevič, nekdanji gojenec FMŠ.
Nihče ne more prerokovati, koliko bo dosegel kateri od sedanjih gojencev te šole. Pomembno je, da imajo nadarjeni otroci možnost razvijati svojo nadarjenost, in da ta ne bo zamrla zato, ker ni bilo nikogar, ki bi jim jo pomagal razviti. Njihova nadaljnja usoda pa bo odvisna predvsem od njih samih.
tz revije Zemlja Sovjeta
(po prispevku književnika Leva
Kokina)
Demonstracija miniaturnega računalnika, ki zmore vse računske operacije od seštevanja do logaritmiranja, poleg tega pa ima še' „spomin“ — Foto: inž. M. Novšak
Spomladanske oddaje šolske televizije Ljubljana
V spomladanskem obdobju bo šolska televizija emitirala dva, letos še posebno aktualna ciklusa. .V aprilu bomo gledali na malih zaslonih ciklus NEUVRŠČENIH, v maju pa KMEČKI UPORI NA SLOVENSKEM.
Vsak izmed ciklusov ima štiri oddaje po 20 minut. Narejen je tako, da bo tudi po končanih oddajah še nadalje uporaben kot učni film pri vzgojno-izobraževalnem delu.
Ciklus NEUVRŠČENI bo posegel v temelje gibanja neuvrščenih. Razvojno bo pokazal nujnost združevanja neuvrščenih držav. Prikazal bo tudi probleme, ki jih morajo te države reševati in ki zaradi izredne raznoterosti družbenih struktur niso majhni.
Uredništvo šolske televizije je zaprosilo za sodelovanje stro-
kovnjake, ki jih že dalj časa zanima ta tema.
Tako bo razvoj, vih in vzroke propada imperialističnega kolonialnega sistema analitično obdelal dr. Vlado BENKO, eko-nomske razmere neuvrščenosti kot posledico naraščanja razlik med razvitim in nerazvitim svetom dr. Jakob MEDVED, razvoj neuvrščenosti od Bandunga do Alžira in vlogo Jugoslavije Božidar PAHOR, alžirsko konferenco kot doslej največji mednarodni sestanek z voditelji držav in vlad, konferenco, ki predstavlja dve tretjini človeštva, pa Drago KOŠMRLJ.
Premiere bodo vsak torek ob 17. uri. Prva bo 2. aprila, ponovitve pa ob četrtkih ob isti uri (z izjemami zaradi hokejskega programa).
Cilus Neuvrščeni je uredU Mako SAJKO, režiral pa Jože POGAČNIK.
Blišč in beda kolonialnega sistema na malih zaslonih
V jrvi oddaji ciklusa NEUVRŠČENI bo avtor oddaje dr. Vlado BENKO odgrnil zaveso a mogočnosti in sijaja takratnih kolonialnih imperijev in metropol, bogatenja in večanja finančnega kapitala Velike Britanije, Francije, Belgije, Nizozemske in drugih držav, brezskrbnega in zabavnega življenja tedanjega vrimjega sloja in parad, s kakršnimi so se zabavali voditelji držav.
Ob tem bo prikazal tudi bedo in neenakopravnost zemeljskega ,juga“, ki je bil takrat področje najbolj brezobzirnega izkoriščanja. Pokazal bo, kako Nemčija ni bila zadovoljna s takšno delitvijo sveta in je hotela doseči s prvo svetovno vojno drugačno delitev. Kolonializem se je sicer obdržal, vendar se je pojavila oktobrska revolucija, ki je postavila zahtevo po enakopravnosti in samostojnosti vseh narodov sveta.
Najmočnejše med njimi je bilo kitajsko narodno-osvobo-dilno gibanje Kuo-Mi-Tang, ki je že sredi dvajsetih let likvidiralo skoraj vse polkolonialne odnose na Kitajskem. Vendar pa se je takrat že tudi Japonska navzela kolonialističnih gledanj na svet in začela še bolj silovito in brezobzirno kot drugi osvajati in divjati, da bi zlomila kitajsko ljudstvo. Italija ni hotela zaostajati in je sredi tridesetih let napadla še edino svobodno državo Afrike - Etiopijo.
Tedaj si je hotela Nemčija (v osebi Adolfa Hitlerja) drugič razdeliti svet/ Rezultati tega poskusa so znani.
Druga svetovna vojna je s svojimi hudimi pretresi končno sprožila osvobajanje narodov izpod kolonialnega sistema.
Oddaje boste gledali 2. aprila ob 17. uri.
Neizrabljena moč filma
Programska izhodišča za filmsko kulturno in vzgojno dejavnost
1. marca je bil občni zbor združenja filmsko-vzgojnih delavcev Slovenije. Udeležili so se ga delegati, ki so prej prejeli poročilo o precej obsežnem in uspešnem dveletnem delovanju. Priložnost smo izrabili za posvet o filmski kulturi. K živahni razpravi so pripomogli predstavniki zavoda za šolstvo, sekretariata za kulturo in prosveto, VIBE filma, kultur-no-prosvetnih organizacij, Zveze prijateljev mladine, Foto-kino zveze, republiške izobraževalne skupnosti, šolske televizije in drugih. Podprli so prizadevanja za obsežnejšo in učinkovitejšo filmsko4culturno in vzgojno dejavnost ter se ogrevali za čimbolj smotrno in združeno nastopanje.
Mineva več kot trideset let, ko so začeh v svetu snovati idejo o nujnosti uravnavanja odnosov film-gledalec, idejo o nujnosti filmske vzgoje, predvsem za mladega človeka. Približno dvajset let si za to prizadevamo tudi v Jugoslaviji, na Slovenskem. Začelo se je z namenom, da bi mlade obvarovah pred filmskim zlom, sejmarsko zabavo, nestvarnimi omamnimi doživetji, nezanesljivimi vrednotami. Tedaj je bil film še vedno pedagoški, religiozni, juridični, kulturni in ekonomski problem - kot je rekel George Sadoul.
mer godrnjajo, namesto da bi pomagali urejati razmere. Iz opravljenih anket razberemo, da imajo najbolj neurejen in zmeden okus do filma povsod tam, kjer se starši, vzgojitelji in kulturniki obnašajo do filma ignorantsko, elitistično pokroviteljsko, brezbrižno do interesov mladih, kjer pozabljajo, da sta kultura in estetika celosten pojav, ne pa pripadništvo po zvrsteh. Povsod tam, kjer so zaljubljeni v programe iz preteklosti, kjer se šopiri pozitivizem, zanemarjata pa življenjska usmerjenost in vzgoja.
Filmsko-vzgojni delavci na seji — Foto: F. Brus
Raznovrstna uravnavanja so ENOTNA STALIŠČA temeljila na omejevanju, Naša organizacija se je poro-opozarjanju. Celo vrsto grešnih dila in dela v okviru ZKPO Slo-i ko zlo v so iskali v filmu pred- venije: od tod izhaja naš širši vsem tam, kjer so vzgojo in kulturno-prosvetni, buditeljski omiko poenostavljali oziroma značaj. Zavedamo se, da je kul-niso hoteli razlagati resničnih in tura celota, da ni omikanega pisanih vzrokov za negativne človeka, če ni splošne kulture, pojave in ravnanja. Še danes je Zvrsti so med seboj povezane, tako, marsikje. Ze okrog petde- odvisne druga od druge: večja setega leta so začeli spoznavati izobraženost in poznavanje kul-njegovo družbeno, idejno mo- ture po zvrsteh pripomore do ralno in kulturno pomembnost, filmske kulture, okusa in omi-Spoznali smo, da je film bogat, kanosti in nasprotno: zaradi dragocen spremljevalec in uči- splošne kulture je treba prebrati telj, da je film umetnost s po- npr. Na kmetih, Derviš in smrt, sebnimi izraznimi sredstvi. Spo- Vojna in mir - pa tudi videti četka nas niso jemali resno: te- Balado o trobenti in oblaku11, daj še ni bilo kinoteke, Pulja in Predstavo Hamleta v Spodnji FEST-a, risank in jugoslovanske Mrduši, Andreja Rubljeva, Ob-amaterske ustvarjalnosti. Tedaj sedno stanje in televizijsko naše ni presedel mladi gledalec daljevanko Cvetje v jeseni. Za-pred televizijskim in kinemato- kaj to razpredanje, ki za mnoge grafskim ekranom toliko časa ni nič novega? Marsikateri elit-kot v šolskih klopeh.	nejši kulturniki se omalovažu-
Danes ni časopisa brez film- joče obnašajo do filma. Nega-ske rubrike. Zdaj se že organi- tivna oziroma neprimerna tema-zirajo knjižnice s filmoteko in tika ni samo v filmu. Zdajšnja ne bo dolgo, ko bomo imeli do- stališča Zveze komunistov, raz-mače in klubske zbirke video- ne teoretične razprave in doku-kaset ob knjigah, na zapestju pa menti za kongres se skladajo z ekran z več kanali. Vizija avdio- našimi hotenji: postopnost kul-vizualizacije je neizčrpna. Seve- turne razgledanosti v vse smeri, da nobena urbana družba ne tematska diferenciranja. Kul-more molče mimo množičnega turo za vse in povsod, enotni pojava, ki ga je sprožila mo- smotri, usmerjenost k ravnanju, derna tehnizacija. Poskusi zavi- boj proti zaprtosti, samoljub-ranja se razblinjajo na čereh vse nosti in samovšečnosti, boj za večjega zanimanja mladih za kulturne, samoupravne sociali-nova komunikativna sredstva, stične odnose. Film daje obilo institucijam, ki skrbe za kul- gradiva, da to lahko delamo, turo, vzgojo in družbene vred- Osnova lepega se začenja v na-note pa preostaja naloga, kaj in ravi, kjer pa ne gre, da bi loče-kako uravnavati, da bo vse vali vidno od slušnega itd. usklajeno z družbenim hote- Spodbujamo in gojimo estetska njem. Skrb za filmsko kulturo čustvena doživetja, ki so polno-in vzgojo zatorej ni osamljen krvna, celostna, edinstvena. Pri pojav, zadeva konjičkaijev ali filmu se srečujemo z različnimi filmskih navdušencev, ampak elementi, zato težko razu-nujno posredovanje zavestnih memo, da govori knjiga o umet-sil; zato zaznavamo gibanje ne nostni zgodovini le o podobar-samo v Angliji in Franciji, ampk stvu, članek o estetski vzgoji o tudi na Japonskem, v Indiji, na glasbi, literarna zgodovina pa Češkem, v Avstriji itd. Povsod navaja življenjepise in sezname so v ospredju vsebina, kakovost, del.
umetnost. Filmska kultura in Glede na to, da filmsko-vzgoja sta potemtakem druž- vzgojni delavci nimamo nobe-beni zadevi, vsakega od nas, n ih skritih ali posebnih name-predvsem tudi tistih — nejevolj- nov, se držimo načela, kjga na-nih nad stanjem, vzgojiteljev, vajam iz Pedagogike: „Človek kulturnikov in drugih, ki veno- socialistične družbe mora biti
estetsko razvit in izoblikovan, tako da bo sposoben ne le pasivno uživati v estetski kulturi ali o njej le spretno razpravljati, „estetizirati“, temveč da mu bo orodje zavesti in volje, da bo okolje, življenje in delo sam aktivno napolnjeval z estetskimi kvalitetami in estetskimi vrednotami." Lahko še dodamo: gradil in ustvarjal kulturnejši, boljši svet.
PREVEČ PEPELA ŠKODUJE
Grmade razprav, člankov, referatov, pregovarjanj o kulturi — stična točka pa — negodovanje in nezadovoljstvo. Kriva je skorajda vse ■ sociahstična družba. Veliko želja — in premalo stvarnih možnosti. Mislim, da je včasih že toliko kritiziranja, da se iz opravljenega ne vidi nič dobrega. Prav je malo pepela, ni pa treba, da se v njem zadušimo. Tudi ni treba pričakovati, da bomo nekajletni zbir negativnosti odpravili na mah. Bili smo priča, da so se tudi v našrh vrstah bohotili komercia-lizem, potrošništvo, slavospevi dvomljivim vrednotam, skonstruirane teze in ideje, zveličanje tujih pogledov in izkušenj.
Ob filmih smo se srečevali z brezidejnostjo, brezizhodnostjo, brezmiselnostjo, malomeščanstvom, črnoglednostjo, varljivim iskateljstvom, fatalizmom, plehkobnostjo vseh vrst, klišejstvom — ne samo s šundom, pornografijo in agresijo. Razkrivali smo, dokler se stvari niso zagozdile v sistem. Oportunisti v vzgoji in pristaši trde roke so nam začeli ponujati prisilne metode. Vendar — vzgoja v pedagoško umetno jstvarjenem okolju, polnem nestvarnih idealov in receptov, je nenaravna in jalova. Takšna vzgoja je socialno neprilagojena, neangažirana, neuspešna in sporna. To moramo poudariti, kajti med nami so resni občani, tudi kulturniki in vzgojitelji, ki bi radi vsepovsod uvedli cenzuro.
Kulturno-vzgojni sistem, zgrajen na izoliranju, prepovedi in prisiljevanju, je vedno kazalec nizke splošne pedagoške zavesti in neinventivne družbene pedagoške prakse, če ne še kaj več. Vzgoja h konfrontizmu, vedenju brez motivov, nezanesljivi prihodnosti! Strinjam se z mnenjem pomočnika sekretarja za kulturo in prosveto, kije nekoč dejal: „Mi bomo že pripravili in izglasovali, recimo zakon o filmu, o šundu, tisku, toda kaj pomeni zakon v družbeni zavesti? “ Kako se moramo angažirati in aktivirati, kaj sprožiti, da jo premaknemo — to vedo tisti, ki so na svoji koži to preizkusili, ko so se namučili ob delu z razmišljajočo in kritično mladino s tradicionalisti.
Proza in pesem
V torek, 5. marca je bila v avli nove osnovne šole Kočevje zanimiva kulturna prireditev pod naslovom, „Srečanje z Borisom Kraljem". Slovenski gledališki igralec ljubljanske Drame Boris Kralj in glasbenik -solist na elektronski harmoniki Silvester Mihelčič sta nastopila-s posebnim literarnim programom, ki sta ga prilagodila potrebam pouka slovenskega jezika v osnovni šoli. S takim programom sta nastopila že na petnajstih šolah Dolenjske in Bele krajine. Njun nastop v Kočevju je zelo lepo uspel. Z živo umetniško besedo igralca Kralja in ob instrumentalni spremljavi Mihelčiča so učenci poslušali
DOBRO IN SLABO
Na pritisk filmsko-vzgojnih delavcev in • s stvarno presojo svetovalne službe imamo filmsko vzgojo uzakonjeno. Dobili smo zakon 'o filmu, finančno razbremenitev glede kinematografov, ponovno obljubo, da bomo izdelali 5 celovečernih in 20 kratkih filmov (kar je bilo sicer v načrtu kulturnega razvoja že pred desetimi leti), kinoteko, arhiv filmskega gradiva. Bilo je veliko resnih pogovorov o kinematografiji po Slovenskem, v katerih so sodelovali tudi predstavniki Zveze komunistov in veliko pomagali razvozlavati sporne zadeve. Ob vsem tem nikakor ne smemo prezreti prizadevanja radia in televizije; mladinski program je takšen, da ga lahko brez pridržkov priporočamo, manj gradiva na televiziji in filmu pacamo za do-raščajoče, katerih podoba je precej drugačna, kot si jo predstavljamo odrasli. Tudi tu je naše delo podobno kot pri filmu.
Pa še tisto, kar moramo storiti, s čimer nismo zadovoljni: dobiti moramo priročnik za naše, slovenske razmere, ki naj izraža poznavanje sedanje šole, učiteljev in učencev; slovensko proizvodnjo in spored, ki bosta upoštevala naša mnenja, mladinske filme za odraščajočega v letu 1974. Kulturne projekcije na vseh ravneh, stalne šolske predstave, filmske dopoldneve ali popoldneve. Želimo, da občinske zveze vzamejo film v zakup, da z vsemi zainteresiranimi, zadolženimi in filmskimi aktivisti ustvarijo takšno filmsko kulturno ozračje, kakršnega želimo. Moramo v širino, med vaščane, delavce. Sprožiti moramo zahtevo po dobrem filmu, saj imamo še mnoge kraje, kjer je to edino kulturno poživilo. Izobraževanje in usposabljanje moramo organizirati v raznih središčih, tudi v tovarnah. Film na šolah naj ne bo le vredno, ampak potrebno področje. Koliko je možnosti v oddelkih podaljšanega bivanja, ob prostih sobotah, ki smo jih zanemarili, v zunajšolskem delu! Ali niso to lepe možnosti za angažiranje z dobro motivacijo, za odtegovanje ulici in silam, ki jim je samoupravni socializem trn v petj ...
Želimo boljše organiziranosti v občini, na šolah, v društvu, v našem združenju, pa tudi v republiki! Želimo dogovarjanj in ukrepov na področju filmske kulture, ki nas bodo obvezovali na vsakem kinematografskem področju posebej (proizvodnja, nakup, predvajanje, promet, tisk, vzgoja, amatersko ustvarjanje itd). Želimo napotkov za akcijo, da bi postal film čim manjši kamen spotike v našem družbenem življenju in da bi izrabili tisto moč, ki jo ima. DUŠAN ZGONC
najlepša dela znanih slovenskih pesnikov in pisateljev. S tem so poglobili svoje znanje in poznavanje Cankarja, Prešerna, Ketteja, Bora in drugih mojstrov slovenske besede. Učenci so navdušeno poslušah prozo in pesmi, ki jih že poznajo, saj so jih spoznali pri pouku v šoli. Nastop obeh umetnikov so učenci nagradili s prisrčnim ploskanjem. Še posebej pa lahko pohvalimo veliko požrtvovalnost igralca in umetnika Borisa Kralja, ki je kočevski mladini tako uspešno približal lepoto slovenske poezije in proze.
VILKO ILC

3SNOVNA ŠOLA SIMON JENKO KRANJ FATJANATUREL
UČNA PRIPRAVA
PREDMET: biologija 8. razr.
UČNA TEMA: Križanje — Mendlova pravila UČNA OBLIKA: frontalna UČNA METODA: razlaga, pogovor UČILA: skice, slike
I.	PONAVLJANJE IN PREHOD NA NOVO TEMO Vprašanja: Kaj je dednost?
Pomen dednosti.
Delitev celice.
Kaj so kromosomi?
Kaj so geni?
Kakšno je število kromosomov v posameznih celicah? Kaj bi se lahko zgodilo pri organizmih, ki se spolne razmnožujejo?
Kakšen pomen imajo zoritvene, delitve spolnih celic? Kaj je značilno za čiste pasme?
Kaj smo povedali o križancih?
II.	OBRAVNAVA NOVE TEME
Sadjarji, vrtnarji in živinorejci so začeli načrtno križat že v 19. stol.
Pravila, ki veljajo za dedovanje, je odkril in opisal mč nih Gregor Mendek
Neutrudljivo je delal na samostanskem vrtu v Brnu fl* Češkem. V osmih letih je križal več kot 10.000 rastlin graha. Svoje poskuse je vodil tako, da ga opraševale niso motili. Svoje izsledke je objavil leta 1865, vendai ni zbudil zanimanja. Šele leta 1900 so spoznali pome< Mendlovega dela.
To leto je rojstno leto modeme genetike.
Tudi mi si bomo pogledali zakonitosti, ki vladajo pf križanju dveh roditeljev, ki se ločita le v enem dednefl znaku - barvi. Tako križanje imenujemo monohibrid no križanje. (Poznamo tudi dihibridno — ločita se dveh znakih, trfliibridno — ločita se v treh znakih .. Začetno generacijo bomo označili s Pj (parentalna al roditeljska generacija). Prve križance F i (prva filialfl; ali hčerinska generacija), druge križance F2 (druga fil* alna generacija).
•	Križanje poteka tako, da se prenaša cvetni prah bele#
cveta na brazdo rdečega cveta.
Torej so moške spolne celice (o) nositelji bele barv« ženske spolne celice (o) pa nositelji rdeče barve. Kakšne cvetove dobimo v Fi in F2, si oglejmo na tl belski sliki I. Sedaj bomo razložili to s pomočjo geno' rdeči cvet ima le gene za rdečo barvo: AA beli cvet pa le gene za belo barvo: aa Nastopajo zoritvene delitve spolnih celic. Spolne celic rdečega cveta nosijo le gene za rdečo barvo, bele# cveta pa gene za belo barvo.
Organizme, ki imajo gene le za eno barvo, imenujeiC homozigotne organizme. Rožnati cvetovi F1 generacij pa imajo v svojih celicah gene za rdečo in belo barv« so heterozigotni.
Pri zoritvenih delitvah spolnih celic rožnatih cvetov fll stane zato več možnosti — nastopa zakonitost F2 gen* racije. Narišemo tabelsko sliko II.
TABELSKA SLIKA
0	Prenos rvtfoego protin ^
p/ tt X <3
\y
r	j
1 ti x tl
f2^ it č??
n 2A n
LEGENDA:
rdeča
bela
rožnato
m. PONOVITEV Glavna vprašanja:
Pomen in delo Gregora Mendla!
Kaj je monohibridno križanje? Kako poteka križanje?
Ponovimo ob obeh tabelskih slikah!
Škofja Loka:
Novi ravnatelji šol______________________________^
Po razrešitvi Franca Vid- Loki je ponovno imenovala Z« marja, dosedanjega ravnatelja ravnatelja osnovne šole v ŽeleZ' osnovne šole ,.Peter Kavčič" v nikih Franca Benedika, za ra'" Škofji Loki, je skupščina obči- natelja posebne osnovne šole v' ne Škofja Loka imenovala za Škofji Loki prof. Julijo Berni' novega ravnatelja predmetnega kovo in za ravnatelja Škofje' učitelja Jožeta Peternela, dose- loške gimnazije profesorja Loj' danjega pomočnika ravnatelja, zeta Malovrha.
Skupščina občine v Škofji
'VV*
S III. problemske konference o dijaških domovih
Živeti je treba vsak dan
?
l(
1
t
e
\)
i<
c
it
tf
r
u
t
li
?
e
i
*
?
?
i'
i
D
i
(
-	5awjo v Ljubljani potrebujemo tri tisoč postelj za dijake. Če jih sami ne bomo našli, jih bo našel morda kdo drug.
-	Zahtevamo: sredstva javnega obveščanja morajo začeti z odločno akcijo! Naj neposredni proizvajalci zvedo, kam gredo odstotki njihovega truda! Za dijaške domove gre bore tnalo denarja
-	Najprej je treba živeti (sem sodi spanje in hrana), živeti je treba vsak dan. Šele potem se lahko pogovarjamo o zunajšolskem delu, o svobodnih dejavnostih, političnih akcijah.
-	Ravnatelji dijaških domov naj bi bili idejni vodje domske Vzgoje, pogovarjajo pa se - po sili razmer - največ o krompirju in betonu!
-	Pozdravljamo odločitev teške fakultete, da bo v Ljubljani ustanovila dislocirani oddelek za študij „domske Vzgoje" na II. stopnji! Toda -ne glede na izobrazbo se bo tnoral prenekateri vzgojitelj najprej spoprijeti z neznosnimi raz-tnerami, v katerih živijo gojenci
Navedeni stavki so s III. problemske konference o dijaških domovih, ki je bila 11. marca v klubu poslancev v Ljubljani. (I. konferenca je bila februarja, II. Pa novembra lani). Že na II. konferenci so sprejeli sklepe in stališča, ki določajo vrstni red Preureditev dijaških domov in gradenj novih poslopij. Pri vsaki dejavnosti je tudi navedeno, kdo bo dela prevzel. Z II. konference so poslali odprto pismo družbeno-političnim organizacijam v Ljubljani, katerim izrekajo kritiko (navajam), „ker kot nosilke stališč in sklepov I. Problemske konference niso ničesar storile za uresničitev teh sklepov.14
Vsakič, kadar pride do zaostrenih odnosov z mladino, ji očitamo, da sama ničesar ne naredi za izboljšanje svojih raz-nier. Očitamo ji lenobo, brezciljnost, pohajanja po kavarnah (tistim, ki imajo denar) in podobno. Toda — njeni klici po organizatorju in organiziranem delu za izboljšanje materialnih razmer za študijsko in druž-beno-politično delo so odsev kotenja po dejavnosti! Zakaj jih preslišimo? Zakaj prepuščamo rulade samim sebi - in jim potem očitamo? Ni vodstva, ki bi osmerjalo dejavnost (gotovo bi bila mladina pripravljena tudi udarniško pomagati pri gradnji domov). Nikogar ni, ki bi pohvalil najaktivnejše ter kaznoval brezbrižne in lene. Kadar pa je enako vredno in je dinar star-sev edino merilo družbene ve-tjave, je demoralizacija tisto,
kar samodejno — kot plevel posevke - prerašča mladino.
Na III. konferenci so enoglasno sprejeli stališča (raz-možena jih bodo poslali vsem prizadetim in odgovornim). Navajam začetek: „Domovi so namenjeni mladini, ki se šola zunaj kraja svojega stalnega bivanja in živi med svojim večletnim šolanjem ločeno od staršev, poleg tega pa je izpostavljena najrazličnejšim vplivom novega okolja. Prav to začrtuje jasno družbeno in vzgojno funkcijo, ko z načrtno vzgojno dejavnostjo, družbeno-poli-tičnimi, socialnimi in kulturnimi vplivi, z zdravim načinom življenja in samoupravnimi medsebojnimi odnosi usmerjamo rast in razvoj mladega človeka ter oblikujemo njegovo osebnost.44
KAKO NADOMESTITI ZAMUJENO?
So očitki, da se Zveza mladine in ravnatelji domov potegujejo predvsem za materialno izboljšanje. Razumljivo — saj to je osnova! Zakonitost, da je treba najprej zagotoviti materialne možnosti, nam je popolnoma jasna pri tistih domovih, v katere hoče družba načrtno pritegniti čim več mladine. Jasno nam je tudi, da je za vsako materialno dejavnost — za gradnjo novega poslopja ali za obnovo potreben trden, vpliven in odločen organizacijski odbor, saj tako začenjamo vse večje akcije. Vsa borbenost in pripravljenost za delo — dijakov, vzgojiteljev in ravnateljev se bo razblinila, če ne bo avtoritativnega družbenega telesa, ki bo usklajevalo in usmerjalo zbiranje denarja in gradnjo dijaških domov. Predlog slovenskih občin (II. konferenca ga je navdušeno podprla), da bi od vseh investicij (razen od šolstva in stanovanj) izločale 2 odstotka za sklad dijaških domov, je bil odbit kot nesistemski. V zameno za to pa ni bila dana nobena sistemska rešitev. V dokumentu izobraževalne skupnosti SR Slovenije z dne 20. 1. 1974 piše: „Sistemska rešitev za investiranje v domove in srednje šole še ni bila sprejeta. V skladu z ustavnimi spremembami in novo vlogo samoupravnih interesnih skupnosti so le-te prevzele tudi obveznosti za investicije. Osnutek družbenega dogovora, ki naj bi to urejal, je pripravljen.44
Živeti pa je treba tudi danes! Dejstvo, da se je zadnja leta več naredilo za izboljšanje zaporov kot dijaških domov, je sramotno. Mi pa želimo, vsak dan
govorimo, pišemo in na televizijskih zaslonih zatrjujemo DA HOČEMO INTELEKTUALNO JEDRO NAŠEGA NARODA S PODEŽELJA PRITEGNITI V DIJAŠKE DOMOVE! V Stališčih s III. problemske konference o dijaških domovih piše: „Nočemo biti nestrpni ob teh pripravah, vedeti pa hočemb, kako bomo nadomestili zamujeno in kako bo tedaj, ko se bodo te novosti počasi prelivale v prakso in bodo rezultati vidni šele čez nekaj let. Kaj pa danes! Nikakor ne moremo mimo zahtev, naj se tudi v današnjem času rešuje ta problematika načrtno in po sprejetem programu, da se takoj nadomesti zamujeno — tako v Ljubljani kakor tudi v vsej Sloveniji.44
Sklenili so, da se morajo dijaški domovi povezati v svojih vzgojnih prizadevanjih in na materialnem področju (prav pri materialnih razmerah so razlike največje). Ustanovili bodo koordinacijski odbor, ki bo določal zapovrstni red preure-
ditvenih del. Po možnosti je treba čimprej organizirati skupno službo za ekonomska vprašanja vseh domov v Ljubljani. V vzgojnem pogledu je napredek viden — vendar so na konferenci sklenili, da morajo v domovih (kjer jih še ni) ustanoviti aktive Zveze komunistov in dajati večji poudarek idejni vzgoji. Kar zadeva zaposlenost dijakov, so sprejeli sklep, da njihovo delo ne sme segati čez 22. uro.
Kot gonilna moč za uresničitev vseh teh sklepov naj nastopijo vse družbeno-politične organizacije:	Zveza mladine,
Zveza komunistov, Socialistična zveza delovnih ljudi in Zveza sindikatov Slovenije. Ni dovolj, če pomislimo na mladino le ob „akcijah“, podeljevanju nagrad (najboljšim), kadar je treba ostro pograjati kakšno iztirjeno skupino, kadar je treba organizirati pohode ali demonstracije. Živeti je treba vsak dan!
NEŽA MAURER
Za novo pedagoško akademijo v Mariboru
Pedagoška akademija v Mariboru je nastala v času uveljavlja-nja jugoslovanske reforme pedagoškega izobraževanja. Od ustanovitve (1. 1961) do danes je izšolala 1.203 diplomante. Njena dejavnost je razvejana na 16 strokovnih skupin in razredni pouk; letos ima 624 študentov. Predavanja in vaje so v prostorskih razmerah, ki jih najbolje opišemo z enim samim podatkom: na posameznega študenta pride le 1 kv. m študijskega prostora.
Delovna skupnost je že leta 1962 začela z akcijo za gradnjo novega poslopja — toda z gospodarsko reformo leta 1965 so se pretrgale vse priprave za začetek gradnje. Leta 1969 je pedagoška akademija spet začela akcijo. Na prioritetno listo ni prišla, ker so bile v gradnji že nekatere druge fakultete.
Citat iz njihove brošure: „V tem položaju se študentje in učitelji pedagoške akademije obračajo na nosilce družbenih sredstev, da razsodijo S problemih naše prosvetne perspektive in odločijo o načinu reševanja kadrovske krize v slovenskem osnovnem šolstvu.44
Gradnja novega poslopja pedagoške amademije v Mariboru še zdaleč ni samo njen problem — to je reševanje osnovnega šolstva v vsem severovzhodnem predelu Slovenije. Res, da za
sedaj še ni množičnega ukinjanja osnovnih šol (čeprav jih natiho kar precej preneha delovati) — preprosto zato, ker iščemo in najdemo rešitev v zaposlitvi neustrezno usposobljenih učnih moči. Navajam: „Stevilo neustrezno usposobljenih učiteljev (približno 50 % učiteljev uči predmete, za katere niso izšolani) že pravzaprav govori o dekvalificirani osnovni šoli. Posledice tega stanja se kažejo v učnih uspehih na višjih stopnjah šolanja in v tem, da se zdaleč previsok odstotek otrok po končani osnovni šoli izogne vsakemu nadaljnjemu šolanju.44
Če vsemu navedenemu dodamo še to, da je za učiteljski poklic vedno manj zanimanja — je jasno, da moramo od besed takoj preiti k dejanjem. Ni samo materialno stanje tisto, kar daje poklicu ugled in privlačnost - je pa osnova, na kateri gradimo strokovno znanje, družbeno-politično raz-gledanost, možnost vključevanja v družbeno dogajanje. Vse to daje učitelju tudi družbeni ugled, ki je prav tako del nagrade za opravljeno delo. Neustrezno usposobljeni učitelji le s težavo lovijo korak z učnimi načrti. Mnogi že razmišljajo, kako dobiti stanovanje in denar za nadaljevanje študija, ki jim bo omogočil, da se bodo lahko zaposlili v kakšnem drugem poklicu.
Pedagoški delavci o pomembnih dokumentih
Zveza pedagoških društev Slovenije je organizirala v pe-tek, 15. marca razpravo o dveh J^jbolj pomembnih dokumen-s področja vzgoje in izobra-^anja. Razpravljali so o Idejnih osnovah samoupravne socia-. tične preobrazbe vzgoje in ^obraževanja (Komunist, 4. po-na izdaja, Ljubljana, 25. 2. 9'4) in o osnutku resolucije o azvoju vzgoje in izobraževanja SR Sloveniji (Prosvetni dela-Vec> 18. 1. 1974). Oba dokumenta sta bila dana v javno azpravo; med. pedagoškimi de-vci sta zbudila veliko zanima-je. o njih so razpravljali že Pr®j v posameznih kolektivih, z petnimi oblikami delovanja ele§atskega sistema pa naj bi Prenesli glavne misli iz svojih
foru^'V°V na republiški
, Razpravo so vodili naši naj-j, u8ledni strokovnjaki in jav-i u avcr s področja vzgoje in J-0Draževanja: Miloš Poljanšek, easednik prosvetno-kultur-Ulrl z^ora skupščine SRS, Ela tar^-Atena, republiška sekre-n . za prosveto in kulturo, ns,L>Pužič, direktor zavoda °lstvo SRS, Majda Poljan-
šek, sekretarka komisije za vzgojo in izobraževanje pri RK SZDL in Zdenko Medvež, direktor pedagoškega inštituta pri univerzi v Ljubljani.
Miloš Poljanšek je podal nekaj uvodnih misli in poudaril temeljne misli osnutka resolucije. Opozoril je na nekatera najbolj problematična, še nerešena vprašanja s področja šolskega sistema. Pozval je udeležence, naj s skupnimi prizadevanji poskušajo dati tudi odgovor na „kako“, če se jim nekatere formulacije v resoluciji ne zde sprejemljive. Tako bi tudi najbolj pomagali komisiji, ki je osnutek resolucije pripravljala in se pri tem tudi sama prebijala skozi razne težave; sedaj bo morala zapisati resolucijo v dokončni obliki.
Odbor za pripravo na X. kongres ZKJ je sprejel na svoji seji letošnjega 7. februarja dokument o idejnih osnovah samoupravne socialistične preobrazbe vzgoje in izobraževanja. Uvodne misli o tem dokumentu je podal Boris Lipužič. Opozoril je na nekatere napake, ki so se doslej ponavljale v naši šolski praksi. Z njimi se nismo sprijaz-
nili, naša družba ne more pristati nanje. Od tod torej tudi tako močna težnja v pripravah na X. kongres ZKJ, naj se vzgoja in izobraževanje preobrazita in dobita pravi družbeni izraz.
Nato je republiška sekretarka za prosveto in kulturo Ela Ulrih-Atena primerjalno prikazala stremljenja, izražena v resoluciji, naše zahteve in hotenja, tako kot jih družba postavlja pred šolski-sistem, hkrati pa je opozorila tudi na možnosti za uresničitev. Vse tisto, za čemer stremimo, ni uresničljivo takoj. Zato moramo stvarno računati s tem, kar imamo na voljo. Prek danih ekonomskih in socialnih možnosti ne bomo mogli.
Majda Poljanškova je podala pregled komentarjev in kritik tako, kot so se pojavljali po raznih krajih Slovenije, kjer je doslej sodelovala v razpravah o resoluciji. Opozorila je tudi na nekatere odlomke v osnutku resolucije, ki so v resnici še premalo obdelani.
V razpravi so posamezni udeleženci naslovili svoje pripombe predvsem na eno od stopenj v šolskem sistemu, bodisi, da je
bilo to visoko šolstvo, srednja šola, predšolska vzgoja ali pa kake druge ustanove. Zdenko Medvež je dejal, da zadev ne moremo obravnavati posamično; upoštevati je treba celoten vzgojno-izobraževalni sistem.
Živahna razprava udeležencev je pokazala, da se naša javnost zelo zanima za dokumenta. Posebno očitna je bila rdeča nit povezovanja vzgoje in izobraževanja z drugimi področji združenega dela. Na pedagoška prizadevanja ne gledajo več kot zgolj na zadeve šole; iščejo načine, kako bi vzgojo in izobraževanje povezali tudi z drugimi družbenimi področji, družbenopolitičnim delom, produktivnim delom, kulturo in znanostjo. Svoja prizadevanja v praksi iskreno podrejajo smotrom samoupravne socialistične vzgoje in izobraževanja.
Več kot kritičnih misli smo slišali dopolnil in predlogov, naj bi v dokumentih bolj podrobno zajeli še nekatera področja vzgoje in izobraževanja - tudi tista, zunaj šole — v raznih družbenih organizacijah.
Dr. ANA KRAJNC
Na osnovni šoli v Kočevju marljivo dela tudi klub OZN. Člani tega kluba so se hoteli seznaniti s Sudanom podrobneje, zato so zaprosili za pomoč republiško konferenco klubov OZN. Ta jih je seznanila s sudanskim študentom Osmanom Siragom, ki seje z veseljem odzval vabilu. 11. marca jim je govoril o svoji domovini — Sudanu ob projekciji diapozitivov — Foto: F. Brus
Sodelovanje igralca z mladino_________________
Na vprašanje, kako gledališče približati gledalcem, je našel igralec slovenskega narodnega gledališča v Trstu Stane RAZTRESEN svoj odgovor. Njegovo gledališče ni vezano na udobno dvorano, učinkovito sceno, mojstrsko razsvetljavo in pestre kostume; bistvo njegove predstave je iskreno in doživeto posredovana beseda lepote željnim poslušalcem.
In tako so se našli. Dramski umetnik in mladina, ki živi v zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Po uspešnih recitatorskih večerih se je med gostom in poslušalci stkala tesnejša vez. Zato so se odločili za umetniški večer, kjer bi skupno nastopali.
V čast mednarodnega dneva invalidov, 24. marca so predstavili Cankarjevega Hlapca Jerneja. Stane Raztresen je prepričljivo upodobil ta edinstveni lik slovenskega proletarca, mladi pa so se mu v dialogih pridružili.
S skromnimi glasbenimi vložki, s preprostimi svetlobnimi učinki, predvsem pa s polno vživetostjo vseh sodelujočih je delo zaživelo.
Poklicna zavzetost in požrtvovalnost igralca ter zbor mladih amaterjev so nam pripravili umetniško bogat večer.
M. M.
Sprejeli so nove člane
Letošnjega 19. marca so se sestali na rednem sestanku člani osnovne organizacije Zveze komunistov na osnovni šoli Ivan Cankar v Mariboru. Sestanek je bil še posebno slovesen, ker so ta dan sprejeli v Zvezo komunistov štiri nove članice, in sicer: Božo Štandeker, Miro Fras, Mojco Kositer in Elviro Berdič. Članske izkaznice jim je podelila sekretarka osnovne organizacije Dragica Rogi, ki je predala tudi šopek in praktično darilo najstarejši članici osnovne organizacije ZK na šoli Ljubici Lorger, za njeno 27-letno delovanje v tej organizaciji.
Člani osnovne organizacije so tudi razpravljali o povzetkih programov samoupravnih inte-
resnih skupnosti in o bilanci predvidenih sredstev za skupno in splošno porabo v občini Maribor za leto 1974. Uvodno gradivo je obrazložil ravnatelj šole Janez Karlin.
Od 14. do 16. marca je bil na Pohoiju v Poštarskem domu seminar za sekretarje osnovnih organizacij Zveze komunistov in vzgojno-izobraževalnih zavodih; organizirala ga je mestna organizacija ZKS Maribor. O tem seminarju je poročala sekretarka Dragica Rogi, člani organizacije pa so se zavzeli za izvajanje sklepov seminarja v vzgojno-izobraževalnem procesu.
FRANCI KRŽAN
Zaupno — Zdenek Voželinek, Francija
pod reflektQriem
PIŠE:
SILVO TERŠEK
Zapletena zadeva * v
Zadeva je zapletem. Ob osmem marcu je mredila Metka v vzgojno-varstvenem zavodu šestindvajset predpasnikov za mamice. Tončka je izdelala petindvajset okrasnih škatlic, Marička prav toliko lutk. Ves problem ni neposredno povezan z delegatskim sistemom. Imeti v učilnici včasih celo petdeset otrok, premšati klofute razburjenega očeta, dežurati ob telefonskem aparatu kakor telefonist, graditi novo obliko samouprave, izdelovati pravilnike za delo komisij, ki jih ni dosti manj kakor zaposlenih v podjetju ... Zadeva je kljub vsemu skoraj zapletem.
POLONA je poosebljam volja. Sprejeli so jo v partijsko organizacijo, ji dali vedeti, da zaman upa m stanovanjski kredit in da še nekaj let ne sme imeti otrok. S' _ jih ima veliko,
v svoji skupini precej preveč. Na osebnih dohodkih je utež. Ampak v teh trenutkih m to le malokdo misli. Da so bili pro-svetno-pedagoški delavci pretirano obremenjeni z delom? Novi delegatski sistem je postavil to trditev m glavo. Ni zaposlenega, ki bi ne bil član te ali
one komisije. POLONA mora sestaviti pravilnik za komisijo o medsebojnih delovnih razmerjih. Upravnik opleta z glavo in se ne more znebiti strahu pred nezmnimi oblikami financiranja ene od osmih ljubljanskih interesnih skupnosti: Otroškemu varstvu je potrebno v tem primeru zagotoviti posebno mesto, je prebrala Polom v gradivu za javno razpravo o družbenem dogovarjanju in sporazumevanju o programih in sredstvih za skupno in splošno porabo v Ljubljani. Do leta 1975 moramo vključiti v organizirano dnevno varstvo in vzgojo novih dvajset tisoč predšolskih otrok, omogočiti podaljšano bivanje m osnovni šoli za pet-mjst odstotkov šolarjev... Vzgojno-varstveni zavodi in osnovne šole v Ljubljani še vedno odklanjajo sedemdeset odstotkov otrok, ki potrebujejo dnevno varstvo.
Polom, Marička, Metka .. . mdaljujejo z dežuranjem pri telefonskih aparatih. Prav tako je treba mdaljevati akcijo. za vključitev delovnih organizacij za pridobivanje novih zmogljivosti za varstvo otrok njihovih delavcev. Vse je odvisno od neposrednega upravljavca v delovni organizaciji. Vse temelji m dogovarjanju, dokazovanju in prepričevanju. Se bo prir spevna stopnja za dnevno varstvo otrok povišala, bodo dolo-čem podjetja sploh priprav-Ijem karkoli prispevati, bo dosežem dvetretinjska večim, bo... in kaj če ne bo?
POLONA ima hude skrbi, toliko hujše, ker je o vseh teh samoupravnih zadevah po novi ustavi nekoliko skromno pončem. Včeraj so ji poslali odločbo za povračilo študentskega kredita. Zadeva je zapletem. Polom pa ve tudi to, da se vse začne in se mora tudi končati v KRAJEVNI SKUPNOSTI. In se je udeležila ZBORA občanov, prvič v svojem
življenju. Mlada je še in pred leti ji je bilo kaj malo mar, kako bodo v občini razdelili demr, s katerimi problemi si bodo skočili v lase. V njeni krajevni skupnosti živi nekaj tisoč ljudi. Prišla je pol ure pred začetkom zbora, da bi se lahko prerinila v dvorano. Dvoram je bila nekoliko mgnjena mprej, pa ne zaradi preobremenitve. Med peščico udeležencev zbora bi lahko izbirala sedeže v praznih vrstah.
„Spet se je zbralo društvo upokojencev, “ je pripomnil sivolasi tovariš. POLONA si je zabeležila prvo točko dnevnega reda: program samoupravnih
Bo ali ne bo? — Foto: S. Teršek
interesnih skupnosti; m koncu je dodala še - sredstva.
Zadeva je postala ponovno nekoliko zapletem. Tovariši iz občine in krajevne skupnosti so stresali s papirjev številke, indekse in odstotke. Povprečnega poslušalca bi lahko v tistih trenutkih rešila občutka manjvrednosti samo interna aparatura za mehanografsko obdelavo podatkov. Polom ni skoraj ničesar razumela. Toda vedela je, da bo m dnevnem redu po poročilih
tudi razprava. Takrat bodo zadeve postale preprostejše, si je mislila. In res se je začela razprava, začela se je z vprašanjem: KDO BO DAL DENAR, kolikšen odstotek otrok delavcev z mjnižjimi osebnimi dohodki je v vzgojno-varstvenem zavodu, kdaj bo rešeno stanovanjsko vprašanje. ..
Tovariš iz občine je pojasnil nekaj „mčelnosti“ in jih podkrepil s številkami; tudi samo mčelnimi. Ali vse to ne pomeni, da se spreminja samo oblika, vsebim pa ostaja ista, vpraša mimogrede tovariš -edini v četrti vrsti. Kako bo rasla stopnja proizvodnje, kako
še bodo dvigali osebni dohodki, kako cene... Razprava postaja živahm. Polom pa še vedno pričakuje razpravo o otroškem varstvu. Tovariš iz tovarne je spregovoril o neomejenih apetitih neproduktivnih dejavnosti in o tem, da se tehnologija dela v njihovi tovarni že dolgo vrsto let ni spremenila niti za debelino lasu. Za stružnico ni mogoče dobiti demrja. Občani so zaploskali. Polona je opazila v štirimjsti vrsti učiteljico iz osnovne šole. Ostaja možnost,
je pomislila. Morda bo om resneje mčela vprašanje šolstva -verjetno tudi varstva. Možje bodo primorani odgovoriti, pojasniti mčin novega fimncira-nja, stopnjo obveznega in neobveznega prispevka za dnevno otroško varstvo. Morda bi lahko vse to pojasnil upravnik - pedagoški vodja neposredno v njihovi ustanovi. Toda kako mj bi vedel on, kar skoraj nihče ne ve.
POLONI se je uresničilo tiho upanje. Učiteljica je spregovorila.
„Verjetno ne bo kolektiva, ki bi v svojih razpravah ne podprl zahtev šolstva in otroškega varstva. Vedeti pa je potrebno: ko gradimo s samoprispevki posamezne šolske ali vzgojno-var-stvene objekte, mraščajo tudi potrebe po tovrstnih kadrih, ki jih je seveda potrebno nagrajevati z osebnim dohodkom.
Naša šola je menda edim v Ljubljani, ki še nima urejenega šolskega varstva; dokazano je, da je prav zaradi tega mnogo večji osip in slabši učni uspeh. Učenci mm ,uhajajo ‘ v šole, kjer imajo urejeno varstvo. Prostora za gradnjo novih poslopij imamo dovolj, potrebujemo pa ... V nižjih razredih si pomagamo z varstvom v VVZ, ki je že tako prempolnjen in je mmenjen samo za predšolske otroke. Prosvetni delavci tega problema ne bomo mogli rešiti. V imenu otrok prosimo krajevno skupnost in občino, da..."
Samoupravno dogovarjanje je pomislila Polom. Mislila je, mislila tudi potem, ko so udeleženci zbora zdrknili mimo omenjenega problema. Tovariš doktor je poudaril, da ima žal samo pet minut časa za razpravo o vprašanju zdravstva in da bi bilo lepo, ko bi se tako večkrat srečali.
V razpravo je posegel občan z zobnimi težavami. Zanimalo ga je, kako da delajo zobozdravniki plombe, ki držijo samo dva dni. Podobno vprašanje je m-menil tudi „mostičkom In še se je govorilo o zelenicah pred stolpnicami, o garažah premikajočega se „železja", o višini osebnih dohodkov. ..
Nekdo se je spomnil, da m zboru občanov pravzaprav ni mladih. Pač, trije, ali štirje so bili — skoraj po službeni dolžnosti. In v enem samem bloku, v tej krajevni skupnosti, živi flrmada mladih. Ni bilo mladinskih funkciomrjev, mladih delavcev, uslužbencev, predstavnikov mladih družin, prosvetno-pedagoških delavcev in celo tistih ne, ki bi lahko m kon-kretm vprašanja dajali konkretne odgovore. POLONA se pravzaprav ni čudila, da jih ni bilo. Verjetno so bili; pred nekaj leti, pred tremi leti, lani... Načelnost in formalnost ne zadovolji mladih. Številke utrujajo in tudi varajo.
Najmlajši na zboru občanov je bil delovni predsednik. Imenitno je vodil zbor, pravzaprav ni imel kaj voditi. Polona je zapustila dvorano pri točki: Razno. Še preden je prišla do vhodnih vrat, so tudi drugi udeleženci zbora občanov vstali. Na poti proti domu, gostilni, se je začela razprava - sproščena in kritična. Jutri bo ponovno dežurala pri telefonu. Če jih bodo s temeljne izobraževalne skupnosti obvestili o sestanku v tej ali oni delovni organizaciji, bo Polona obvestila Štefko, Marjano ali Meto, da bo pritekla na sestanek. Poslušala bo, čakala in želela, da bi člani delovne organizacije razpravljali tudi o prispevku za dnevno otroško varstvo. Tam bo zato, da se jih ne bi lotila pregrešna misel — ne prispevati in morda celo ogroziti dvetretinjsko večino: ZA!
SODOBNA POTA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
PIŠE m. ANA KRANJC
Dopisno izobraževanje in avtodidaktična sredstva
Prišel bo čas, ko bomo poznali poleg didaktike še avtodidaktiko, vedo, ki nam bo pokazala pot, kako naj se sami izobražujemo in vzgajamo. Tu in tam so že Očitne potrebe po taki disciplini, zelo pa bi jo potrebovalo tudi dopisno izobraževanje. Didaktika daje navodila, kaže metode, kako naj učitelj izobražuje in oblikuje drugega. Teže bi mu bilo, če bi moral vse postavljene smotre doseči tudi pri sebi. Prav to pa so dopisnikove naloge. Med učenjem bi se moral sam spraševati in reševati probleme, za katere sploh ne ve, da obstajajo. Čaka ga težja pot, kot bi jo moral prehoditi, če bi sam učil druge.
Običajni učbeniki, skripta, priročniki za vaje in drugo gradivo mu le malo pomagajo, premalo, če niso v ta namen posebej pripravljeni. Povsod je predvidena učiteljeva pomoč. Kako naj se potem „po učiteljevi poti" dopisnik sam znajde? Ne samo pisano gradivo - tudi drugi učni pripomočki - magnetofonski trakovi s posnetimi lekcijami in vajami, filmi in ozvočeni diafilmi in drugo -so pripravljeni tako, da je kot bistveni člen povezave med učenci in snovjo predviden učitelj. Lahko rečemo, da ni prav nič narobe, če se v dopisnem izobraževanju razni učni pripomočki niso kdo ve kako uveljavili. V dopisnikovem učenju bi lahko povzročili celo zmedo. Vse te pripomočke bi morali za dopisno izobraževanje in druge oblike samoizobraževanja posebej pripraviti - pri nas pa dostikrat uporabljamo kar tiste, ki so primerni za redno šolo.
Didaktično povsem neoporečni in uspešni pripomočki se ne morejo uveljaviti tudi kot avtodidaktična sredstva, saj je „učenec na daljavo"pri učenju „odvisen" samo od svojih sposobnosti.
Učiteljeva vloga je pri didaktičnih sredstvih najpomembnejša — utelešena je v predvideni metodi pouka, ki naj ji neko didaktično sredstvo rabi. Tako je v gradivu še veliko neizrečenega, marsikaj ni opisano do podrobnosti, v njem ni zgledov in razlage, gradivo ne določa ponavljanja in utrjevanja snovi itd., ker predvideva, da bo vse to določil učitelj. Učbenik navadne šole pn je pripravljen za oba, za učitelja in učenca. Sam učenec pa ga le s težavo uporablja.
Pričakujemo, da bo rezultat učenja pri dopisnem izobraževanju in drugih oblikah safnoizobraževanja prav tak, kot je v redni šoli. Kako naj bi potem avtodidaktična sredstva nadomestila učiteljevo vlogo, predvideno v didaktičnih učnih sredstvih?
Delno se ta dolžnost prenaša na učenca samega. Za dopisno izobraževanje in samoizobraževanje ali pa za razne druge oblike
učenja na daljavo bodo kandidati sposobni šele takrat, ko bodo pri učenju dosegli določeno stopnjo samostojnosti. Del učiteljevega bremena bodo prevzeli sami: sami bodo morali utrjevati snov in preverjati znanje. To in marsikaj drugega bo moral prebroditi' dopisnik sam brez tuje pomoči.
VODNIK PO UČNEM GRADIVU
Drugi del učiteljeve vloge bo prevzel avtor avtodidaktičnih učbenikov in učnih pripomočkov. Ko jih bo pripravljal, bo moral že vnaprej predvideti, kako bi on ravnal pri določeni temi. Vse to bo moral v pismeni obliki (ali v govorjeni besedi na magnetofonskem traku ali pa kako drugače) za dopisnika sam pripraviti. Njegovo delo je zelo zahtevno. Veliko teže je napisati nov avto-didaktični priročnik ali pa učbenik kot pa običajnega za redno šolo. Ne da bi imel pred seboj razred in živo doživljanje pouka, mora avtor predvideti celostno učiteljevo dejavnost. Prevzeti mora njegovo vodilno vlogo in neznanega učenca voditi po dani snovi.
Ce smo rekli ,,neznanega učenca", je to še vse premalo. Avtodidaktični učbenik ali kako drugo sredstvo ni namenjeno samo določenemu učencu. Avtor pripravlja gradivo zd množico neznanih uporabnikov. Predvideti mora še drugi del kompleksnosti, način, kako se bo snovi približal učenec in vsi tisti nepoznani učenci, ki bodo avtorjevo delo vzeli v roke. Pisatelj piše za mladino, neko delo je namenjeno predvsem preprostim ljudem in je napisano poljudno, razprava je strogo strokovno-znanstvena in namenjena samo ozkemu krogu strokovnjakov itd. Avtodidaktična mpisani učbenik, skripta in pripomočki pa morajo biti namenjeni mnogim ljudem, ki se izobražujejo sami. Ustrezati morajo vsem njihovim problemom. Avtor mora te probleme predvideti v vseh možnih različicah. Čeprav je nekdo še tako dober strokovnjak, s tem še ni rečeno, da bo napisal tudi dobre avtodidaktične učbenike in drugo gradivo. Biti mora tudi dober psiholog, pedagog in andragog. Psihološko se mora vživeti v učiteljevo vlogo in jo v svojem delu kar se da dobro posnemati. Vživeti pa se mora tudi v dopisnika, njegove morebitne dileme, pomisleke, kritične točke pri obravnavani snovi. Morebitne zapletljaje pri prihodnjem učnem procesu mora že vnaprej odkriti, jih sam zaslutiti in tako pomagati dopisniku pri učenju na daljavo.
Čeprav avtor ne bo nikoli v neposrednem stiku z dopisniki in mnogimi učenci, ki se bpdo po njegovem učbeniku, priročniku, vadbenem zvezku, magnetofonskem traku idr., učili, bo njegova pomoč trajna, če bo znal obravnavano snov tudi dobro psihološko, pedagoško ali andragoško pripraviti. Vodilno učiteljevo vlogo, ki jo je „podedoval“, bo prenesel na svoj veliki, čeprav nevidni razred.
na vse dopisnike in druge učence, ko se bodo z avtorjevim delom v roki sami podali na pot učenja.
SEMINARJI - AVTODIDAKTIČNA POMOČ DOPISNIKOM
Večina današnjih učbenikov, ki jih uporabljamo pri dopisnem izobraževanju, ne upošteva avtodidaktičnih načel. Pripravljeni so bili za redno šolo. Neposredno jih prenesemo tudi v dopisno izobraževanje. Pedagogi in andragogi pa to razliko med didaktičnimi in avtodidaktičnimi vidiki hitro spregledajo. Zato poskušap dopisniku na razne načine pomagati. Taka pomoč se največkrat uresniči v raznih oblikah seminarjev. Njihov pomen se nam zdi tolikšen, da jih proglasimo za obvezne, udeležili pa naj bi se jih vsi dopisniki. Tako je tudi prav. Če nič drugega, potrebujemo t dopisniki vsaj nekaj osebnega stika in tesnejše psihološke povezanosti.
Kakšni so ti seminarji? Ali so avtodidaktična usmerjeni? Ali pripravljajo na poseben način dopisnika za njegovo nadaljnje učenje? Takšni naj bi bili. Zdi pa se, da učitelji vse prevečkrat menijo, da je njihova največja dolžnost v petih ali šestih dneh semimrja podati vso snov učbenika in prikazati v kratkem ves ■ program predmeta za tisto šolsko obdobje. Tako splošno podajanje snovi pa je precej dolgočasno. Zato pri poslušalcih še zmanjša zanimanje in motivacijo za učenje. Povzetek na kratko podane snovi je dokaj splošen, včasih tudi abstrakten in težko razumljiv-Od takega seminarja dopisniki nimajo veliko. Ni bistveno samo, de se vprašamo, ali bomo organizirali seminar za dopisnike ali za kaW drugo skupino učencev na daljavo in koliko bo takih seminarjev Pomembno je tudi, da za vsak posamezni seminar temeljito predvidimo njegovo posebno avtodidaktična funkcijo. Pri predmetu, ki je težko razumljiv in dela dopisnikom preglavice, naj bi med seminarjem učitelj podrobno obrazložil nekaj najtežjih ib najbolj nerazumljivih poglavij in jim vlil polno mero zaupanja v njihove sposobnosti. Dopisnikom naj pomaga, da se otresejo starih predsodki, v, ki jih spremljajo že iz obvezne šole, češ „matematik11 mj ne gre", ,.slovenščina je najtežji predmet", „nikoli nisem zrUti pisati", ,,nimam domišljije, zato tega ne bom nikoli zmogel". Kb bodo dopisniki prestopili prag svojega skromnega zaupanja vase<, bodo psihološko pripravljeni na to, da bodo pozneje tudi sam1 doma iz učbenikov lahko predelali marsikatero težko snov. S takO pripravljenim seminarjem, ki je upošteval predvsem avtodidaktičt^ načela, smo jim dali možnost, da bodo vso drugo pot pri učenj11 celotnega učnega programa za nek predmet prehodili sami. Nepd' : mernu pripravljen seminar pa bo lahko več škodoval kot koristil.
RADIO IN ŠOLA
—
'
; Prišlo je pisemce
, Iz Stuttgarta nam je pisala ’ tovarišica Dragica Nunčičeva, , učiteljica v tamkajšnjih oddel-r kih slovenske šole. Piše nam, da . so lo. marca proslavili v Reut-Ungenu dan žena. O prireditvi je poročal tudi krajevni časnik. Tovarišica Nunčičeva pa takole piše o prireditvi v Reutlingenu.
povedati vam želim, da sev tej pokrajini še nikoli na prire-ditvi ni zbralo toliko Slovencev. Prišli so iz vseh krajev južnega Baden- Wuertemberga. Prijave so Prihajale že med tednom, zato smo s prizadevnimi mamicami zadnji trenutek najele večjo dvorano. Dala nam jo je bolniš-nica brezplačno. V nabito polni dvorani, kjer se je na svileni zavesi lesketal napis „Tebi, slovenska mati", smo z učenci počastili 8. marec. K programu je Prispevalo slovensko kulturno umetniško društvo Triglav v Stuttgartu folklorno točko. Druge točke so bile plod dela slovenskih oddelkov v Reutlin-Sem in v Sindelfingenu. Vrstile so se recitacije, pesmi, ritmični m folklorni plesi, ob koncu smo zapeli „ Veselo pionirsko Po kulturnem programu smo odšli na razstavo v Ceffe Ritter-sehenke, kjer so moji učenci razstavili 50 likovnih del in 48 literarnih prispevkov. Pri deko-raciji in pri vsem delu šo mi Pomagale matere: Pavla Fala-tuič, Breda Šušteršič in Ivanka Požlep, ki je tudi članica Društva prijateljev mladine. Kot gostje na prireditvi so bili tovariš Brož z jugoslovanskega konzulata, tovariš Božič, predsednik SKUD Triglav, tov. Medle,
predsednik DPM v Stuttgartu.
Po tej prireditvi je imelo slovensko kultumo-umetniško društvo Triglav sejo, na kateri so zelo pohvalili prireditev.
Manjšo proslavo smo imeli tudi v Ravensburgu. Udeležilo se je je 50 staršev. Po programu so vsi skupaj peli slovenske pesmi. Očka Kokol mi je po prireditvi dejal: ..Ostanite med nami, če vas ne bi bilo, se tudi mi ne bi zbirali. “
Povedala bi še to, da obiskuje letos 270 otrok slovenski dopolnilni pouk. Po prireditvi v Reutlingenu so še trije starši prijavili svoje otroke v slovensko šolo, tako jih bo zdaj 273.
Lepo Vas pozdravlja Dragica Nunčič.
Spet so prišla pisemca s Švedskega in iz Nemčije. Napisali so jih šolarji, o katerih lahko rečemo, da so zdaj že naši stari znanci. No, vsaj za mnoge to velja, saj so se nekateri oglasili že po večkrat. Tudi Liljana Radosavljevič nam je že pisala. Liljana, tako nam je sporočila njena tovarišica, je hčerka mame Slovenke in očeta Srba. Hodi v redno švedsko šolo kot pač vsi naši otroci na Švedskem. Razen tega hodi pridno tudi k slovenskemu pouku. Svoje pisemce je napisala zelo lično in tudi napak ni bilo veliko v njem. Liljana si prav gotovo prizadeva, da bi bila pridna učenka.
Dragi prijatelji!
Živim na Švedskem, kjer ni veliko snega, ampak je vseeno
lepo. Tukaj hodim v šolo in imam sestro. Hodim tudi v slovensko šolo. Tukaj živi 8 milijonov ljudi. Stara sem deset let in živim že štiri leta na Švedskem. Pozdravlja Vas Liljana Radosavljevič
Dragi prijatelji!
Rad bi vam povedal nekaj o deželi, kjer živim. Švedska leži na severu Evrope. Je zelo bogata rud. Ima dolge zime in kratka poletja. Po površini je Švedska veliko večja kot Jugoslavija, ima pa manj prebivalcev. Švedska ima veliko tuje delovne sile.
Pozdravlja Vas Robert Mlakar iz 3. razreda
Dragi šolarji v Sloveniji!
Kmalu bo sedem let, odkar smo prišli na Švedsko. Takrat sem bil star pet let. V začetku, ko še nisem znal švedskega jezika, je bilo težko. Ko sem za-
čel hoditi v šolo, sem se pa malo naučil govoriti švedsko. Imam veliko prijateljev, tako da mi ni dolgčas.
Pozdravlja vas Bojan Mezner.
Oglasili so se nam tudi šolarji tovarišice Nunčičeve iz Stuttgarta. ,JMoj življenjepis11 je dala naslov svojemu spisu Marjanca Cerovšek:
Pišem se Marjanca Cerovšek. Rodila sem se 19. 8. leta 1963 v Novem mestu. Moj oče Janez je ključavničar, mati Meta pa je knjigovodkinja. Do petega leta sem živela s starši v Vidmu, potem pa smo se preselili v Nemčijo, v Sindelfingen, kjer smo še danes. Tu hodim v 4. razred osnovne šole. Obiskujem tudi slovenski dopolnilni pouk v Reutlingenu. Želo si želim, da bi prišla do lepega poklica.
Franci Vidic nam piše takole:
Tudi tako nastaja radijska šola
Živel sem pri stari mami v Gabrovki pri Zagradu. Tam sem preživel svoja otroška leta. Pri stari mami je bilo lepo, ker je imela krave, vole in druge živali. Imel sem jih zelo rad. Moja mamica je bila med tem v Ljubljani in je delala. Moj očka pa je bil v Nemčiji, kjer je tudi delal. Sedaj smo vsi v Nemčiji. Dobili smo stanovanje v Rommels-bachu. Obiskujem 4. razred osnovne šole. Mamica in očka hodita delat. Ker imamo tukaj v
tujini tudi slovensko šolo, obiskujem enkrat na teden slovenski pouk in to ob sredah. V slovensko šolo hodim zelo rad; svoji tovarišici pravim teta Dragica. Tovarišica me večkrat stisne k sebi in me „pocarta". Franci Vidic
To je nekaj pisem, ki so nam jih poslali naši mladi prijatelji iz Nemčije in s Švedskega.
B.Š.
Dne 21. marca, na prvi pomladanski dan, smo posneli v posebni šoli v Celju, v zavodu Ivanke Uranjekove Veseli tobogan. Na oddaji so sodelovali šolarji tega zavoda in drugih sorodnih šol iz Žalca, Velenja, Laškega, Šmarij pri Jelšah in iz Rogaške Slatine. Šolarji so prav tako kot na vseh drugih Veselih toboganih peli v zboru in posamič, recitirali so več pesmi, eden izmed njih pa je v domačem govoru, tako kot govorijo v Šmarju pri Jelšah povedal nekaj zabavnih na račun svojega kraja. — Slika, ki jo objavljamo, prikazuje pevsko skupino, ki jo vodi na zavodu Ivanke Uranjekove v Celju tovarišica Alenka Koželj
Najmanjša naklado 500 kaset
V uredništvo radijske šole prihajajo pisma, v katerih nas aktivi vzgojiteljic prosijo, da bi nekatere izmed oddaj radijske šole presneli na plošče ali na kasete. V mnogih vrtcih namreč poslušajo oddaje radijske šole za nižjo stopnjo, najraje glasbene; te so jim dobrodošel pripomoček pri vzgoji predšolskih otrok. Zato smo vsem, ki se za kasete zanimajo, namenili tale zapis.
Predlanskim so pri Mladinski knjigi izšli prvi ciklusi kaset, ki
so še na voljo, pripravljali pa smo tudi oddaje iz biologije, literature in glasbe. Zaradi nekaterih težav pa je delo zastalo, čeprav upamo, da bomo lahko zamujeno letos nadomestili.
Vsem, ki se zanimajo za interno presnemavanje na kasete sporočamo, da so nam iz kasetne produkcije sporočili tole: Presnemavanje radijskih šol je mogoče, vendar pa je najmanjša naklada 500 kaset.
Na plošče jih za sedaj ne moremo presnemati.
arMada smo vsi
★ ★ ★ ★ ★
Presenečenje
Sistem splošnega ljudskega °dpora gradimo pri nas že nekaj et- Pripravljamo se, ker pač . ^o, kaj imamo: domovino, ki le po velikosti daleč od prvega ntesta v vrstnem redu drugih ,.r^fv- Imamo dvajset milijonov Jodi, med njimi ustrezno šte-° vojakov in orožje, kolikor ?a lanko izdelamo sami in koli-°r ga lahko kupimo drugod.
nimam"11 VTSt orožia PreProsto
Velikost domovine sploh ni j^n^bna. Vedno smo trdili, mjega nočemo in da svojega
d! ■ 0; zat0 ie kot na dlani. nimamo ozemeljskih teženj
mejami naše domovine. Res ijlLv Preteklosti smo morali .vča- , ta,.tUcl‘ popustiti in se odreči knv neiT!u združenju pripadni-' naših narodov, kakršno jim t . z§°dovinskem pravu gre. a> nikdar nismo popuščali
na bojnem polju, tam smo znali dokončno obračunavati z nazadnjaškimi silami, še več, življenja naših ljudi so ugašala tudi za osvoboditev drugih izpod različnih jarmov. Če smo kdaj popuščali, se je to dogajalo za to ali ono zeleno mizo. Vendar smo tedaj vedno imeli pred očmi naravni interes pripadnikov naših narodov — zagotovitev njihovih pravic do jezika, šolstva, kulture, do nadaljnjega obstoja in svobodnega razvoja. Hkrati smo se zavedali svojih dolžnosti do narodnostnih skupin v domovini in jim zagotovili vse, kar smo zahtevali od nosilcev državnih oblasti v sosednjih deželah. V skoraj tridesetletnem svobodnem življenju v novi Jugoslaviji smo zgradili sistem zaščite narodnosti tako, da nam v svetu tisti, ki se srečujejo s podobno problematiko, lahko samo zavidajo.
Pohoda IX. divizije
Imamo domovino, takšno, kakršno je izoblikoval zgodovinski razvoj; nikoli ne bomo pozabili za kakšno ceno, kajti mnogi so segali po njej in ji odrekali naravno razvojnost. Res -je tole: Domovino bomo branili, četudi bo po njej posegel nekdo, ki ima polna usta besed o prijateljstvu in dobrem sosedskem sodelovanju. Če se vendarle še najde kdo, ki računa zaradi narodnostne raznolikosti Jugoslavije na njeno notranjo rahlost, naj nikar ne poizkuša; z njim bomo obračunali tako kot z vsemi dosedanjimi sovražniki. Osnova za obračun pa bo pravo nasprotje tistega, s čimer bi hotel speljevati vode na svoj mlin. To bo bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije, prvina, dokončno priborjena v ognjenih letih revolucije in potrjena v letih njenega mirnega razvoja.
NE SAMO PRED -SVOJIM PRAGOM
Naša domovina šteje dvajset milijonov ljudi. Dvoje največjih mest na svetu pa še kakšno predmestje ima približno prav toliko prebivalcev. Že velikokrat smo se morali - čeprav maloštevilni bojevati proti številčni premoči in — zmagali smo. Zmagovali bomo tudi v prihodnje, če bo treba. Ne želimo, da bi si po krvavih spopadih postavljali slavoloke zmage. Toda pripadniki jugoslovanske socialistične skupnosti se bodo branili, kadar bi si vse številnejši milijoni drznili poseči po njihovi neodvisnosti in svobodi. Vsi pripadajo enotni armadi, zgrajeni v splošnem ljudskem odporu. Pri nas pač niso vojaki
samo tisti, ki stoje pripravljeni na straži domovine v vojaški suknji, vojaki smo vsi. Vsakdo bo branil svojo zemljo pred svojim pragom, a branil jo bo tudi drugje. Makedonec ne bo niti najmanj pomišljal, če bo šlo za vojvodinska polja, vojvodinski Madžar ne bo okleval pred obrambo Kosova, Albanec bo udaril po sovražniku, ki. bi vdrl na Gorenjsko, Bosanec ne bo dovolil tujim ladjam, da bi nam vzele Dalmacijo, Italijan se bo boril za Šumadijo, ‘Hrvat za Pe-lagonijo, Srb za Bosansko krajino, Slovencu ne bo žal sil za obrambo Sandžaka, Črnogorec bo branil slovensko Primorje. Vsi se bodo bili z najmočnejšim orožjem, ki je človeku dano — z moralno močjo. Posegli bodo tudi po vojnih sredstvih, ki jih imajo.
Nočemo in ne moremo si privoščiti presenečenja. Toda — čeprav je videti paradoksalno -doživeli smo ga vendarle. V zadnjem času se je zgodilo nekaj, kar je porušilo naše zaupanje v iskrene namene sosede, s katero imamo skupno mejo na zahodu, med tromejo na Peči in Jadranskim morjem. Jugoslavija je marsikaj razumela, bila je potrpežljiva. Del slovenskega naroda je po drugi svetovni vojni ostal v Italiji. VedeU smo, da so med Italijani še vedno taki, ki Slovencem niso naklonjeni. Vedeli smo, da pomeni boj za uveljavljanje narodnostnih pravic za Slovence v Italiji dolgotrajen proces in da lahko pri tem koga tudi za vedno izgubimo. Vemo za območja, naseljena s Slovenci, kjer še danes ni dovoljeno svobodno uporabljati slovenske besede.
NIKOLI SE NE VE
Kljub temu smo v letu 1954 za zeleno mizo pristali na rešitev, ki za nas ni bila ravno najboljša. S tem naj bi se začel postopen proces odstranjevanja v preteklosti nakopičenih težav na obmejnih območjih obeh držav. Najprej odstraniti težave, nato pa zaživeti V zglednem sožitju — samo to in nič drugega ni bil naš smoter.
•Upali smo, da so posamezne italijanske vlade mislile z novo pametjo, ki naj bi zrcalila stvarnost in predvsem pravičnost obdobja, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne. Nenehno so dopovedovale svoji demokratični javnosti pa tudi nam in vsemu svetu, da so obračunale z mračnjaštvom v svojih vrstah, z mračnjaštvom, ki ga imenujemo fašizem in je zahtevalo toliko italijanskih in drugih življenj. Spomnimo naj na osvajalne pohode fašistične vojske na Libijo
lijanske vlade. Vedeli smo zanjo, toda verjeli smo zagotovilom, češ saj njihova stališča niso uradna. Zdaj, po tolikih letih nove Italije, Jugoslavije in Evrope pa se je pojavila uradna listina z zapisano mislijo, ki so jo ohranjali desničarski razgrajači! To je za nas resnično presenečenje. In z grenkobo v mislih moramo ugotoviti, da smo imeli zelo prav, ko smo pripravljali koncept splošnega ljudskega odpora. Zadnje diplomatsko dejanje italijanskih sosedov potrjuje pravilnost obrambne pripravljenosti Jugoslavije. Kajti — nikoli se ne ve ...
Moralno so nas torej presenetili. Na kaj takega pač nismo bili pripravljeni, zato pa smo drugače dovolj usposobljeni. O tem smo v prejšnjih številkah našega lista veliko pisali. Od rekreativnih in specializiranih dejavnosti mladih ljudi do njihovega vključevanja v vrste
Nekje ob meji
in Etiopijo ter kasneje na Albanijo, Grčijo in Jugoslavijo. Ta preteklost naj bi bila torej izbrisana iz italijanske diplomatske miselnosti, ko se je nenadoma pojavila nota Jugoslaviji, po kateri naj bi del našega ozemlja pripadal Italiji! Maloštevilna skupina večnih desničarskih razgrajačev je prevedrila vse ita-
uslužbencev v Jugoslovanski ljudski armadi, o vsem tem so naši bralci že veliko zvedeli.
Ob koncu sestavka ponovimo: kdor bi si drznil prestopiti naše meje, bo naletel na enotno in trdno armado Jugoslovanov, izurjenih v pripravah na splošni ljudski odpor.
J. H.
poštni pmdal355VI1
f/A
Učenci in občani pomagajo učitelju
Šolsko leto 1973/74 je prineslo mnogo novega v prve štiri razrede osnovne šole. To občutimo posebno v tretjih razredih, saj smo začeli delati po spremenjenem učnem načrtu slovenskega jezika in spoznavanja narave in družbe, prvič pa smo se srečali tudi z moderno matematiko. Čeprav nas ta matematika zelo zaposluje, ne smemo zanemariti drugih predmetov. Poglejmo na primer, kaj se je spremenilo pri pouku spoznavanja narave in družbe v tretjem razredu.
Učenci tretjega razreda spoznavajo pri tem predmetu domači kraj in okolico. Učitelj, ki uči v tretjem razredu, je moral posebno prvo leto kar pridno brskati po kronikah, iskati podatke, spraševati sodelavce, krajane - skratka, kar precej se je moral potruditi, da je lahko učencem posredoval najvažnejše o domačem kraju. Seveda bo tudi v prihodnje tako, saj učitelj mora dobro poznati kraj, kjer poučuje. Toda odslej mu bodo pri tem delu pomagali učenci. Na seminarju za spoznavanje narave in družbe smo se seznanili z novo obliko, pri kateri je učenec res postal dejaven sodelavec v učnem procesu. Tu
Prejeli smo:
mislim na zbiranje podatkov in raziskovanje. Učenci v skupinah raziskujejo in zbirajo podatke o določeni temi. Z vprašalniki, ki jih prej skupaj sestavimo v šoli, se napotijo k delavcem, kmetom, starejšim občanom.. Naši učenci so tako zbrali zanimive podatke o naši vasi nekoč in danes; o tem, kako gospodarijo in kakšne težave imajo kmetijski proizvajalci, kakšen je bil položaj delavcev nekoč in kakšen je danes, kako se je razvijal promet v našem kraju. Na podoben način bomo spoznavali tudi dogodke iz NOB v naši ožji okolici.
Moram dodati, da je za učence to delo zelo zanimivo, z velikim navdušenjem se lotijo vsake naloge. Ob teh podatkih spoznavajo napredek in razvoj domačega kraja in okolice.
Razveseljivo je, da so tudi občani pokazali veliko razumevanja in da so pripravljeni sodelovati z učenci. Povsod so jih lepo sprejeli in jim radi odgovarjali na vprašanja. S tem smo jih nekako vključili v učni proces. Tudi to bo pripomoglo k še boljšemu sodelovanju šole z okolico.
ROZIKA VOGEL
Smo pred X. kongresom ZKJ. Za nami je sprejetje nove ustave. Pričeh smo z bojem za ukinitev vseh privilegijev in oblasti nad človekom, za popolno oblast združenega dela. Zavedamo se, da je med nami še precej protiustavnih in sovražnih sU — dogmatikov, tehnokratov itd. Z ničimer se ne slepimo. Nasprotno: vemo, da se bodo težave in odpori pojavljali prav na vsakem delčku te naše poti. — Pri nas — na Kozjanskem, to znova poudarjam, nemara zveni komu celo prevsilji-vo, skoraj ni teh, sicer splošno znanih tokov; ne sinemo namreč pozabiti na partizansko puško, ki jo je imel v rokah nemara celo oče mojega učenca — sorodnik oziroma sosed pa prav gotovo. Spomnimo se Kozjanskega odreda! Pri nas je namreč častno biti komunist.
„Tako pohtično prepričanje in tako svetovno naziranje, ki si ga je priboril človek sam, mu je nadvse dragoceno in mu ga ne more vzeti nobena sila na svetu." Tako je rekla zbranim pionirjem in mladincem na naši šoli priznana družbeno-poli-tična delavka, aktivistka, partizanka Olga Vrabič-Nada, ko smo jo povabili.
Mnenja smo — govorim in pišem v imenu vseh učiteljev na naši šoli, da ne bi smeli imeti učitelja, ne glede na to, kakšno delo opravlja in na katerem delovnem mestu dela, brez ustrezne politične izobrazbe.
„V družbeni politiki in v šoli se je nakopičilo marsikaj, kar
terja kritično presojo in korenite spremembe - v odnosih, miselnosti, sistemu in vsebini." To misel sem prebrala v zadnji številki Prosvetnega delavca. In resje tako.
Res je, da je med nami le nekaj več kot 50 odstotkov komunistov aktivnih, da ima le 50 odstotkov osnovnih organizacij programe izobraževanja in da le polovica organizacij skrbi za sprejemanje novih članov in kadrovsko pohtiko. Res je tudi, da precej slabosti povzročajo nesocialistični odnosi, resje, da so marsikje ustanovili temeljne organizacije združenega dela kar na hitro in so tako le na zunaj zadostili pravnim zahtevam.
Zavedamo se, da bomo zdaj, prav v teh dneh, še bolj kot kdajkoli doslej morali spregovoriti več o poHtičnem profilu prosvetnega delavca!
, JDružbo v dobrem in slabem predstavljata za mladega človeka velikokrat prav učitelj in šola. Ni vse odvisno od nas, veliko pa je odvisno od nas." Tako končuje svoj uvodnik v Prosvetnem delavcu Leopold Kejžar.
Sama pa bi rada tole svoje razmišljanje pred X. kongresom ZKJ sklenila z dvema stavkoma iz revije Prostor in čas:
„Odkar stoji svet, še ni posijalo nanj toliko svobode. Odprite duše in jo použijte!" Ali z drugimi besedami: Besede, zapisane v ustavi, spremenimo v prakso!
MILICA MEKINDA,
Osnovna šola Kozje
Tudi upokojenci naročniki »Prosvetnega delavca«

Z upokojitvijo se nekdanji učitelji in vzgojitelji otrok nekako oddaljimo od svoje dejavnosti — vendar svojih moči ne moremo in ne smemo kar tako postaviti na stranski tir! Marsikje še lahko pomagamo, naj bo v šoli ali pri zunajšolsKih dejavnostih, pa tudi v družbenopolitičnih organizacijah. Da pa ostanemo čim bolj povezani s svojimi življenjskimi prizadevanji in tako rekoč „sredi dogajanja", je nujno, da ostanemo še naprej naročniki našega glasila prosvetni delavec". Tudi v predvojni Jugoslaviji so upokojeni učitelji še vedno naročali in prebirali „Učiteljškega tovariša"!
Zelo me je začudilo, ko sem v novoletni številki našega glasila bral, da je mnogo naročnikov zelo nerednih plačnikov. Pa še to: mnogi so zadovoljni že s tem, da ima šola naročenega prosvetnega delavca". To zve-_ ni nekako tako, kot daje Prosvetni delavec uradno in ne naše glasilo. Toda iz njegove vsebine pa tudi na naslovni strani lahko jasno razberemo, da je to Pist delavcev v vzgojnoizobraže-valnfli zavodih" kot tak pa spada v roke slehernega učitelja, vzgojitelja, izobraženca!
Imam prav ali ne?
MIRKO VAUDA, Jarenma

* 0 _ teia?
ro if
7w [ivUJ
msti
Trije iz Beneške Slovenije
Dovolite, da izkoristim priliko in se vam iskreno zahvalim za tako bogat list, kot je prav Prosvetni delavec. Toliko globokih misli je v posameznih sestavkih, da so mi pri mojem delu nemalokrat v veliko pomoč in dopolnilo.
Želim vam še veliko uspehov pri vašem tako pomembnem delu! Prisrčen in tovariški pozdrav!
GREGORC ZOFIJA, Ajdovščina
Besede, zapisane v ustavi, spremenimo v praksol
Šolstvo je gotovo eno izmed tistih področij naše vsakdanjosti, na račun katerega velikokrat poslušamo pritožbe, negodovanja pa tudi opozorila, češ da je njegov razvoj potrebno uskladiti z zahtevami časa. Zavedamo se, da nas mnogo dela še čaka, čeprav smo že veliko storili. Oglašam se namreč s Kozjanskega in sem učiteljica na osnovni šoli Kozje.
Na slovenskem učiteljišču v stari Gorici, ki ga obiskujejo dijaki iz Gorice in okolice, pa tudi slovenski dijaki iz Beneške Slovenije, je letos 30 dijakov. Do nedavnega je vodil učiteljišče in znanstveni licej (gimnazijo) isti ravnatelj; sedaj vodi učiteljišče prof Seražin, licej (v katerem je 40 dijakov) pa prof. Tomažič. Obe ustanovi sta v Gregorčičevem domu, v ulici Crispi.
Pogovarjali smo se z nekaterimi od nekdanjih dijakov gori-škega učiteljišča. Eden izmed prvih učiteljev Beneške Slovenije, ki je končal goriško učiteljišče, je Viljem Černo. Učiteljišče je končal pred desetimi leti. Doma je iz Brda blizu Tarčenta. Študij je nadaljeval na fakulteti, sedaj je profesor na nižji srednji šoli v Tarčentu. Je priznan prosvetni in družbeni delavec. Nekaj mesecev je poučeval slovenščino prostovoljno, v tem šolskem letu pa mu je kvestura videmske province poučevanje prepovedala.
Vsi slovenski šolski in kulturni forumi v Julijski krajini in
Pozabljene skrbi
Obiskali smo tajnico Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Kočevje, . temeljne kulturne skupnosti in lutkovnega gledališča Kočevje Ando Remžgar-jevo in jo povprašah o delu in kulturnem življenju v Kočevju.
- Zakaj menijo nekateri kulturni delavci v Kočevju, da Zveza kulturno-prosvetnih organizacij v Kočevju ni več potrebna?
„Najprej moram povedati, da pri tem ne gre za ukinitev katerekoli dejavnosti. S tem je bila, mišljena samo združitev oziroma pripojitev obeh - temeljne kulturne skupnosti in Zveze kulturno-prosvetnih organizacij v eno organizacijo."
— Kaj bi s tem dosegli?
„To bi pomenilo poenostavitev, pa tudi pocenitev kulturnega dela, nikakor pa ne ukinitev ali zmanjšanje obsega kulturnih dejavnosti. Če bi se združili, bi imela ena organizacija pregled nad vso dejavnostjo. Pri tem pa seveda ne gre le za naslov, pač pa za boljšo organiziranost vseh kulturnih prizadevanj in dela v občini."
— Kako si zamišljate to organiziranost?
»Predvsem mislim tu na red, ki mora biti pri vsakem delu, in tudi kulturnem — brez dvotir-nosti. Nova kulturna skupnost bi lahko imela odbore ali komisije, ki bi urejale in vodile delo posameznih kulturnih področij."
- Ali se vam ne zdi, da bi bil lahko kdo užaljen, ker si vso stvar drugače razlaga?
»Mislim, da s tem ne bi nikogar prizadeli, saj bi ljudje, ki delajo in so. pripravljeni delati pri eni ali drugi dosedanji organizaciji, imeli še vedno dovolj možnosti za uveljavljanje in sodelovanje v enotni skupni organizaciji. Zvedela sem, da predlogi za ukinitev ZKPO v Kočevju niso edini v Sloveniji. Zaradi poenostavitve dela so to predlagali tudi že v Ljubljani."
— Kaj bi bilo treba storiti, da bi kulturno delo v Kočevju še bolj zaživelo?
»Kultura mora prodreti in si utreti pot v vrste mladih in med delavce. Mislim, da je najpomembnejše to, da zbudimo med mladino zanimanje in pripravljenost za sodelovanje pri kulturnem delu."
VILKO ILC
Veseli pust
Letošnje pustovanje predšolskih otrok v občini Radlje ob Dravi, to je v vrtcih Podvelka, Radlje, Vuzenica in Muta, spada vsekakor med najskrbneje pripravljene tovrstne prireditve zadnjih let. Najbrž je najpb-membnejše to, da so v pripravah na maškarado sodelovali otroci sami. Temu primerne, bolj ali manj domiselne so bile tudi maske; nekatere so bile
prav presenetljive. Naredili so jih otroci sami. Tako ni manjkalo velikih Ostržkov, cigank, Bedancev, Kekcev in drugih.
Otroke so prijetno presenetili kovači iz tovarne Muta, ki so mlade »puste" celo pogostili s čokoladami in drugimi dobrotami. Pa naj še kdo reče, da kovači ne znajo delati tudi čokolade, so modrovali najmlajši!
kw
vsi Slovenci v zamejstvu so ostro protestirali proti krivični odredbi videmske oblasti. Val ogorčenja je zajel tudi Slovence na Koroškem ter prebivalstvo v matični Sloveniji.
Druga učiteljica, ki je končala goriško učiteljišče v letu 1971, je Inis Babič, doma v Ažli v občini Šentlenart. Sedaj je zaposlena kot administratorka pri znanem prosvetnem društvu »Ivan Trinko" v Čedadu.
Tretja učiteljica Marija Ana Vižintin iz občine Šentlenart nad Čedadom je končala goriško učiteljišče leta 1972. Že drugo leto je vzgojiteljica v Dijaškem domu v Gorici. Dobro obvlada slovenščino, literatura in glasba sta njena konjička.
To so trije od naših rojakov, trije iz Beneške Slovenije, kjer se vsako leto bolj zbuja kultur-no-prosvetno življenje. Slovenska beseda živi - kljub prepovedi - tam, kjer je vzniknila in se bogati v dramskih in pevskih društvih. ^
STANKO SKOČIR
Lendava:
Priznanje za uspešno delo
,,Samoupravljanje v vzgojno-izobraževalni dejavnosti mora izvirati iz vsake učne ure, pri kateri učitelj ni višji med nižjimi, temveč prvi med enakimi. Učitelj in učenec naj nenehno sodelujeta..je med drugim še posebej poudaril republiški poslanec za šolstvo Branko Mernik, ko je govoril pred dnevi 350 prosvetnim delavcem in gostom v Lendavi o vzgoji in izobraževanju po novi ustavi.
Dan prosvetnih delavcev so torej v Lendavi nadvse slovesno proslavili. Temeljna izobraževal-
na skupnost v Lendavi je tudi letos podelila nagrade za dosedanje uspešno delo na vzgojno-izobraževalnem področju, ki so jih prejeli: Nada Kreslin, učiteljica z osnovne šole Prežihov Voranc iz Bistrice, Majda Vaupotič, učiteljica z osnovne šole France Prešeren v Črešnovcih, Tone Dominko, ravnatelj osnovne šole Drago Lugarič v Lendavi, Jože Varga in ravnatelj osnovne šole Lajoš Vlaj iz Gen-terovec. Izmed šol je prejela nagrado osnovna šola Joško Talany-Janez iz Dobrovnika.
Seminar za učiteljice gospodinjstva
Dravograjski cicibani iz vrtca in učenci osnovne šole „Neznanih talcev“ Dravograd so pripravili lepo proslavo ob dnevu žena. Vabljene so bile vse mamice in žene. Pri vhodu v dvorano so mladinci poklonili vsaki ženi rdeč nageljček in pa lično izdelane čestitke. Program je bil razdeljen na tri dele: najprej so nastopili cicibani iz vrtca, nato šolarji do četrtega razreda, na koncu pa so se predstavili ženam še starejši otroci. V tej uri je bilo izrečenih toliko lepih besed in toliko želja, da so matere vsaj za uro pozabile svoje skrbi. NADA KANDUČ
Boljši pregled nad dejavnostjo Zveze kulturno-prosvetnih organizacij
Organizacijska enota zavoda za šolstvo v Novem mestu je priredila v Škofji Loki enodnevni seminar za učiteljice gospodinjstva.
Loška tovarna hladilnikov nam je omogočila ogled proizvodnje skrinj in drugih hladilnih naprav. Imeli smo predavanje o sodobni zmrzovalni tehniki živil in o zdravi prehrani.
Novosti, ki smo jih spoznali v tem enem dnevu, nam bodo rabile pri vsakdanjem delu - saj imamo na šolah naše organizacijske enote težave z nakupom in shranjevanjem živil ter sestavo hrane za šolske malice in tople obroke.
Škoda, da vodstva nekaterih šol niso poslala učiteljic na seminar.
JOŽEFA ŠKALA
Ivanka Gojnič z izdajami Dnevnika Anne Frank - Foto: S. Je' senovec
Zbiralka
Ivanki Gojnič zunanji videz ne pomeni veliko. Toda ko spregovori, minevajo ure kot utrinki.
Ivana je preživela dolga leta med šolskimi klopmi v mnogih mestih in vaseh od Žirov do Kočevja, Ljubljane do gorenjskega Ljubna in v Krškem, nazadnje pa je pristala v Škofji Loki.
Kot učiteljica, upravnica in ekonomka je bila zelo zaposlena, kljub temu pa je precej
časa posvetila svojim zbirkam: prebirala in zbirala je knjige, slike, razvrščala znamke in stare predmete spominske vrednosti.
Med knjigami ji je najbolj pri' srcu pripoved Anne, židovske deklice, ki je opisala svoja mladostna doživetja v pretresljivem dnevniku. Ivanka si še sedaj dopisuje z njenim očetom. Skupaj' se veselita zbirke devetindvajsetih prevodov Dnevnika Anne Frank v vseh svetovnih jezikih. STANE JESENOVEC
Ko si izbirajo poklic...
Klub OZN je počastil šoštan|ske žene
Že osmo leto sprejemajo sedanji osmošolci tisto znanje, ki jim bo v življenju tako zelo potrebno. Marsikatera še tako dobra misel, ideja gre v teh letih, ne da bi se zavedali, mimo njih. Toda nekaj jim bo osemletno šolanje gotovo dalo. Morda se pomena te zapuščine sedaj niti ne zavedajo. OD PRAVILNE IZBIRE POKLICA PA JE ODVISNA TUDI ČLOVEKOVA OSEBNA SREČA V ŽIVLJENJU! Treba je torej temeljito razmisliti.
Francoski publicist J. J. Srvan — Schreiber je zapisal: »Niti armade, niti surovine, niti denar niso več znaki in instrumenti moči. Ležišča, kjer je treba črpati, niso več v zemlji, v Številkah, strojih, marveč v duhu. AH natančneje: v človeški zmožnosti mišljenja in ustvarjanja. Edina sredstva so: izobraževanje, razvoj, izkoriščanje inteligentnosti. Drugih ni.“ Žato je za obstoj vsake majhne dežele velikega pomena izobrazba njenih prebivalcev, kajti le-ta zagotavlja neuničljivo bogastvo slehernega naroda. V samoupravni sociahstični družbi •majo mladi vso pravico in vse možnosti, da si svobodno izberejo poklic. Socialistična revolucija je odstranila še zadnje zapreke pri svobodni izbiri poklica, id so pa žal še zelo očitne v birokratski družbi.
O ČEM MORAJO MLADI
Razmisliti, preden se dokončno odločijo za
POKLIC:
- najprej morajo temeljito Poznati sebe in se vprašati, za kateri poklic so najbolj sposobni in kateri poklic jih najbolj
-	kaj zahteva zaželeni poklic
-	kako je s sposobnostmi
-	kje si bo učenec pridobil ustrezno izobrazbo in kdo mu bo pomagal med šolanjem
-	ali bo z izbranim pokli-Cem koristil družbi
-	razmisliti mora, kakšne so Perspektive izbranega poklica.
. Že kot otrok se je učenec v Jpah vživljal v tisto, kar je značilno za poklice, ki jih oprav-jujo odrash. Želel si je, da bi čimprej odrasel. Ko je začel °biskovati šolo, so mu starši in
vzgojitelji ob delu odkrivah svet poklicev, ki so mu bili do tedaj neznani; prikazali pa so mu tudi lepe strani in težave vseh tistil' poklicev, ki so mu bili že več ali manj poznani.
DOBRO JE TREBA PREMISLITI IN PRETEHTATI SVOJE ŽELJE IN HOTENJA. Ko bo učenec tehtal svoje želje in interese, ne sme pozabiti, da je poklicev mnogo, in da so si nekateri prav podobni. Vsak poklic postavlja pred človeka določene zahteve. Narobe je, če kako nasede govoricam: češ, ta poklic je čist, drugi umazan, v onem se dobro zasluži... Vsak poklic ima vehko lepih, mikavnih strani; ni pa takih, ki bi imeli samo dobre ali samo senčne plati.
Pametno je temeljito premisliti o svojih sposobnostih. Vedeti je treba, da terja vsak poklic od človeka več različnih sposobnosti. Katera sposobnost zahteva posebno pozornost pri izbranem poklicu (intehgent-nost, presojanje prostominskih odnosov, preciznost prstov, fizična moč, telesna odpornost, sposobnost izražanja, sposobnost vzpostavljanja stikov med ljudmi (oblikovalna sposobnost). Velikokrat so mlademu človeku pravi kažipot v svet poklicev uspehi pri šolskih predmetih. Nemalokdaj privlačnost in neprivlačnost določenega predmeta precej jasno pokaže, kam je treba kreniti. Pomagajmo učencu spoznati, katera nagnjenja, in interese ima, za naravoslovno ali druž-beno-raziskovalno smer.
Vsakdo mora spoznati svoje resnične interese (s pomočjo staršev, vzgojiteljev, poklicnih svetovalcev), kajti le resnični interesi so gonilna sila uspeha in zagotovilo, da bo posameznik v življenju uspel. Napak je, če koga zavedejo interesi staršev, ki bi želeli, da doseže otrok v življenju to kar sami niso zmogli, zaradi kakršnih koli ovir. Prav tako ne sme učenec zamenjavati priljubljenosti učitelja s predmetom, ki ga poučuje. To utegne biti zelo škodljivo pri izbiri poklica. Posebno mora paziti, da se ne bo odločil za isti poklic kot prijatelj, in sicer samo zato, ker ga veže z njim močno prijateljstvo. Interesi se pogosto menjavajo — veliko jih je le rezultat branja literature, gledanja filmov. Pravi interes je samo tisti, ki se je porodil v otroku iz resnične želje za do-
Duh na Ostrem vrhu:
Hvaležni so učiteljici
. Ob dnevu žena se je v kra-Jevni štirirazredni osnovni šoli na Ouhu na Ostrem vrhu zbralo veliko domačinov, ki so skupaj z učenci proslavili mednarodni Paznik žena, hkrati pa so se ^hvalili tudi učiteljici Vlasti oštovi za desetletno delo z nji-t ovimi otroki. To je bilo hkrati udi Priznanje učiteljici za nje-
^agoceno darilo
no prizadevno delo, za neštete ure, ki jih je prebila z učenci po končanem pouku. Prav za to neprekinjeno desetletno delo, ki ga je vedno opravljala z veliko ljubeznijo, so ji domačini, povečini kmetje, ob krajši slovesnosti podarili spominsko knjigo s podpisi hvaležnih staršev in otrok.
V ^.P^astitev dneva žena so v jabljanskem podjetju Sloveni-^'ayto odpili vzgojno-varstvenc ^huiovo, namenjeno otrokom Posienih v tem podjetju. Gle-na to, da je v Ljubljani 55,56 T^totka vsega prebivalstva lisk in da je 45 odstotkov za-P“slenih žensk, je to lep zgled sm c^ni8iIn organizacijam. Ne emo namreč pozabiti, da je ST neurejeno otroško varstvo m 1 razlog, zaradi katerega °ge matere ostajajo doma ali a v. družbeno aktivnost ne po-bifJ0 tako, kot bi lahko, če bi njdi°ve otroke drugače
t^sKrbljeno.
To so jasno sprevideli pri Slo-venija-avtu. Prostore so uredili v pritličju stolpnice v neposredni bližini podjetja, povezali pa so se z vzgojno-varstvenim zavodom Litostroj, ki jim bo stro-kovno pomagal. Vrtec bo sprejel za sedaj 40 otrok, nekaj mest pa je na voljo otrokom iz vrtca Litostroj.
To bo vsekakor velika razbremenitev za zaposlene matere, velika in pametna odločitev 700-članskega kolektiva. In dragoceno darilo — zakaj denar, danes vložen v vrtec, se bo bogato obrestoval jutri, v naši mladi generaciji...
šego želenega poklica, kajti samo tako bo sposoben premagovati tudi težave, ki bodo nastopile v poklicu. Ko bo učenec spoznal, kaj ga res zanima, mu ne bo težko izbrati pravega poklica. Povezoval ga bo lahko z rokodelsko - tehničnim, raziskovalnim ali morda oblikovalnim in umetniškim interesom ali pa z interesom za delo z ljudmi.
Ko bo učenec izbiral poklic, naj ga ne premamijo samo prednosti želenega poklica ali pa celo tako imenovani modni poklici (avtomehanik, frizerka, šivilja, zdravnik). Zavedati se moramo, da je v poklicu tako kot v življenju; včasih je človek postavljen pred mnoge težave in šele takrat preizkuša svojo pravilno izbiro. Če je poklic izbral s srcem in pri tem ni bilo zraven drugih nagibov, bo premagal tudi nevšečnosti, ki bodo prišle na pot.
In še nekaj: še vedno se srečujemo s starimi predsodki o delitvi poklicev na ženske in moške. Saj prevladujejo tudi danes poklici, ki so izključno domena moških, so pa poklici,
ki so nekdaj veljali za čisto „moške“, a imajo v njih dekleta pomembno vlogo. Res naje, da se tudi dandanes dekleta vse preveč odločajo za tipično ženske poklice (vzgojiteljica, trgovka, frizerka, šivilja, kuharica, natakarica, učiteljica, administratorka) in s tem pravzaprav same poglabljajo delitev poklicev na moške in ženske. Zato ni torej nič čudnega, če se mora marsikatero dekle, ko se usposobi za tipično ženski poklic, zaradi prenasičenosti v tisti stroki zaposliti kot delavka v tovarni. Mladinec in mladinka bosta ravnala zelo prav, če se bosta usmerjala v poklice, ki ustrezajo družbenim potrebam. Že sedaj, ko si mladi izbirajo poklic, morajo premisliti, kje se bodo zaposlili po končanem šolanju. Zato ne bo odveč, če se bo vsak temeljito seznanil s podatki, kje in po kakšnih strokovnih delavcih je veliko povpraševanje in kakšne so perspektive poklica, ki si ga bo izbral.
BOLJE STOKRAT PREMISLITI KOT PA SLABO IZBRATI!
ZOFIJA GREGOREC
Na osnovni šoli Biba Roeck v Šoštanju že več let zelo uspešno deluje klub OZN, katerega mentorica je predmetna učiteljica Leopoldina Vunderl. Člani kluba se ukvarjajo z različno humano dejavnostjo, na letošnji dan žena pa so se še posebno izkaz ah.
Ob 8. marcu so v šolo povabili vse nad 70 let stare Šoštanj-čanke. Tega srečanja se je udeležilo več kot 20 žena, med ka-
terimi sta bili tudi nekdanja dolgoletna učiteljica Amalija Ravter in dolgoletna upraviteljica te šole po vojni Cilka Trohej. Člani kluba so vsaki udeleženki pripeli rdeč nagelj, nato pa jih je pozdravila predsednica kluba OZN na šoli Biba Roeck Irena Blažič. Sledil je pester kulturni program, v katerem je nastopil tudi šolski pevski zbor najmlajših.
V. KOJC
ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET V MURSKI SOBOTI
razpisuje za šol. leto 1974/75 naslednja delovna mesta:
—	učitelja za aranžerstvo, P
—	učitelja za telesno vzgojo, P, VŠTK
—	učitelja za geografijo in zgodovino, P, filoz. fak.
Prvi dve delovni mesti sta razpisani za nedoločen čas, tretje pa za določen čas.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazih o strokovnosti v 15 dneh po objavi razpisa.
Stanovanja ni.
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK
objavlja prosto delovno mesto strokovnega sodelavca.
Delovno mesto je vezano tudi na terensko delo.
Pogoj: aktiven družbeno-politični prosvetni delavec.
Prijave z življenjepisom sprejemamo do 20. aprila 1974.
KOLEGOM V SLOVO
Luka Kramolc
Minilo je komaj leto in pol, odkar smo v našem listu pisali o profesorju Luki Kramolcu - osemdesetletniku. Očrtali smo njegovo življenjsko in delovno pot, za katero smo imeli občutek, da še dolgo ne bo končana: tako delaven, predan svojemu glasbenemu in zbirateljskemu poslanstvu je bil tedaj osemdesetletnik.
Pred nedavnim smo zvedeli za njegovo smrt. Ker pa je brezuspešno z žalostjo ponavljati besede o veliki izgubi, naštejmo tisto, kar nam je zapustil, kar bo živelo dalje z nami in mladimi rodovi. Vzgoji in izobraževanju je namreč profesor Kramolc posvetil večji del svojega življenja.
Omeniti moramo deset zbirk koroških ljudskih pesmi za mladinske, mešane moške zbore, pesmarico za koroško mladino osnovnih šol (I) ter pesmarico za koroško mladino srednjih in strokovnih šol (II). Najobsežnejša pesmarica je izšla v letu 1972 pod naslovom „Koroške viže za mlade pevce". Vseh Kramolčevih pesmaric je 32 - tako bogata zapuščina, kot jo malokdo daruje svojemu narodu.
Med splošno kulturnimi in prosvetnimi prizadevanji naj naštejemo njegove sestavke v „Koroškem fužinarju", v radiu v Ljubljani in Celovcu ter predavanja, katerih večina je obravnavala pesem, petje in pesnike Koroške. Svet Zilje, Roža in Podjune nam je prav s koroško narodno pesmijo približal Luka Kramolc. Naša ljubezen do koroških pesmi in njemu tako dragih krajev je priznanje, ki se ne pozabi v letu dni.
N. M.
Rupo pri Gorici. Ko so Italijani znova zasedli Primorsko, so ga odpustili: Nato je delal pri Prosvetni zvezi v Trstu. Ker so ga Italijani nenehno preganjali, je moral zapustiti slovenske kraje na Goriškem, kjer je sklenil številna prijateljstva. Na osnovni šoli Valentina Vodnika v Ljubljani je poučeval 18 let. Svojim učencem je razdajal bogato znanje, mlajšim kolegom pa svoje strokovne izkušnje.
Od Rudija Zajca so se na pokopališču v Dravljah poslovili stanovski tovariši in učenci iz njegovega IV. razreda.
STANKO SKOČIR
Vladimir Berce
Štefka Potkonjak
Na začetku pomladi, v najlepših življenjskih letih, stara 33 let, je umrla po težki bolezni tovarišica Štefka Potkonjakova, predmetna učiteljica na osnovni šoli Ljubljana-Vič. Pokopali so jo v rodnem kraju v Poljčanah, pogreba pa se je udeležilo veliko njenih znancev in prijateljev, učiteljev in domačinov. Domači pevci so ji zapeti v slovo ganljive žalostinke, od svoje učiteljice pa so se poslovili: šolarji iz Ljubljane in iz Poljčan, z lepimi besedami pa zastopnica osnovne šole Ljubljana- Vič.
Tovarišica Štefka se je rodila leta 1940, dokončala učiteljišče v Mariboru in uspešno študirala na pedagoški akademiji v Ljubljani. Pravkar se je pripravljala, da bi končala študij pedagogike na filozofski fakulteti ljubljanske univerze, toda njeno izmučeno telo je moralo kloniti pred kruto boleznijo. Bila je nadarjena učiteljica, vedra in polna optimizma, priljubljena pri učencih, starših in tovariših.
Rudolf Zajc
Pred nedavnim smo izgubili učitelji dragega kolega Rudolfa Zajca, dolgoletnega učitelja na osnovni šoli Valentina Vodnika v Zgornji Šiški. Rojen je bil v Ljubljani leta 1911, petletno učiteljišče v Ljubljani pa je dokončal leta 1933. Njegovo prvo službeno mesto je bilo v Gerlincih v Prekmurju. V začetku druge svetovne vojne se je povezal z OF, okupatorji pa so ga izgnali v Salzburg. Po vojni je bil imenovan za šolskega upravitelja v Železnikih. Na Primorskem so potrebovali učitelje - zato je odšel poučevat v
Izteklo se je življenje učitelja, vzgojitelja, ravnatelja in svetovalca Vladimirja Berceta. Umrl je človek, ki je znal dosledno uveljavljati svoja življenjska načela, mož, ki je iz svoje bogate zakladnice znanja in izkušenj nenehno dajal mlajšim in starejšim. Tovariš s čutečim srcem in toplo besedo za vsakega, ki je bil v stiski. Prijatelj, ki je s svojo plemenitostjo razblinjal nejevoljo, s svojo preprostostjo in iskrenim humorjem pa prinašal vedrino v sleherno okolje.
Kot vzgojitelj in učitelj je prehodil pota mnogih predvojnih slovenskih šolnikov: s prvega kraja učiteljevanja na Mirni v Loški potok, pa zopet nazaj na Mirno; občutil je tudi tegobe brezposelnosti, s katero takratnim naprednim učiteljem niso prizanašali. Rad in mnogokrat nam je pripovedoval, kako je kljub težkim delovnim razmeram vzgajal in izobraževal otroke, mladino in njihove starše v Koprivni na Koroškem, pa na Trebelnem in spet na Mirni. Z vnemo, ki je bila zanj tako zelo značilna, je povsoa, kjerkoli je služboval, posvečal preostali čas prosvetljevanju ljudi.
Predanost vzgojiteljskemu in učiteljskemu delu je izpričal s svojim svetlim zgledom, zlasti ko je v najbolj usodnem trenutku naše zgodovine, s trdno vero v zmago pravice z vsemi svojimi sposobnostmi in močmi izpostavljal svoje življenje kot aktivist, interniranec v Gonarsu, organizator in bojevnik v raznih enotah od začetka do zmagovitega konca bojev. 1
Ponosen na veličastno zmago pravice in za vselej poteptane krivice, presrečen v svobodni in prerojeni domovini, je poslej sprejemal in predano opravljal odgovorne naloge na področju šolstva. Obogaten z novimi izkušnjami, poln nepotešene borbenosti in ustvarjalne moči, se je razdajal pri obnavljanju porušenih šol in organiziranju pouka v trebanjskem okraju, kjer je bil nadzornik in poverjenik za šolstvo.
Uspehi njegovega dela so bili tako očitni, da je moral na še odgovornejše mesto šefa perso-nale na Ministrstvu za prosveto, kjer so mu zaupali zapleteno reševanje' takratnih kadrovskih problemov v šolstvu.
Kakor prej, ko se je vedno znova vračal na ljubljeno Dolenjsko, kjer mu je tekla zibelka in kjer /e imel svoj dom in družino, je kot ravnatelj na mirenski šoli in pozneje kot prosvetni svetovalec opravljal svoje poslanstvo resno, dosledno in vestno.
Dolga, polna težkih izkušenj in žrtvovanj je bila njegova življenjska pot, ki se je pod težo bremen končala z boleznijo, ki ji oslabljene telesne moči niso bile več kos.
V knjigi njegovega dragocenega življenja se je obrnil list na poslednjo stran. Tam bomo zapisali to, česar za življenja ni dopustil; to; kar je v svoji skromnosti kljub velikemu delu za naš mladi rod odklanjal. Besedo zahvale, ki mu jo izrekajo vsi tisoči, ki jih je učil in vzgajal.
prof. VILKO VIDEČNIK
S Tl RA H MOR
česa se je spominjal šolnik Bimbel, ko je študiral za šoferski izpit (v nadaljevanjih)
Bimbel pade


On, tretiran pri moto-motu kot kandidat, je imel prevoženih 40 ur in inštruktor ga je pohvalil, da vozi ko majka. Na pamet je vedel, kje mora parkirati: kje vzvratno, kje bočno, kje z rilcem naprej. Kako fino in gentlemansko se je ustavljal pred prehodi za pešce! Tako je v šoli dajal prednost kolegom, da so šli pred njim iz zbornice Dva koraka krajša ura, dobro je, pa še vljuden si bolj kot drugi
Nazadnje je le prišel veliki dan. Četrta ura popoldne Sonce vročega avgusta (primera je izposojena iz romana!). Kako zelena je bila moja dolina. Ozri se proti domu, angel Pomlad pride ali pa tudi ne Čakajoč na Godota. ŽIVCI! SRCE FERSLOK. ANGINA PECTORIS. DELIRIUM TREMENS. Končno: start. Brez levega smernega, za ovinkom brez desnega, za naslednjim voglom prednostna cesta, čez pet metrov en zagaman pešec, ki je zgrešil zebro (Bimbel pa pešca). V križišču zmeda smeri in cest. Prestava leze v četrto, namesto v drugo. Fička jemlje vrag. Naslednjo sekundo rigne Počaka. Vsi čakajo. Bimbel, inštruktor in tisti suhec s seznamom kazenskih točk Vsi še kar čakajo. Potem pa Bimbel vpraša lepo pohlevno, tako kot se zanj spodobi: Ali je avto vžgan? Ne, pravi Merodajni in zapečati usodo. Temu še reče Usoda je lovec ali stoodstotni osip učitelja Bimbelna.
Kdor se je pognal v kak dopolnilni študij, že ve, kaj počno izpitne komisije. Lahko je smrkavcem v osemletki, zanje skrbi Reforma Nobene čez čast jim ne smeš reči, ker so osebnost. Kaj je pa Bimbel? Navaden učitelj in totalno osut voznik B kategorije. Lastnik jugoavta, a kaj mu pomaga ta bajtica draga? Ostal je pošvedran pešec. Izpostavljen je javnemu zasmehovanju.
Prvega septembra v zbornici: Krigskamerad, ali si že naredil izpit?
- Ali si morete misliti! Grem na občino, pa vprašam, če bom sploh kdaj prišel na vrsto..., ali si morete misliti, zgubili so me iz seznama
Objavljamo nenavadno fotografijo, ki jo je posnel naš sodelavec kot turist v arabskem mestu Aridi blizu Bagdada. Ali naj mu za 1. april verjamemo?
Razgled po šolskem svetu
Visoka šola za ženske, ki se KREPAK ODGOVOR:
* hočejo poročiti:
Na kongresu žensk v Beroli-
nu se je pred kratkim na dolgo Gojenke neke višje šole so razpravljalo o potrebi, da bi se dobile novega, mladega profe-podvrgla ženska, preden se po- sorN- Sklenile so v svoji časti-roči, izpitu, ki naj dožene njeno lakomnosti, da novega profe-zrelost in sposobnost, da posta- sorja ne bodo kot navadno po-ne dobra mati. V Novem Jorku zdravljale z vstajanjem s sede-obstoji visoka šola za ženske, ki žev. Kakor rečeno, tako tudi se hočejo omožiti. Tečaj traja, storjeno. Posmehlfivi obrazi štiri mesece. Naučijo se vsega učenk so se pa precej podaljšali, potrebnega in morda tudi kaj ko jim je profesor rekel smeh-nepotrebnega. Posebe jih še na- Ijaje: „Zelel bi vam, gospodič-učijo postopanja z možmi. Naj- ne, da bi ne obsedele za ved-brže ni prav prijetno priti v no!“ roke taki izšolani nevesti.
Učiteljski tovariš 1912 št. 16 Učiteljski tovariš 1912 št. 25 str. 3	v str. 4

Moj
nepozabni prvi april * v
Nikar ne mislite, da je tovariš PR VI APRIL izključno gospodarski svetnik. Kje pa! Še mene je nabril, mene, prosvetnega delavca! To, da nas nalažejo učenci v razredu - prava figa! Tudi mi smo včasih lagali. Laž ima sicer kratke noge, včasih pa je resnično dobrodošla. Ampak, kar zadeva mene, je gospodična LAŽ največkrat zagodla meni in le malokdaj sem ji tudi jaz posvetil s prvoaprilsko leščerbo.
Takrat ko sem privekal na ta stopirani SVET, mi je vila SOJENICA izrekla čarobni rek: KAJ BOS? VELIK FIGAMOŽ! Še dobro, da si nisem zapisal njene registrske številke. Hudimanovo bi ji trda predla! Mnogi so mi pripisovali lepe možnosti pri motiki, krampu in lopati, za šole pa ne bo, so rekli, ta že ne. Ker pa sem rojen prvega aprila, sem bil deležen velikih možnosti, oprijel pa sem se ene same: POSTAL SEM PROSVETNI DELA VEC!
Tisti, ki so nas v težkih časih pedagoških ved učili, so nam vtepli
v glave, da je biti UClTEL J posebna, poslanska čast. Verjel sem jim in sem leta in leta garal kot črna živina; samo zato, da me je nekdo OD VIŠJIH potrepljal po rami in rekel: Tale je pa zares fejst pob! Ja, v tistih zlatih časih so nam take pohvale sila dobro dele, četudi so nam jih delili možje, ki jim je bil osmi razred osnovne šole španska vas. Zgoraj omenjenemu svetniku naj bo potoženo: Mnogi
imajo višjo, pa celo visoko izobrazbo. In zdaj govore, se pred javnostjo sprašujejo: No, kje si, ti, PROSVETNI DELA VEC?
Kar pustimo jih. Bratje, tovariši smo, ne smemo deliti očitkov. Kaj pa naj jaz rečem - v tistih časih predsedniku občine - ko mi je „nasekan“ povedal v vaški krčmi: „Pob, dovolj imaš let v teh hribih. Zdaj greš v dolino. Postavili te bomo za upravitelja popolne
osemletke!"
Pa te izjave nisem slišal samo jaz. Kot blisk se je raznesla novica po mojem šolskem okolišu. In vsi vprek so govorili: Naš tovariš gre v dolino za upravitelja! Takrat se me je prvikrat polastila nespečnost. Noči in noči sem prehodil po edinem razredu, ki je bil prepoln fižolovih pokalic - prejšnje leto je fižol izredno obrodil -kadil sem, pil, jemal praške, delal načrte, lagal staršem, da mi ni za čast, nekje globoko pa bil ves neučakan, kako je pravzaprav biti učitelj na VIŠJE ORGANIZIRANI ŠOLI... Kp pa sem pomislil, da bom čez noč upravitelj, me je popadla slabost in šnopsek je bil edino zdravilo.
Škoda, da je predsednik tiste občine že pokojni. Nikoli mu nisem želel smrti, nasprotno, rad sem ga imel, spoštoval sem ga. In vendar je bil do mene, PROSVETNEGA DELA VCA S HRIBOV, kruto neusmiljen. Ves nadišavljen sem pristopical pred vrata, kjer je s svetlimi črkami pisalo: PREDSEDNIK. Kako mi je tolklo srce! Le zakaj nisem ostal med hribovci? mi je govorilo nekaj v globini prsi. Potem so se odprla vrata in zagostolela je mlada, od šminke in kavice ožarjena tovarišica TAJNICA:
-	Kdo ste vi? Kaj hočete od predsednika?
-	Rad bi ga videl. Poznava se...
-	Vstopite!
Kako neprijazen sprejem! Saj si tisti PREDSEDNIK, ki si me zvabil v dolino in mi ponudil mesto upravitelja?
-	Tovariš, saj se poznava, ne? sem rekel, si popravil kravato, naravnal rob na hlačah in pogledal v tajnico, ki se je nekam hinavsko posmihala.
-	Ah, ti si! se je spomnil predsednik. Učitelj s Strmega hriba. No, pa kaj? Spet kaj narobe? Se mogoče s fajmoštrom ne razumeta? Za kaj gre?
-	Tovariš predsednik, kaj se res ne spomnite? Rekli ste, da me boste postavili... No, da bom upravitelj v Dolenjem dolu. Tako ste rekli na zboru volivcev. Vsi smo bili trezni. Vi tudi, ne?
Prešerno se je zasmejal. Pomahal je tajnici, si v smehu nekajkrat z dlanmi zaprl usta, nato pa me potrepljal po rami.
-	Ljubček, tisti zbor je bil PRVEGA APRILA! Lenka, prinesi mu pijače in kave, da se bo laže pretolkel v tiste hribe. No, hitro, hitro!
Tajnica je z zadnjo platjo šarmantno zadiktirala, predsednik je postajal zares velikodušen, v meni pa je rasel gnev, da bi mu najraje dal tri na zobe.
Popil nisem niti kapljice, odšel sem brez slovesa, z veliko mero sovraštva do vseh na odgovornih mestih, ki so si znali z nepomembnim učiteljčkom s hribov igrati kot mačka z miško.
Ze res, da ima vsaka ŠALA SVOJ AZIL, imel pa ga je tudi moj nepozabni PR VI APRIL!
TONE ROBIDA
Objave vabil raznih podjetij na srečanjih z nekdanjimi, sedaj upokojenimi sodelavci in poročila o pogostitvah, obdarovanju in razvedrilu povzročajo precej hude krvi upokojenim prosvetnim delavcem. Marsikatero podjetje pelje svoje upokojence tudi m izlete ali jim omogoči brezplačno okrevanje v svojih počitniških domovih. Vse to se dogaja pod šifro ..Spomnili so se jih!"
Nasprotno pa imamo prosvetni upokojenci razkošnejše sprejeme in slavja, toda, žal, le vsakih sto let. Zadnji tak sprejem je bil leta 1874; bil je to peti torek v marcu. In čez noč smo dočakali tudi mi, sedaj živeči, svojo stoletnico — 1974! ,AH je to sploh res? “ smo se vprašali in se čudili. Zelo sem se razveselil, ko sem prejel od foruma .Jntendanca prosvetnih upokojencev Slovenije" s sedežem na Strašni gori bogato ilustrirano vabilo na sprejem, pojedino in obdaritev. Tako se nas je zbralo prejšnji teden natančno 70, še kar krepkih prosvetnih upokojenih teles, pedagoško nasmejanih. Večina se jih je pripeljala z uvoženimi avtobusi znamke Mercedes. Zbrali smo se v čudoviti, strokovno olepšani dvorani restavracije .MISERIS", last tovarišice Ančke Abecednikove, velike simpatizerke pedagoških upokojencev. Takoj ob vstopu v dvorano smo opazili - v bidermajersko izrezljani vitrini - nagačenega prosvetnega delavca iz leta 1774, ožarjenega z neštetimi Osram žarnicami vseh mogočih barv, v kotu pa je žarela slika (olje), ki je predstavljala sanjavo pedagoško pot - 40 šolnikovih službenih let.
In spored srečanja? Pri poučnem delu so vsem, do skrajnosti navdušenim, prikazali novi način poučevanja matematike, kar je zapustilo globok vtis. Ko smo prišli upokojenci do sape, so ms sezmnili še z drugimi novimi pedagoškimi dosežki. Sledil je fizkultumi spored, zatem pa je mstopil rutinirani septet upokojencev iz okraja „TRNJE“, ki je zapel „Suito o honorarčevih
pogled skozi šolsko okno
Spomnili so se jih_
podvigih" in kromatično popevko ..Pokojnim je tu!“. Neprisiljeno jih je spremljal msmejani kitarist tovariš Amliza.
Že dva meseca pred slavjem so začela prihajati z vseh strani sveta pravljičm darila za prosvetne upokojence. Tako je poslal prosvetni inšpektor z Madagaskarja prekajenega divjega piščanca v zmrznjenem aspiku, višji banski mdzornik Michael Peronospora iz okraja Strichnin velik zaboj cedrastih sliv, deželni šolski svetnik Po-wischitza s Sumatre kompletnega, m žaru prepečenega jančka iz
tamkajšnje šolske klavnice, šolski ravmtelj iz Nagavsakija poleg pisanega globusa tudi zaboj zdravil in prekrasen barvast termofor. Višja pedagoška ravmteljica s Formoze se ms je spomnila s štirimi origimlnimi gobami za brisanje table, direktorica otroškega vrtca iz ožine Kertsch pa je poslala še kar dobro ohranjen šolski strelovod, ki ga je prejel upokojenec z mjboljširni ocemmi zadnjih treh službenih let. Od presenečenja je v trenutku izgubil dar govora. Razdeljem so bila še tolažilm darila: aparat za merjenje pritiska, demmica s petimi predali, velik zavitek bosporskega čaja, 10 brezplačnih vozovnic mestnega avtobusa ipd. Med darili se je mjbolj svetil bromst prehodni pokal za srečanje v letu 2074: izročili mj bi ga mjlepšemu pedagogu.
In kaj smo jedli? Skoraj vsi povabljenci smo si predstavljali kot „gala“ večerjo kos safalade s prepečencem ali didaktične hrenovke, pa morda krožnik zdroba in bezgov čaj, kar bi bilo po mnenju šolskega višjega veterinarja še mjbolj zdravo - toda bili smo v hudi zmoti! Elegantni mlakarji so primšali m mizo same specialitete: prosvetne obisti z japonskimi brusnicami, prekajene možgane z mrzlimi obkladki in himalajskimi koprivami, pikantno ploščo „Bistri honorarni prosvetar", sklerozno mbodalo s sladkim zeljem, prepečen honorarčev žolč z baldrijansko solato, pa še kolektivne palačinke z racionirano šipkovo marmelado, poslastico s suhimi hruškami tip ,,Requiem“ ter metodični zavitek s trpkim mdevom. Pijača: pristni češpljevec iz prosvetnih vinogradov Polule pri Celju. Med gostijo je potihoma igral svetovno zmni Lilihip Pensioner Mineralblues ansambel z otoka Margarim z upokojenko pevko z Rta dobre mde.
ERNEST ŠVARA, prihodnji stoletnik
Spomeniki starega Egipta
Srečanje tradicije in sodobnosti
Freska ali goblen?
Razstava spomenikov starega Egipta v ljubljanskih Arkadah je nastala kot dolgo pričakovani dogodek. Gre za zelo prizadevno delo vseh, ki so pripravili razstavo, morda še posebej dr. Bernarde Perčeve. Lahko, da je tisti razvajeni obiskovalec, ki je imel možnosti ogleda staroegipčanske kulture v tujini ali celo v Egiptu nekoliko neprizadet ob skromni razstavi v Arkadah, toda vsakemu resničnemu ljubitelju kulture je bila razstava lepo doživetje - tako v izvirnih predmetih kot v „pomožnem gradivu “, tj. v fotografskih reprodukcijah, ki so bistveno pomogle h konkretnejšim predstavam. Zamisel o predavanjih v zvezi s staroegipčansko zgodovino in kulturo je le še obogatila vednost ene najstarejših civilizacij, ki je vplivala tudi na kasnejše evropske pojave. Posebej je treba opozoriti na razstavni katalog, saj ne gre le za kurtoazno dejanje, pač pa za skrbno premišljeno gradivo, ki je v besedi hkrati poljudno in strokovno, po fotografskih reprodukcijah in risbah pa izčrpno glede na namen.
Človek: daljica, omejena z dvema letnicama, letnico rof stva in letnico smrti Vmes ime, katerokoli Včasih ostane ime neznanka, včasih zraste in postane - pojem.
Zaznamovale so ga nemirne, ustvarjalne roke, ki živijo svoje življenje skoraj zunaj njega -fokc, ki imajo obraz. Odkrivajo ga velike temne oči, ki so mlade in stare hkrati; v sebi nosijo spoznanje stoletij, nenehno žejo Po resnici o življenju in smrti V svoji izpovedi spajajo sanje z resničnostjo. Roke drhtijo v ubranem ritmu in nam polagajo barve pred oči kot darilo... Njegova dela se odlikujejo s svojo širino, so vsakdmur dostopna, razumljiva in neposredna
Pred nami oživijo stare makedonske freske, stilizirani pri-sori starih legend iz bogate, neminljive narodove zgodovine, Preoblečeni v sodobno likovno obleko. Prodirajo do naše notranjosti z magično močjo mistične lepote in ostajajo samosvoje, edinstvene stvaritve -veličastni, živi kipi ujeti v figurativni ritem spajanja stare tradicije in novega časa
Mojster Stojan Razmovsky
Ostanemo brez besed in se sprašujemo, ali so to olja ali gobleni Drobne, goste barvne krtice, položene s čopičem v štirih ali več raznobarvnih zaporednih slojih na navadno Platno. Kompozicije so učinkovite izpovedi id tako prefinjeno skrivajo v sebi valovanje doživljanja, da postajajo skoraj rnit
To so dela mojstra Stojana Razmovskega, makedonskega tojaka, ki že 15 let živi in dela v Postojni Slikar; ki je končal ukademijo v Zagrebu in dopolnil svoj študij v Parizu, je uian po vsem svetu. Samo-tojno je razstavljal v vseh glav-ufh mestih evropskih držav in v ^rneriki ter prejel neštevUne ruednarodne nagrade in priznanja. Njegova dela so v javnih
Privatnih zbirkah Evrope in jjn.frike, njegovo ime se po-lr.tN v enciklopedijah, antolo-fN" in drugih publikacijah, fdnarodna kritika se je o Nru obširno razpisala.
Mojster Razmovsky je prejel tan-prix (srebrni pokal) v fareggiu 1972 in veliko zlatih ‘P srebrnih medalj. V letu 1973 Imenovan za mednarod-jgu akademika pri mednarodni le^kk^rd-academie, v Rimu
V Jugoslaviji ga poznajo sko-venV-?5efl republikah - lev Slo-
*P smo ga doslej „spregle-• kar nam gotovo ni v
Zaprosili
govor,-
smo mojstra za po-
f‘ost?K$,,mi Pomeni umet-■ klikanje je za avtorja du-
ševna potreba, potrditev obstajanja. Ukvarjati se z umetnostjo pomeni imeti določeno (zaznavo) in spoznanje o lepoti zunanjega sveta. Za to je potrebna prirojena nagnjenost, nadarjenost oziroma predestinirani „libido" v estetskem smislu. Že od otroštva slikam in vedno znova mi je slikanje užitek zadovoljstvo. Da, figurativni slikar sem. Kako gledam na današnjo sodobno umetnost? Menim, da je pojem „sodobna“ umetnost zgrešen. Vse, kar nastane v nekem času, je sodobno, je izraz dobe, kar pa seveda še ne pomeni, da je tudi dobro. v
Veliko je poizkusov, umetniških del, malo del pa je takih, ki so vredna pozornosti Ne želim razčlenjevati, ocenjevati, vendar mislim tole: kar je umetniško vredno, mora biti dostopno in razumljivo vsakomur. Umetnost se začenja in dviga od spodaj navzgor, zato mora biti dostopna vsem, tudi preprostim ljudem.. Prav pravite, znan sem po svetu. Zanima vas, kako sem se tako zelo uveljavil Vse, kar je pozitivno in dobro v umetniškem smislu, ljudje radi sprejmejo in priznajo. Res je, da sem svoboden umetnik in zelo veliko delam. Edino tako sem se lahko povsem predal umetnosti Vsaka intenzivna dejavnost nujno privede do pozitivnih dosežkov.
V Sloveniji še nisem razstavljal, za to so razlogi Res je, da sem tu, kot pravite, skoraj povsem neznan. To pa ne pomeni, da pri vas nisem hotel ali želel razstavljati Po mojem pariškem uspehu sem se pojavil v umetniškem paviljonu v Zagrebu. Poizkusil sem tudi v Ljubljani -želel sem se predstaviti s samostojno razstavo, pa so me odločno odbili. Ne kritiziram in ne obtožujem, zamerim in boli pa me indiferentndšt...
.. .Kako približati umetniške vrednote našemu človeku, našemu samoupravljavcu... Avtorji si vedno želijo zbližanja z ljudmi, njihove pritrditve, želijo predstaviti svoja dela tudi preprostemu človeku. To pa pomeni, da umetnost ni in ne more biti sama sebi namen
.. . Moč neke družbe v pedagoškem smislu se kaže prek vzgoje prihodnjih generacij. Šola je pri tem eden najmočnejših kulturnih dejavnikov. Menim, da se v šoli ne bi smelo eksperimentirati Dopustiti bi morali vsestranski razmah osebne svobode otroka pri njegovem čustvenem izražanju.
Ob koncu pogovora sem nehote, molče nadaljevala misel, Id je vrtala v meni. ... Moč neke družbe v kulturnem smislu se kaže v odnosu do njenih umetnikov, v odnosu do vseh področij človekovega ustvarjanja. Stara tradicionalna kultura umira, to je zakonitost. Kako pa je z novo, moderno kulturo, ki raste na sterilnih tleh industrijske družbe? Dvig življenjske ravni je osiromašil človekovo notranjost. Misel raste, vzporedno z njo pa raste človekova notranja revščina. Poznamo najnovejše znamke avtomobilov, bogatimo se s pop-glasbo, krasimo stanovanje z uvoženim kičem ...
Ne poznamo pa domačih umetniških vrednot, ki jih pozna in priznava svet. Zakaj?
TEA DOMINKO
Deklica, 1973, pointilizem — Stojan Razmovsky (iz privatne zbirke)
Programi brez skrbne roke
Ze nekajkrat smo v prosvetnem delavcu pisali, da bi se bilo treba bolj zavzemati za kakovosten filmski program za mladino. Vendar pa ta skrb ne sme veljati le šolskim filmskim predstavam. Statistike namreč dokazujejo,da je največ obiskovalcev kinematografov starih od 14 do 20 let. Prav v starosti, ko se oblikuje mladostnikova osebnost, se mladi človek najbolj zanima za film. Že ta ugotovitev pa bi morala spodbuditi družbeno zavzetost za oblikovanje kakovostnega filmskega programa.
Zal pa ni tako. Nekdanji programski sveti so zamrli. Prevladala je miselnost upravnikov kinematografov, češ da člani programskih svetov ovirajo delo in spodkopavajo materialni obstoj kinematografov. V tem boju pa so popustili celo tisti maloštevilni zanesenjaki, ki so imeli film za eno od sredstev oblikovanja splošne kulture.
Filmski zakon se ponovno loteva problemov programske politike kinematografov. Ta je v manjših kinematografih še veliko bolj pomembna kot v večjih naseljih, kjer je več kinematografskih dvoran. Le-te včasih prevzamejo skoraj vse, kar podjetja odkupijo. Manjši kinematograf pa ima največkrat le eno ali dve predstavi tedensko. Tako postane oblikovanje filmskega programa hkrati tudi del oblikovanja mladostnikove kulture, posebno njegovega estetskega čuta. Takšen manjši kinematograf pa ima tudi veliko večje možnosti načrtnega oblikovanja filmskega sporeda. Ker predvaja manj filmov, lahko uvrsti v svoj program predvsem kakovostne filme in se izogne plaži. Dobrih filmov pa je v Jugoslaviji dovolj, le izrabljeni
niso. Za zgled naj navedem samo tale podatek: na FEST-u 74 (izboru najboljših filmov svetovne proizvodnje) je bilo predvajanih 95 filmov (od tega 20 mladinskih). Večji del predvajanih filmov je odkupljen. To pove, da ni problem kupiti dober film, ampak to, kako se ubraniti neprimernega filma, ki so ga nekatera podjetja uvozila (iz vzgojnega in kulturnega stališča nerazumljivih razlogov).
Kako torej programske svete in družbene delavce obveščati o tem, kaj se skriva za posameznim naslovom, ki nam ga pod-' jetja včasih zelo prizadevno ali s kulturnega stališča neupravičeno zelo priporočajo? Nekaj je za to storjenega v rubriki Pionirskega doma Kinematografi prikazujejo (prej Filmski vodnik) v našem časopisu, ki skuša opozoriti na boljše filme, pa tudi na tiste, ki ne zaslužijo pozornosti. V tem se ta rubrika razlikuje od filmskih rubrik v drugih časopisih. Njen namen ni ocenjevati filme, temveč voditi gledalca skozi jugoslovanski filmski spored. Vsako leto je v tej rubriki obdelanih približno 150 filmov. To pa je že nekaj -za prvo skromno informacijo. Če želimo zvedeti o filmu več, moramo pač poseči po dnevnem časopisju, Ekranu, Novih filmih, Stopu.
Predvidevamo, da bo postalo tovrstno ocenjevanje še bolj potrebno potem, ko bodo znova ustanovljeni programski sveti. Tudi novi filmski zakon predvideva večjo družbeno odgovornost krajevnih skupnosti prav pri oblikovanju filmskih sporedov kraja. Tedaj nam prav gotovo ne bo vseeno, Icaj bodo prikazovali na filmskih platnih naših kinematografov. MIRJANA BORČIČ
Oktualno
fflO DANAŠNJI UUMETNOSTl
Za isto mizo
Že poprečni poznavalci umetnosti vedo za tekmovanja velikih umetnikov, ki so se udeleževali natečajev za gradnje ali opremo palač: Michelangelo in Leonardo, Brunelleschi in Ghiberti itd. Tudi pri nas so se včasih sporekli velikani: Jakopič, Sternen, Vesel in drugi. Toda, če si govoril z enim od teh o njegovem konkurentu, si čutil v besedah plemenit človeški odnos; nasprotovanja so zadevala le tako ali drugačno načelo v umetnosti.
Takrat je bilo umetnikov malo, svoje poslanstvo so še vedno videli v prosvetljevanju in dajanju čiste umetnosti. In vendar so bile takratne razmere „majhne“ in svet se je zdel velik. Če pa danes prisluhnemo sebičnim ambicijam nekaterih poklicnih umetnikov, naletimo, žal, mnogokrat le na željo preprečiti drugemu pot do uveljavitve in uspeha. Danes je svet majhen in umetnost nima tistega zvenečega pomena, kot ga je imela nekdaj. Ljudje so sedli za isto družbeno mizo. Potreba po sodelovanju je zavrla zastarele motive, katerih smoter je bil ohraniti neenakopravnost. Zakaj nekateri kulturniki nočejo sesti za isto mizo? Zdi se, kot da bi jim bila igra bogatina in reveža bolj pri srcu. V mislih imam kategorično odklanjanje umetniške enakopravnosti akademizma in drugega ustvarjanja. Ta miza je pogrnjena za vse, ne le za izvoljence preteklosti. Nekateri hočejo, da bi bili še nadalje odrinjeni od mize rudarji, delavci, kmetje, zdravniki, inženirji, raziskovalci, gospodinje, skratka, tisti, katerih pota življenja niso vodila skozi poklicno šolo akademizma. Ti naj bi bili odrezani od veličine ustvarjalnosti, ki naj bi ostala le domena nekaterih.
Veliko izgovorov je pripravljenih. Spomnimo naj na zgodovino, ki trdi, da poteka razvoj k vse večjemu osvobajanju vseh, ne le izbrancev. Veliki misleci francoskega materializma so zatrjevali, da je prvi pogoj življenja v družbi morala.
Z velikim veseljem smo ugotovili, da je sedanji prikaz „Fran-coske umetnosti zadnjih 80 let" zbral vse umetnike za isto mizo. Iz postavitve razstave pa vidimo, da tu ni bilo prostora za obrekovanje, češ, ta je naivec in ta amater. Pri izboru so odločala zgolj umetniška merila. Francosko slikarstvo zadnjih 80 let predstavljajo tudi številni samouki. Naštejmo jih le nekaj: Jules Chere - litograf, Chaim Soutine - samouk, Jean Kwiatkowsky - modni kreator, Jules Lefranc - železar obrtnik, Andre Bauchant - samouk, ki je pričel slikati s 46 leti, Jean Beraud - pravnik, Camille Bombois -hlapec, pastir, rokoborec, cirkuški igralec in nato tiskar, Maurice de Vlaminck - kolesarski šampion, violinist, kasneje slikar, Maurice Utrillo - samouk, Yves Klein - trgovski mornar, orientalist, knjigarnar, igralec jazza, judoist, dirigent, Louis Seraphine -gospodinja, Louis Vivin - poštni uradnik. In to niso vsi.
V predsedstvu častnega komiteja razstave so: minister za zunanje zadeve Francije M. Michel Jobert, minister za kulturo, francoski veleposlanik v Jugoslaviji in drugi. To pa so gotovo osebnosti, ki zagotavljajo, da ti veliki mojstri - samouki lahko dostojno v svetovnem merilu predstavljajo moderno umetnost zadnjih 80 let.
Vsa področja človekove dejavnosti so enako dostopna vsem in vsakomur. To pa pomeni, da lahko najsposobnejši pokažejo sadove svojega dela. Sposobnosti za umetništvo pa ni mogoče meriti z vatli preteklosti.
IGOR PLEŠKO
Cvetje, olje na platnu — Louis Seraphine, Narodni muzej modeme umetnosti Pariz
IzberiteMedNovimiKnjigami
- Novi učbenik zgodovine za 8. razred osnovne šole______________________________________________
Strokovni svet zavoda za šolstvo SRS je m 20. seji, dne 13. julija 1972 predpisal predmetnik in učne načrte za osnovno šolo; tako je bil razen drugih učnih načrtov sprejet tudi učni načrt za zgodovino.
Preteklo je torej le nekaj več kot leto in pol in že smo dobili nov učbenik zgodovine za 8. razred osnovne šole. Še posebej je razveseljivo to, da smo hkrati z učbenikom dobili tudi delovni zvezek ter metodične napotke za pouk zgodovine v 8. razredu osnovne šole. Vsi trije pripomočki bodo prav gotovo zelo pripomogli k uspešnejšemu pouku zgodovine v 8. razredu osnovne šole.
Učbenik sta napisala dva avtorja - Branko Božič in Tomaž Weber. Če velja staro pravilo, da je teamsko delo lahko dokaj uspešno, lahko to povemo pri pravkar izdanem učbeniku.
Učitelji, ki so dobili učbenik v roke, so najbrž na prvi pogled ugotovili, da je učbenik vsebinsko skromen, saj predstavlja le tisto minimalno znanje, ki ga morajo učenci osvojiti pri spoznanju zgodovine za 8. razred po učnem načrtu. Ker pašev svetu vse bolj uveljavlja načelo, da je treba učiteljem dati v roke dobre priročnike, učencem pa le delovne zvezke, sta ta svetovni koncept uporabila avtorja tudi pri omenjenem učbeniku.
Morda bo kdo rekel: če učencu manj daš, bo tudi manj vedel. Ker pa učenec ne bo odvisen samo od učbenika, temveč tudi od učiteljeve razlage, ki bo po vsej verjetnosti glede na obilico zgodovinskih pripomočkov lahko dovolj tehtna, bo rabil učbenik učencu predvsem za utrjevanje in preverjanje znanja.
Učbenik je pisan v zelo razumljivem jeziku, tako da je učencem dostopen in razumljiv. Obsega 58 učnih enot, te pa so razdeljene na teme. Morda bi bile lahko nekatere učne enote nekoliko obsežnejše; to bo pa pač moral narediti učitelj, ki bo lahko z raznimi zgodovinskimi pripomočki podal učencem kontinuiran zgodovinski razvoj in posredoval vzročnosti zgodovinskih zakonitosti.
Razveseljivo je, da je učbenik bogato slikovno ilustriran, da je v njem slikovno gradivo, ki ga še dosedaj nekateri niso poznali. Zemljevidi so v redu izdelani, žal pa bi imeli večji učinek, če bi bili večbarvni Tako bi namreč lahko učenci laže razumeli razne vojaške operacije, mejne premike ipd.
Vsako sklepno poglavje ima tudi vprašanja za preverjanje znanja in razumevanje snovi. Omenjena vprašanja so koristna (lahko bi bila mogoče tudi nekoliko težja), saj bi jih učenci lahko uporabljali s pomočjo literature tudi pri skupinskem pouku.
Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da je v učbeniku prikazanih precej zgodovinskih dogodkov naših zamejskih Slovencev med obema vojnama. Tudi zgodovina drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti je dovolj prikazana, tako da učenci lahko dojamejo tesno povezavo zgodovine slovenskega naroda z jugoslovanskimi narodi.
Čeprav so v učbeniku nekatere manjše tiskovne napake, to ne zmanjšuje njegove vrednosti; pri ponatisu bo treba to popraviti.
Ob koncu je podan abecedni slovarček tujk in pojmov, ki bo dobrodošel vsakemu učencu, da se bo laže temeljito seznanil s posameznimi zgodovinskimi izrazi in drugimi pojmi, ki jih morebiti ne bi dobil pri sami uri.
Čeprav bo dokončno oceno o uporabi učbenika podala le praksa, lahko mimo trdimo, da sta avtorja izpolnila svojo nalogo ter dala učbenik, ki bo zapolnil vrzel na tem področju, učiteljem pa olajšal delo v razredi'.
DRAGONOVAK
Podaljšano bivanje učencev v osnovni šoli_________________________________________
Avtor Mustafa Kodrič je v svoji knjižici O PRODUŽENOM BORA VKU UČENIKA U OSNO VNOJ ŠKOTI skušal zajeti vse važnejše teoretične in praktične ugotovitve, ki so se glede podaljšanega bivanja učencev v osnovni šoli izoblikovale v naši državi. Namen knjižice je s tovrstno učno-vzgojno dejavnostjo, ki pomeni kvalitativno višjo stopnjo v naravnem procesu razvoja naše reformirane šole pri njenem preraščanju v celodnevno šolo za vse učence s pravilno izmenjavo pouka, učenja, svobodnih dejavnosti in prostega časa v petdnevnem delovnem tednu, seznaniti tudi tiste, ki s to obliko delovanja osnovnih šol še niso pobliže seznanjeni Knjižico, tiskano v latinici in opremljeno s krajšim seznamom ustrezne strokovne literature, je izdal sarajevski Zavod za izdavanje udžbe-nika. Cena: 10 dinarjev.
V. T. ARHAR
Osnove glasbene kulture________________________________
Knjiga OSNOVE MUZIČKE KULTURE, ki)o je v hrvaščini napisal Branko Rakijaš, izdala pa zagrebška založniška hiša Škotska knjiga, je zasnovana kot učbenik za študente prvega letnika visoke šole za telesno kulturo. Zato zajema temeljno gradivo o glasbenih disciplinah, kot to določa učni načrt za predmet glasbene vzgoje za prvi in drugi semester te šole. 320 strani obsegajoča knjiga je razdeljena na tri poglavja: Intonacija, Temeljna glasbena teorija in oblike ter Uvod v zgodovino glasbe. Le-ta obravnava glasbo v starem veku, gregorijanski koral, glasbo renesanse in baroka, dunajsko klasiko, romantizem in moderno glasbo in sodobno jugoslovansko glasbeno ustvarjanje. Knjiga je opremljena z ustreznim seznamom domače in tuje strokovne literature. Cena: 35 dinarjev.
V. T. ARHAR
Mako Sajko:
Pogled skozi kamero____________________________________
Ni še dolgo od tega, odkar smo dobili zelo zanimivo knjigo, ki bo še posebej dobrodošla začetnikom amaterjem in mladim šolarjem.
Knjiga želi poučevati, vendar prav na preprost način in to v zelo razumljivem jeziku, tako da je dostopn vsakemu. Že iz tega lahko sklepamo, da zmore tudi tehnična knjiga, ki je pisana na preprost in razumljiv način, pritegniti marsikaterega bralca.
Knjiga izobražuje m tri načine: z besedilom, tehničnimi fotografijami z opisi na levem robu knjige, ki mimogrede rečeno, uspešno presegajo okvir, ki si ga je zastavil avtor. Tretja dimenzija
knjige pa so ilustracije, ki jih je duhovito narisal Andrej Habič in jih najdemo stalno na desnem robu knjige. Taka ureditev knjige je vsekakor vredna pozornosti. Bilo bi koristno, da bi se večkrat srečali s podobnimi primeri v poučni literaturi.
Knjiga bo vsekakor postala nepogrešljiv pripomoček pri filmski in sploh estetski vzgoji. V njej bodo našli mnogo koristnega in bogate napotke tudi vsi tisti, ki se bodo ukvarjali z zaprtim televizijskim krogom. Najmlajši filmarji na šolah bodo našli v knjigi mnogo koristnega pri njihovem vsakdanjem amaterskem delu, pri poučevanju filmske problematike, saj jih bo knjiga pritegnila. Iz nje bodo lahko izluščili tisto, kar bodo lahko s pridom uporabili v njihovih krožkih.
D. N.
Metode razvijanja estetske kulture mladih_____________________________________________________
Prof. dr. Slobodan Popovič sodi med najbolj uspešne jugoslovanske pedagoške pisce; s svojimi številnimi razpravami se je uveljavil tudi v tujini V svoji najnovejši knjigi METODE RAZVIJANJA ESTETICKE KULTURE MLADIH nam podaja nove poglede na poti in načela estetske vzgoje mladine ter odpira nove možnosti te vzgoje v naših šolah in vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Avtor nam predstavlja na področju estetske vzgoje deset različnih metod; te so: zbujanje in obnavljanje estetskih doživetij; predavanje, delo s besedilom, demonstracija, spodbujanje k ustvarjanju lepega, pogovor, razpravljanje o lepem, razvijanje estetskega nadzora, tekmovanje in uresničevanje lepega v praktičnem življenju. Knjigo (191 strani, latinica!), ki jo je izdal sarajevski Zavod za izdavanje udžbe-nika, bodo s pridom uporabljali zlasti vodje ustreznih krožkov oziroma mčntorji mladih'književnih, likovnih ter. drugih ustvarjalcev; stane 60 din. Priporočamo!
V. T. ARHAR
52	..... ...........
Kipec Ozirisa, 4. st. pr. n. št. (reprodukcija) last predsednika Josipa Broza Tita, z razstave,Spomeniki starega Egipta"	_
Primož Kuret:
Glasbeni instrumenti na srednjeveških freskah na Slovenskem__________________________________
Kuretovo odkrivanje nam doslej manj znanega gradiva je usmerjeno v glasbeno kulturo, kakršna je bila pri nas v srednjem veku. Likovna umetnost je postala dragocen vir za glasbeno zgodovino. Avtor je izhajal iz primerjalne potrebe, uporabljal je tudi dokumentacijo drugih narodov, vendar je središče njegovega raziskovanja na Slovenskem. Izčrpna analiza je Privedla P. Kureta do spoznanja, da slovenski prostor v srednjem veku po svoji glasbeni kulturi ni bil nič drugačen kot zahodnoevropski, in da to ozemlje ni le sprejemalo, ampak tudi oddajalo vplive. S tem pa je v vzporednem smislu potrjeno Cevčevo spoznanje o likovnem oblikovanju, ki je zrcalilo splošne (srednje)evropske težnje. Knjiga vsebuje veliko čmo-belih reprodukcij. Izšla je pri Slovenski matici, opremil pa jo je Julijan Miklavčič.
Karel Grabeljšek:
Velika vera______________________________________________
Kot 138. zvezek knjižnice Kondor je izšla „Velika vera“ Karli Grabeljška. Tu najdemo izbor črtic, novel in odlomkov iz romana pisja Karla Grabeljška, ki ga poznamo predvsem kot leposlovnegi pomnika dogajanj NOV. Čeprav segajo začetki Grabeljškovegi literarnega dela v predvojni čas, pa je v povojnih letih postal znat pripovednik. Izbo j njegovih pripovednih del je nazoren, razviden it sila smotrn. Grabeljškovo pripovedništvo je preprosto, v realizert usmerjeno in s težnjo po fabulativni jasnosti. Posamezna leposlovni dela so izbrana tako, da je moč zaslediti pisateljev razvoj. Spremni besedo in opombe je zelo prikladno napisal Jože Šifrer. V obojen ti je podal zanesljivo podobo Grabeljškovega leposlovja. Razložil ji slogovno in tematično uravnanost pisateljeve partizanske proze v njegove premike v gledanju na človeka, problemska jedra, ) c opombah pa najdemo vse potrebne besede razložene oziromt z navedeno gradivo. Mučna napaka je nastala na naslovni strani: ol ž prilegajoči Jakčevi portretni risbi je pri naslovu dela izpadlo d pisateljevo ime. Ker najdemo v tej knjigi odlomek iz romana, nart\ to dejstvo sproži vprašanje, ali ni že čas, da tudi nekatera druge v dela, ki spadajo v Kondor, dobimo ne v odlomkih, temveč v celoti ali vsaj nekoliko skrajšani obliki (L. Tolstoj, F. Dostojevski, M. c Kranjec, D. Smole).
z
Heinz G. Konsalik:	*
Padec velikega kirurga	\
' F
Statistika v knjižnicah in knjigarnah nam pove, da gredo nt t Slovenskem „kot sladkor" v promet „zdravniške štorije". Če jt i temu tako, nas ne smejo presenetiti ponatisi nekaterih tovrstnih r del, pa tudi ne novi prevodi. Povečini ne gre za prvovrstno r leposlovno pisanje z medicinskega področja, kamor bi lahko npt c šteli Paula de Kruifa. Konsalikov ,Padec velikega kirurga" jt t roman, ki se lepo bere in bo zlahka našel širok krog bralcev. J { ničemer pa ne presega sedanjega poprečja „medicinskih romanov". 1 Spretna Konsalinkova stilizacija je preprosta in stvarna. Etično zavzetost je očitna, poenostavljena zgodbe pa se napeto bere- r Roman sta prevedla Klara in Jože Hočevar, izdala ga je založbe r Lipa, za skladno opremo pa je poskrbel Slobodan Cankar.	F
c
Miep Diekman:	^
Padu je nor____________________________________________J
Nizozemska mladinska pisateljica Miep Diekmann je s svojini * mladinskimi deli priljubljena, posebno doma, njena mladinska deli 2 pa niso neznana tudi drugim narodom. Antilski otoki so bili njeni druga domovina, odtod povezava z mladinsko povestjo ,Padu jt 1 nor", ki jo je prevedel Janko Moder (kot 172. zvezek knjižnici I Sinjega galeba). Za evropskega bralca bo antilski ambient s čmskirts prebivalstvom še vedno nekam eksotičen, toda pisateljica nima nit 5 najmanjšega namena, da bi stregla takim težnjam; zgodba o Padujv' opisuje sedanje življenje, ob čemer pa je Miep Diekmann pokazali J veliko razumevanja za mladega bralca, tako glede fabuliranja kot 1 glede stilizacije. Tako ostane „eksotično“ le okolje z ljudmi, ki jih 5 evropski človek ne pozna, ne pa življenje samo. Prav širše poznava nje sveta je imela Miep Diekmann tudi v mislih ob tem delu, kjd ' pride do veljave poznavanje otroškega sveta, njihovih dogodivščin ob stilizaciji pa bi kazalo opozoriti na zbranost in podrejenost izražanju, ki je blizu mlademu bralcu. Čmo-bele reprodukcije sC narejene po izvirni knjigi, ilustracije je izdelala Jenny Dalenoord > preprosti, realistični ubranosti. Spremna beseda Janka Modra j1 zgoščena in jasna.
Han Suyin:
Mao Ce Jung____________________________________________
V trilogiji kitajske pisateljice Han Suyin bo prav gotovo tretji del . naletel na največje zanimanje bralcev, saj je povezan z življenjem ih delovanjem Mao Ce Tunga; pisateljica ga je označila kot človeka, # je usmeril življenje v revolucijo. Brez dvoma je njegovo delovanji najtesneje povezano z novo zgodovino Kitajske; je kot prva osebi kitajske revolucije in ji je vtisnil trajen pečat. Kdor je spremlpl prva dva dela Han Suyinine zajetne trilogije, bo ob ,(Mao O Tungu" tem laže dojel tradicijo in revolucionarno valovanje ljud' skih množic in težnje, ki so v dolgoletnem procesu privedle d° nove družbe, skladne s kitajskimi razmerami in možnostmi. Pisateljica je vključila vse potrebne zgodovinske podatke in v bistvh podala neleposlovno, torej študijsko biografijo, ki pa jo je presegli z nizom dogodkov širšega pomena na osnovi izpisov, zgodovinskih navajanj ipd. Prav vključevanje dokumentarnega gradiva iz ral' ličnih virov in zornih kotov je Han Suyinini knjigi le v prid. Prvi dd ,Mao Ce Tunga" obsega dogodke od njegovih otroških let pa dO „Dolgega pohoda", drugi del pa od jenanskega obdobja pa do korejske fronte. Kot Kitajka, ki je življenje na Kitajskem doživljali - tudi v nemirnem obdobju - vse od „stare Kitajske" pa do revolucionarnih let, je gotovo najbolj poklicana, da poda nek° objektivno podobo vseh spreminjajočih dogajanj. Njene simpatiji so polne razumevanja tega, kar je prinesla kitajska revolucija z Mo° Ce Tungom. Za slovenski prevod je poskrbel dr. Branko Vrčon Knjigo je opremil Branislav Fajon, natisnila pa jo je založba Lipi’
Nove strokovne knjige__________________________________^
1.	Dom W. — VV. Jahn: Formiranje predodžbi i pojmova u nastal
geografije. Zagreb, Školska knjiga 1973.
2.	Zaječaranovič Gligorije: Osnovi učenja marksizma. Beograd’
Narodno delo 1973.
3.	Todorovič Aleksandar: Sociologija maloletničke bande. Nod
Sad, Radnički univerzitet 1973.
4.	Babič Veljko: Moralni stimulansi u vaspitanju. Sarajevo, Zavod
za izdavanje udžbenika 1973.
5.	Marentič — Požarnik Bariča: Programirani pouk logične?*
tihega branja v osnovni šoli. Ljubljana, Pedagoški inštitut pA
Univerzi v Ljubljani 1973.
6.	Suhodolski Bogdan: Tri pedagogije. Beograd, Duga 1974.
7. april - svetovni dan zdravja
»Pravilna prehrana — boljše zdravje«
'ril
to
tar
it
’tlL
„Svet je bogat, vendar svojih bogastev ne uporablja prav. Milijoni ljudi nenehno trpe lakoto in so slabo hranjeni, drugi jedo preveč in so slabo hranjeni v drugačnem pomenu besede.“
Tako je zapisal v svoji poslanici ob letošnjem dnevu zdravja dr. H. Mahler, glavni ravnatelj Svetovne zdravstvene organizacije.
To njegovo ugotovitev potrjuje druga, posledična: na svetu je dvoje vrst bolezni — bolezni pomanjkanja in bolezni preobilja.
m	Vzpostaviti	je treba ravno-
težje. Toda — kako? il Začnimo pri otrocih, tistih v ze vzgojno-varstvenih zavodih in ’ onih v šolah. Pri tistih, ki imajo zaposlene starše, ki dobro zaslu-žijo, in onih, ki žive v precej lk drugačnih razmerah. m	Ravnotežje	naj bi začela
& vzpostavljati šola.
Najprej z	vzgojo za vse
M otroke.
V gradivu	zavoda SRS za
zdravstveno varstvo (Ljubljana 1974) beremo, da je „vprašanje osebja, ki naj bi poučevalo ljudi o prehrani, povsem neurejeno11. __ Vsak učitelj pa bi moral imeti o ”” Prehrani temeljne pojme, da bi nt to problematiko lahko vpletal v n učno snov že od prvega razreda lih naprej. Razmisliti bo treba o no možnostih za dodatno (po-% diplomsko) usposabljanje uči-j[ teljev pa tudi strokovnjakov za l Pospeševalne in svetovalne služ-be na področju prehrane.
^ Pouk o prehrani naj bi obvez-'e no uvedli v pedagoške akade-bt mije za razredni in predmetni Pouk, v višje šole za zdravstvene delavce, v šole za socialne delavce, v višje oziroma visoke šole za telesno vzgojo, šole, ki iz-obražujejo osebje za internate m na fakultete.
Tako naj bi bilo. Kaj pa lah-rri1 ko store vzgojno-izobraževalni zavodi že danes?
Lahko rečemo, da je v vzgoj-jt no-varstvenih zavodih tudi za d Prehrano že zelo dobro po-irt skrbljeno. Zdravniški pregledi it so pokazali, da so otroci v ift yzgojno-varstvenih zavodih ve-ili Jjko bolje prehranjeni kot tisti, d ki se hranijo doma. Zdravo se-•ili stavljeni obroki hrane in pravil-
ne časovne razporeditve dnevnih fiziološko ustreznih obrokov so dali zadovoljive dosežke. Vzgojno-varstveni zavodi, ki ne morejo sprejeti vseh otrok, pa naj bi nadaljevali tudi z vzgojo na tem področju: v predavanjih in s praktičnimi demonstracijami naj bi poučili starše, kako morajo pravilno prehranjevati doraščajočega otroka.
Pouk gospodinjstva v šolah je med učenci dokaj priljubljen — seveda tam, kjer imajo ustrezne učilnice zanj. Veliko manj zaleže suhoparno govorjenje o odstotkih sestavin v tej ali oni zvrsti živil — nekaj pa vendarle. Bolje večkrat povedana beseda kot nič. Malokje lahko pripravljajo šolarji v učilnicah za gospodinjski pouk pridelke s šolskega vrta, malokateri se lahko praktično seznanijo in naučijo, kako se pridobivajo in pravilno pripravljajo izbrana živila.
Temeljne izobraževalne skupnosti si zelo prizadevajo zagotoviti učencem šolsko malico in če je le mogoče, izvrtajo denar za tople obroke vseh šolarjev — tudi tistih, ki nimajo denarja. Veliko bolje kot nekdaj, pa vendarle še ne povsod tako, kot bi želeli.
Pouka o prehrani ne bi smeli zanemariti niti na srednjih šolah; strokovno bi ga morah poglobiti in prilagoditi stroki oziroma poklicu, za katerega se bodo dijaki šolah in uspo-sabljah. Posebno potreben pa je v tistih šolah, ki pripravljajo prihodnje učitelje in vzgojitelje — v pedagoških gimnazijah, srednjih zdravstvenih in vzgojiteljskih šolah in v strokovnih šolah, ki vzgajajo osebje za stroko, ki
'd'
je kakorkoli povezana s prehrano in preskrbo ljudi.
Za vse torej, ki bodo vzgajah prihodnjega porabnika. Za tiste, ki bodo znali prepričati starše, da je pravilna otrokova prehrana pomembnejša od nakupa avtomobila in raznih drugih dobrin, ki dajejo sodobnemu človeku „ugled“. Za tiste, ki bodo zmogli dopovedati, da še zdaleč nimajo prav starši, ki zaradi svoje kratkovidnosti začno varče-
vati tam, kamor bi morah vlagati — pri otrokovem zdravju. Posledice takega ravnanja se namreč neodgovorno prenašajo tudi na šolo — na učitelja, ki ima v svojem razredu težave s fizično in psihično manj zmogljivimi otroki, z otroki, ki zamujajo pouk zaradi bolezni in kljub prizadevnosti ne morejo slediti še tako dobri razlagi.
MARJANA KUNEJ
POSKUSNA UVEDBA
NOVEGA UČNEGA NAČRTA ZA MATEMATIKO V HRVAŠKIH SREDNJIH ŠOLAH
Vrednost učnega načrta se pokaže šele v praksi. To načelo je upošteval zavod za napredek strokovnega izobraževanja SR Hrvatske, ko je v lanskem šolskem letu organiziral poskusno uvedbo novega učnega načrta iz matematike. Poskus so izvedh v šolskem centru za optiko, precizno mehaniko, elektroniko in mersko-regulacijsko tehniko „Ruder Boško-vič“ v Zagrebu. Letos dela po novem programu že 80 srednjih šol na Hrvatskem. Poskus je pripravil zavod za napredek strokovnega izobraževanja SR Hrvatske, avtorica programa pa je mag. Jagoda Brkič, svetovalka za matematiko pri tem zavodu .
Smoter poskusne uvedbe programa je bil utrditi resnično vrednost novega učnega načrta v šolski praksi in pripraviti vse potrebno za njegovo uvedbo v vse hrvatske. srednje šole, če bi se poskus posrečil.
Poskusna uvedba novega učnega načrta je pokazala, da novi učni načrt v glavnem ustreza, vendar pa je treba nekatere stvari še izboljšati. Šolski center Ruder Boškovič ima vse možnosti, da se razvije v center za strokovno in pedagoško izpopolnjevanje učiteljev matematike za srednje šole.
Ker so bili rezultati uspešni, so letos že vpeljali novi učni načrt v 80 hrvatskih srednjih šol.
Hkrati s poskusno uvedbo programa je zbrana potrebna strokovna in didaktično-metodična dokumentacija o sodobnem pouku matematike in najnovejši učni tehnologiji.
ZIMSKA ŠOLA ZA UČITELJE
Republiški prosvetno-pedagoški zavod SR Bosne in Hercegovine organizira vsako leto za strokovno izpopolnjevanje učiteljev tako imenovano zimsko šolo. V tej šoli obdelajo strokovne, pedagoške in idejno-politične programe. Zavod zelo dobro sodeluje s strokovnimi združenji, kadrovskimi šolami in fakultetami v drugih jugoslovanskih univerzitetnih središčih.
V tej šoli so bili letos že tretje leto seminarji za učitelje matematike, srbohrvatskega jezika, zgodovine, zemljepisa in tujih jezikov. Ti seminarji so se zelo uveljavili, zato menijo, da bo tovrstna zimska šola postala tradicionalna. Dopolnilne izobrazbe bodo deležni vsi srednješolski učitelji.
d
rti
>sl
sc
"i
i‘
NAŠ PrAAiIK SVETUJE
9?
M
. Kdo naj varuje
ei »tNjka?
\t
VPRAŠANJE: Naše šole so H Povsem feminizirane. Učiteljice it Pogosto ostajajo doma zaradi ij neSe bolnih otrok. Namesto ■t je treba zaposliti drugega {■ učitelja, to pa zahteva dodaten ° ^nar' pouku ni v korist ’/ teko spreminjanje. Zanima nas, V a" je za nego otroka po zakonu t Predvidena le žena in ali lahko h ola j svojim pravilnikom ali ■■ sporazumom določi, da bi se '1 rnož m gena menjavah v iz-l Stankih zaradi nege bolnega J opoka? - F. V.
^OGOVOR: Med obvezne s blike zdravstvenega varstva Pada po zakonu o zdravstvu “ravstveno varstvo žena v zvezi materinstvom in popolno ravstveno varstvo novoro-Jcnčkov, dojenčkov, predšol-m in šolskih otrok do dopol-Jcnega 15. leta starosti.
B »fbvci — zavarovanci imajo
Ustr100 d°Pusta *n ^O “■eznega nadomestila osebne-^ dohodka v času, ko zaradi 8e obolelega otroka, ne mo-opravljati dela.
°n torei ne določa, kdo boj., staršev je upravičen do °trot e15a dopusta zaradi nege j0 Jca, saj sta za vzgojo in vzre-Ke^0ka odgovorna oba starša, da ♦ a^e zak°n torej možnost, med ^ 831113 odločita, kdo iz-njiju bo negoval otroka
med boleznijo, tudi sporazum delovne organizacije ne more glede tega ničesar predpisovati.. V nasprotnem primeru bi namreč taka vnema v predpisovanju vsega mogočega le preveč posegala v odločitve, ki so zelo osebne. - T. Š.
Obveznost nadurnega dela
VPRAŠANJE: Sem učiteljica razrednega pouka. Vsa leta doslej sem dehla tudi v mali šoli Letos pa male šole ne bi mogla prevzeti, ker imam majhnega otroka. Zanima me, če me hh-ko ravnatelj šole prisili, da prevzamem delo v mali šoli kot nadurno zaposlitev? Vaša bralka
ODGOVOR: Zakon o medsebojnih razmeijih delavcev v združenem delu določa, da znaša polni delovni čas 42 ur na teden. V ta delovni čas se pri prosvetnih delavcih šteje tudi poučevanje, priprava, in drugo delo, ki je v zvezi z vzgojno-iz-obraževalno dejavnostjo osnovne šole. Zakon dovoljuje nadurno delo le izjemoma in še to le v tistih primerih in pod pogoji, ki jih zakon natančno določa. V nobenem primeru torej ni mogoče zahtevati od vas, da bi poleg svoje redne delovne obveznosti prevzeli še malo šolo kot nadurno delo, če v to sami ne privolite. — T. S.
Premeščanje
VPRAŠANJE: Sem učiteljica razrednega pouka. Ker za ta predmet ni bilo učitelja, sem poučevala nekaj let tudi ghs-beni pouk, čeprav nimam zato ustrezne izobrazbe. Sedaj poučuje ta predmet za to usposobljena učiteljica. Zanima me, če me hhko ponovno premestijo na njeno delovno mesto, če bi ta odpovedala, za poučevanje na razredni stopnji pa vzamejo novega učitelja? - F. B.
ODGOVOR: Zakon o medsebojnih razmeijih delavcev v združenem delu določa v 18. čl., da ima delavec pravico delati na delovnem mestu, za ka-/tero je bil izbran. Možno je premeščanje na druga delovna mesta v primerih in pod pogoji, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmeijih v združenem delu, in če delovno mesto, na katerega je delavec razporejen, ustreza strokovni izobrazbi, stroki in drugim delovnim sposobnostim delavca.
Od navedenega pravila je mogoče odstopiti le v izjemnih okoliščinah, ki so v splošnem aktu natančno določene in le za toliko časa, dokler take okoliščine trajajo.
Menimo, da vas brez vašega privoljenja ni mogoče prisUiti,
da bi poučevali glasbeni pouk, če za to niste strokovno usposobljeni. - T. Š.
Koliko dopusta?
VPRAŠANJE: Smo vzgojiteljice - pripravnice. Zanima nas, koliko dopusta nam pripada in koliko ur bi morale opraviti poleg rednih, da bi bile upravičene do proste sobote? Triperesna deteljica
ODGOVOR: Vsak delavec ima v koledarskem letu pravico do dopusta, ki traja najmanj osemnajst in največ trideset delovnih dni. V navedenem razponu določi delovna organizacija delavcu dolžino letnega dopusta, upoštevajoč uspehe, ki jih dosega pri delu, in socialne razloge. Delavec ima pravico izrabiti letni dopust, ko preteče šest mesecev nepretrganega dela v temeljni organizaciji združenega dela.
Enaka razporeditev tedenskega delovnega časa, to je petdnevni delovni teden, velja za vse delavce v vzgojno-varstve-nem zavodu, torej tudi za pripravnike, za katere mora veljati enak režim zaposlitve kot za druge vzgojiteljice. Kakršnokoli obremenjevanje pripravnikov cb sobotah, ko so drugi delavci vzgojn o-varstvenega zavoda prosti, ni pravilno. - T. Š.
VZGOJA,VARSTVO
Odmevi
Vzgojiteljice izpopolnjujejo svoje znanje in se izobražujejo ob vsakodnevnem delu v skupini in na posebej njim namenjenih seminarjih. Tako je tudi prav, saj si danes res ne moremo več predstavljati vzgojiteljice, ki ne bi svojega znanja vedno znova dopolnjevala in poglabljala.
Seminaije za permanentno izobraževanje vzgojiteljic organizirajo: zavod na šolstvo SRS, Partizan Slovenije in aktivi Zveze komunistov prosvetnih delavcev. Predavatelji so znani družbeni delavci, profesorji vzgojiteljskih šol in pedagoških akademij ter delavci zavoda za šolstvo. Po podatkih, zbranih v aprilu leta 1973, so prispevali 50 % denarja za izvedbo seminarjev vzgojno-varstveni zavodi iz denarja, namenjenega za izobraževanje, 50 % pa je dala republiška izobraževalna skupnost iz sklada za permanentno izobraževanje prosvetnih delavcev. Seminarji so bili časovno razhčno dolgi: šestumih seminarjev se je udeležilo 688 vzgojiteljic, tiste, ki so trajali 7 do 12 ur, je obiskovalo 1091 vzgojiteljic, na več kot 12 ur trajajočih seminarjih pa je sodelovala 301 vzgojiteljica. Dopolnilnega strokovnega izobraževanja je bilo deležnih torej 2080 slušateljic. V vseh slovenskih vzgojno-varstvenih zavodih je 1155 vzgojiteljic in 340 medicinskih sester. Teme seminarjev so bile različne, pa tudi število poslušalk ni bilo vedno enako. Seminar s temami z idejno-poli-tičnega področja je poslušalo 639 poslušalk, seminarjev za intelektualno vzgojo se je udeležilo 642 vzgojiteljic, seminarjev za telesno vzgojo 126, za likovno vzgojo 31, za glasbeno vzgojo 285, za ritmično-gibalno vzgojo 30, za prometno vzgojo pa 15. Na seminarju za poglabljanje znanja za delo s starši je bilo 116 vzgojiteljic, na seminarju za vodenje male šole pa 126 udeleženk. Če primerjamo število 2080 udeleženk vseh seminarjev s številom vzgojiteljic 1155, ugotovimo, da so nekatere vzgojiteljice obiskovale dva ali celo tri seminarje hkrati.
V Ljubljani poteka v vzgojno-varstvenem zavodu Mladi rod v Peričevi ulici seminar za glasbeno vzgojo, ki ga vodi prof. Mira Voglarjeva. V prijetnem pogovoru mi je odgovorila na nekaj vprašanj o seminarju.
—	Koliko let že vodite seminar za glasbeno vzgojo?
»Seminarji za glasbeno vzgojo potekajo že peto leto, vendar
je bilo v istem letu tudi po več seminarjev.44
—	Ali se vsebina seminarja za glasbeno vzgojo spreminja?
„V vseh teh letih se je precej spremenilo. Ohranjene so štiri glasbene vsebine, spreminja pa se vsebinski poudarek seminarja. Letos je ta poudarek na ustvarjalnem in doživetem petju. Seminarji so daljši, zato imajo lahko bolj prožno obliko; snov je mogoče tudi utrjevati. Nova vsebina je tudi uvajanje v igro na blok flavto in uporaba avdovizualnih sredstev pri glasbenih zaposlitvah. Nespremenjene pa so ostale tele osnovne glasbene vsebine:
—	petje pesmi
—	poslušanje glasbe s poudarkom na metodah in na iskanju najpreprostejših možnosti poslušanja
—	igranje na instrumente, ogled instrumentov in njihova aktivna uporaba
—	glasbeno-didaktične igre, predvsem oblikovanje glasbeno-didaktičnih iger.
Letos je delo nekoliko lažje, ker ima veliko vzgojiteljic že priročnik Otrok in glasba.44
— Kaj vam povedo vzgojiteljice iz svoje prakse? Kakšne težave imajo pri vzgoji otrok na področju glasbene vzgoje?
»Vzgojiteljice predvsem pogrešajo instrumente v organizirano vodenih kabinetih za glasbeno vzgojo. Ni primernih prostorov za zbrano poslušanje glasbe, ni instrumentalnih skladb, primernih za otroke in zbranih v eno zbirko, pogrešajo zbirko otroških pesmi. Ni več plošč za-poslušanje glasbe. Tudi priročnik o delu z najmlajšimi otroki za področje glasbene vzgoje pogrešajo, potrebovali pa bi tudi knjigo o glasbeni vzgoji otroka, ki bi bila namenjena staršem.
—	Ali se znanje, pridobljeno na seminarjih, že kaže pri praktičnem delu v vrtcu?
»Vzgojiteljice že posredujejo pesmi staršem (tako si otroška pesem laže utira pot) in preizkušajo metode poslušanja glasbe. Odmeve seminarja slišim tudi na vzgojiteljski šoli v Ljubljani, kjer poučujem. Dijakinje, ki se vrnejo s prakse v vrtcih, vedo marsikaj povedati. Vzgojiteljice, ki pripravljajo vzorne nastope za hospitacije dijakinj vzgojiteljske šole, so pogumnejše pri nastopih s področja glasbene vzgoje. Praktično delo je obogateno z znanjem, opravljajo pa ga tudi z večjim veseljem. Precej uspešno smo rešili vprašanje intoniranja. Večina vzgojiteljic ima vedno pripravljen melodični instrument, s katerim intonira pesem, ki jo bodo otroci zapeli. V igralnicah se pojavljajo glasbeni kotički, kjer so pripravljeni improvizirani instrumenti za vse otroke v skupini. Tudi v prihodnje želim, da bi glasbena vzgoja otrok v naših vrtcih potekala bolj pogumno in s še večjim veseljem.44
ZMAGA GLOGOVAC
Natečaj:
Varujmo in lepšajmo naše okolje!
V letošnjih Jugoslovanskih pionirskih igrah je poleg sedmih nalog, kijih boste izbrali izmed štirinajstih, tudi osma obvezna naloga iz naravoslovja — varstvo narave in našega okolja — oblikovanje lepaka.
Lepak naj bi bil klic na pomoč, lahko pa tudi poziv, kaj naj storimo, da obvarujemo okolje zdravo in čisto.
Motivov je veliko, poiščite jih v svojem okolju. Pri lepaku upoštevajte:
1.	velikost in obliko lepaka - risalni list, lepak je lahko tudi
večji;	—'
2.	tehnika — po izbiri (črta, ploskev, barva).
Natečaj dopolnjujemo še s prosto risbo v poljubnih tehnikah, ki naj prikaže ogroženost narave in zanemarjenost našega okolja.
Najboljše lepake in risbe bo objavljal Pionirski list vse šolsko leto.
Dela bo pregledala ob koncu šolskega leta strokovna žirija.
Zveza prijateljev mladine si bo prizadevala, da bi najboljši lepak natisnili, deset najboljših risarjev pa bo nagrajenih.
Lepaki in risbe bodo najprej razstavljeni v prostorih osnovne šole Karel Destovnik Kajuh v Šoštanju, nato pa še na republiški razstavi „Varujmo in lepšajmo naše oKolje".
Dela za natečaj pošiljajte na naslov OSNOVNA ŠOLA KAREL DESTOVNIK KAJUH, 63325 ŠOŠTANJ, do 26. junija.
Razstava bo odprta 29. septembra 1974 na dan pionirjev, v osnovni šoli Karel Destovnik Kajuh v Šoštanju.
Pokrovitelj razstave je Skupnost za varstvo okolja Slovenije.
PRIPIS UREDNIŠTVA:
Prosvetni delavci so vodje pionirskih sekcij - zato tudi to pot računamo z njihovim sodelovanjem. Sodelujejo naj ne santo pri izbiranju teme za lepak in pri izdelavi — pač pa tudi pri vzgajanju mladine, da bo znala ohranjevati to, česar nam skomercializirana sedanjost še ni odvzela.
POSEBNA OSNOVNA ŠOLA IDRIJA
razpisuje za nedoločen delovni čas delovno mesto — ortopedagoga — za delo v podaljšanem bivanju Pogoji:
PA — smer ortopedagogike Nastop službe: 1. septembra 1974.
Kandidati naj priložijo k prijavi življenjepis in do.cazila o izobrazbi, vse to pa pošljejo odboru za delovna razmerja pri Posebni osnovni šoli v 15 dneh od dneva objave.
z N
, VSEH %
^VETROV*
POT K ZNANOSTI
V sovjetskih visokih šolah je več kot 500 splošnih laboratorijev in več kot 600 laboratorijev za posamezne vede. Samo v letu 1973 je 10.437 študentov napisalo znanstvene publikacije ali pa so pri tem sodelovali.
NOVI PAVILJONI
Samo v zadnjih treh letih je bilo v Moskvi odprtih 17 novih študentskih domov — sezidanih po paviljonskem sistemu (skupno 265 tisoč kvadratnih metrov) in 20 paviljonov za pouk. V deveti petletki (od 1. 1971 do 1975) gradi in opremlja nove paviljone 55 moskovskih visokih šol; v njih bo prostor za pouk in bivanje študentov.
EKONOMSKI ŠOLSKI CENTER MURSKA SOBOTA
razpisuje za šolsko leto 1974/75 naslednja prosta delovfl mesta:
za nedoločen čas
-	učitelja za strokovne predmete, dipl. ekonomist
-	učitelja za pouk stenografije in strojepisja, PRU - administh
tivna smer	.
za določen čas
—	učitelja za pouk zgodovine — zemljepisa. P, za šolsko lete 1974/75.
—	učitelja za pouk zemljepisa — zgodovine, P, za šolsko leti 1974/75
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Zbor delovne skupnosti
GLASBENE ŠOLE MOSTE-POLJE
razpisuje naslednji delovni mesti:
-	učitelja za kitaro P, PRU
—	učitelja za harmoniko P, PRU
Obe delovni mesti sta razpisani za nedoločen čas s polnim delov nim časom. Nastop dela 1. IX. 1974.
Pogoji: na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujej pogoje za učitelja na glasbeni šoli. Pri izbiri imajo prednost kand ■ dati z opravljenim strokovnim izpitom.
Vloge, kolkovane s kolkom za 2 din in dokazila o strokovni iz obrazbi pošljite na naslov: Zbor delovne skupnosti glasbene šoli Moste-Polje, Ob Ljubljanici 36 v 15 dneh po objavi razpisa.
Majšperk:
Še letos telovadnica
DRAŽJE - TUDI ZA FRANCOSKE ŠOLARJE
Sindikalna konferenca francoskih staršev, znana pod imenom „Šola in družina11, je zbrala podatke o tem, za koliko so se povečali stroški šolanja v šolskem letu 1973/74 — v primerjavi z lanskim šolskim letom. Ugotovili so, da so se družinski izdatki za nakup šolskih potrebščin in učbenikov, ki jih potrebujejo učenci v sprednjih šolah, povečali za približno 8 %.
Letošnjega avgusta bodo v Majšperku dokončno uresničili investicijski načrt dozidave pa-viljonske montažne šole. Učilnice te šole so bile sicer zgrajene že pred približno osmimi leti, za telovadnico pri šoli pa je že na začetku zmanjkalo de-
narja, čeprav je bila v program predvidena. Telovadnica po montažnega tipa, ki naj bi bil nared v letošnjem avgustu, b‘ stala približno 1,800.000 din, njej pa bo dovolj prostora zi okoli 500 učencev, ki redn* obiskujejo osnovno šolo
KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA SKUPŠČiNE OBČINE SLOVENSKA BISTRICA
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	ravnatelja osnovne šole Poljčane
—	ravnatelja osnovne šole Makole
-	ravnatelja poklicne kovinarske in lesne šole Slov. Bistrica
-	ravnatelja otroškega $ vrtca Slovenska Bistrica
Za ravnatelja osnovne šole Poljčane in Makole je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja osnovne šole, določene po zakonu o osnovni šoli in ima vsaj pet let vzgojno-izobraževalne prakse.
Za ravnatelja poklicne kovinarske in lesne šole Slovenska Bistrica je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja srednje šole, ima visoko ali višjo izobrazbo, strokovni izpit in vsaj pet let vzgojno-izobraževalne prakse. Prednost ima kandidat s pedagoško prakso na poklicni šoli.
Za ravnatelja otroškega vrta Slovenska Bistrica je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, določene po zakonu o vzgojno-varstveni dejavnosti za predšolske otroke in ima vsaj pet let vzgojno-izobraževalne prakse.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev pošljite komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Slovenska Bistrica v roku 15 dni od objave razpisa.
Postojna:
Prilagojeni načrti
Pred dnevi so v Postojni spre-menih načrte za gradnjo vzgoj-no-varstvenega zavoda; vhod so preusmerih na stransko ulico in se tako izognili številnim nevarnostim na prometni cesti, pa tudi lego stavbe so prilagodili bližnji osnovni šoli.
Po sedanjih predvidevanjih . bo vzgojno-varstveni zavod končan do konca letošnjega novembra. V njem bo našlo prostor 310 otrok, med njimi tudi okoli
60 dojenčkov. Po sedanjih izračunih bo največji vzgojno-varstveni zavod v Sloveniji stal okoli 8,6 milijona din.
Sprejel bo torej 310 predšolskih otrok; tako bo imelo 33 odstotkov otrok te občine preskrbljeno otroško varstvo. Ta odstotek se bo že prihodnjo pomlad nekoliko povečal, ko bodo zgradili vzgojno-varstveni zavod tudi v Košani. Denar zanj je že zagotovljen.
/	’	'	N
List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS in izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom - Ureja uredniški odbor — Glavna in odgovorna urednica Neža Maurer, namestnica urednice Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko. Naslov uredništva:	Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon
315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VlI.
Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Letna naročnina: 30 din za posameznike, za šole in druge ustanove 55 din - Št. tek. računa: 50101-678-47093 Tiska ČZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643.
V___________________________________________________________y
KUBANSKA „ŠOLA NA POLJIH11
Tudi Kuba išče čim ugodnejše poti izobraževanja mladih generacij. V kubanski sodobni šoli naj bi bilo vzgojno-izobra-ževalno delo tesno povezano s proizvodnim* delom. Po tej zamisli je nastala nova zvrst šole, ki so jo imenovali „šola na poljih11. Prve take šole, ki so na ravni nižje srednje šole -namenjene pa so mladini od 11 do 16 let, so začele delati v začetku leta 1971, danes pa jih je že okrog 50.
Šole so zgrajene po enotnem načrtu. So internatskega tipa, v njih pa je prostora za 500 dijakov (250 učenk in 250 učencev). Vsaka šola ima 535 hektarov obdelovalne zemlje, najmanj 10 traktorjev in druge potrebne stroje. V šoli so poleg prostorov^ ki so nujno potrebni za življenje in delo učencev (spalnice, jedilnice, učilnice in kabineti) tudi skupni prostori za interesne dejavnosti (dvorane za šah, ping-pong in drugo). Zgraditi nameravajo tudi prostore za starše, ki obiščejo svoje otroke. (Menijo, da je to najustreznejši način za vzdrževanje stikov z zunanjim svetom.)
Šolsko leto traja od 1. septembra do 15. julija. Počitnice so od 15. julija do 1. septembra, med letom pa lahko učenci vsakih 15 dni obiščejo domače.
Šolski teden se začne v ponedeljek zjutraj, traja pa do sobote dopoldan. Pouk je celodneven in organiziran tako, da se proizvodno in umsko delo menjavata. .Na primer: če je dopoldanski pouk v učilnici, potem delajo učenci popoldan na polju in narobe. Učitelji uravnavajo pouk tako, da teoretično delo čim bolj povezujejo s praktičnim. Skupaj z učenci obdelujejo šolsko zemljišče. Kadar izbirajo kulturo, ki jo nameravajo gojiti, še posebno pazijo na to, da izberejo takšno, za katero niso potrebni veliki fizični napori učencev in učiteljev.
Tovrstne šole so za sedaj šele na preizkušnji. Rezultati šolanja prve generacije bodo pokazali, ali bo ta način šolskega dela primeren tudi za druge srednje šole. Razmišljajo, da bi ga uvedli tudi v višjih razredih srednjih šol in celo na univerzah.
FINANCIRANJE
STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA V NEMČIJI
V Zvezni republiki Nemčiji razčlenjujejo stroške za financiranje strokovnega • izobraževanja. Poseben komite je pripravil poročilo o rezultatih raziskav s tega področja. Meni, da bi načela in predlogi pomagali rešiti nekatera vprašanja izobraževanja po končani srednji šoli in tako imenovanega povratnega izobraževanja.
Opravljene so raziskave na področju industrije, trgovine, bank rrr^obrti. Ugotovili so, da so stroški za strokovno izobraževanje kadrov s teh področij različni - glede na podjetje. Skupni stroški za (ponavadi triletno) šolanje posameznega kandidata znašajo od 400 do 35.000 nemških mark. V tem znesku pa niso vračunane naložbe za stroje, stavbe itn.). Samo tretjina primerov je takih, da je bil prispevek kandidatovega dela večji od stroškov za pouk. Za dve tretjini podjetij so pomenili torej stroški za strokovno šolanje kandidatov precejšnje naložbe. Komite je ugotovil, da tako ne gre Več. Dosedanji način financiranja, po katerem so samo podjetja odgovorna za financiranje strokovnega izobraževanja, bo treba spremeniti.
Zato so predlagali sistem kolektivnega financiranja; ustanovili naj bi sklad za strokovno izobraževanje, v katerega naj bi vplačevali tudi kandidati. Denar iz tega sklada bi prejemala podjetja, ki bi prevzela skrb za pouk/ V ta sklad bi se stekal denar iz državnih skladov, davki od podjetij, davki, ki jih plačujejo zaposleni, prispevki, ki jih plačujejo zaposleni in delodajalci (tako kot za obvezno socialno zavarovanje).
O teh predlogih in o drugih možnih različicah še vedno razpravljajo. Bojijo se, da ne bi navsezadnje morali teh stroškov plačevati porabniki. Tega pa seveda nihče ne želi.
kinematografi prikazuje]*
STRAŠILO je eden najboljših filmov lanskoletne filmske proizvodnje. Posnel ga je Jerry Schatzberg, ki ga poznamo po filmu Panika v parku drog. Zgodba o dveh potepuhih je kritika nevzdržnih razmer in vera v človekov svobodni jutri. Vsesavamo jo iz kadra v kader, brez patosa, brez odvečnega besedičenja. To ni le zasluga zanimive igre glavnih protagonistov (Gene Hackman, Al Pa-cino), temveč tudi kompozicije slike, v kateri ni nepomembne malenkosti, in ritma filma, ki dvigne tragično in hkrati smešno tavanje obeh potepuhov na poetično raven. Film je zanimiv že za pogovore v zadnjem razredu osnovne šole. - mb
VZLJUBIL BOŠ MOJO MAMO — srhljivka, ki drži gledalca ves čas v napetosti, vendar so sredstva, ki jih uporablja režiser Lemone Johnson (slaboumnica, dojenček, ki naj bi bil mrtev, pa živi v košari na podstrešju, posiljevalec in morilec, snežni zameti in osamljena viktorijanska hiša), tako poceni, da mu priznamo le to, da je obrtniško delo dobro opravil. — mb
SKRIVNOSTNI VVEEKEND je cenena grozljivka, ki je verjetno „pomotoma“ zašla na naša platna. — mb
ZAKLAD NA VRHU NEBOTIČNIKA je zelo duhovita anti-kriminalka, ki poskrbi po zaslugi zanimive igralske ekipe in duhovite režije za 90 minut žlahtne zabave. Zapleti okoli nenavadne kraje draguljev miljardne vrednosti so krepka klofuta človekovi potrošniški miselnosti, želji po lahkem in hitrem bogatenju na nevsakdanji način. Film je posnel režiser Roger Pi-gaud. Veliko smeha, ki je več kot zgolj sprostitev. - mb
GRAJSKI STOLP je filtf Sidneya Pollacka, enega naj bol zanimivih režiserjev zadnjih let Vendar pa se v tem filmu kom? zasluti avtorja filmov Konj* streljajo, mar ne in Jeremial Johnson. Zraven je že avtorjevi družbena angažiranost, ki vej* iz drugih filmov. Očiten je tuo čvrst dramaturški koncept h premišljena montaža, ki daj* njegovim filmom prav posebel ritem. To pot ga je izrabil V razkrinkovanje uničevalne sle it nasilja, ki se skriva pod krink4 vojne strategije. - mb
KIFELJC je osrednja krinii nalka Jean Pierre Melvilla, ki j izrabil Alain Delona za krčevi tega branilca zakona. Film sic« spominja v nekaterih prijemtf na bledoličnega ubijalca. Pr4 malo, da bi nam ostal dalj ča$ v spominu. — mb
CEZAR IN ROZALIJA je j* redno topel film, ki kaže življ4 nje v malenkostih, ki so živij4 nje, kot je povedal Claude Sa4 tet že v svojem tako imenov? nem prvencu. V njegovih film'’ je vse, kar počnemo in doživlja mo, preprosto in hkrati zej‘ pomembno. Iz teh vsakdanji? malenkosti se to pot izkristal1 žira ideja filma, ki nam sp*4 govori o tem, kako smo sp' sobni človeka, ki ga imain1 radi, popolnoma sprejeti šele krat, ko z njim vred zaznavah11! vse, kar je poprej pomenilo nj‘* govo življenje. Zanimiva igf4 ska zasedba in dobra režija ^ pogovor v srednji šoli. - mb
DIVJI MESIJA je freska hf kega življenjskega vrtinca, ki 'f. po fabulativni plati zajela ^ parja Henri Gaudiera in pisat4 Ijico Sofijo Brzesko. Njuna W bežen pa je le sredstvo, s kat4 rim skuša Ken Russel analiziraj človeka, kije razpet med nač4 in svojo osnovno eksistenc4: Zanimiv film tudi po oblikoV111 in po igralski plati. Priporo# mo za pogovor. — mb
POSEIDONOVE PUSTO LOVŠČINE je film Ronald Neama, ki je narejen po čist«4! -hollywoodskem vzorcu, ki drj4 človeka v napetosti tako, t* vztraja do konca. Niti po vs4 binski niti po oblikovni plati ij prinaša film nič novega. — ^