GRADBENI VESTNIK januar 20 04 Gradbeni vestnik* GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE In MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV PRI INŽENIRSKI ZBORNICI SLOVENIJE UDK-UDC 0 5 :6 2 5 ; ISSN 0017-2774 Ljubljana, januar 2004, letnik 53, str. 1-16 Izdajatelj: Zveza društev gradbenih Inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška 3,1000 Ljubljana, telefon/faks 01 422 4622 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije (MSG IZS), ob podpori Ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Zavoda za gradbeništvo Ljubljana Izdajateljski svet: ZDGITS: mag. Andrej Kerin izr. prof. dr. Matjaž Mikoš Jakob Presečnik MSG IZS: Gorazd Humar mag. Črtomir Remec doc. dr. Branko Zadnik FGG Ljubljana: doc. dr. Marijan Žura FG Maribor: Milan Kuhta ZAG: prof. dr. Miha Tomaževič Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez Duhovnik Sodelavec pri MSG IZS: Jan Kristjan Juteršek Lektorica: Alenka Raič Blažič Lektorica angleških povzetkov: Darja Okorn Tajnica: Anka Holobar Oblikovalska zasnova: Mateja Goršič Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov • Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. • Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. • Besedilo prispevkov mora biti napisano v slovenščini. • Besedilo mora biti izpisano z znaki velikosti 12 pik z dvojnim presledkom med vrsticami. • Prispevki morajo imeti naslov, imena in priimke avtorjev ter besedilo prispevka. • Besedilo člankov mora obvezno imeti: naslov članka v slovenščini(velike črke); naslov članka v angleščini (velike črke); oznako ali je članek strokoven ali znanstven; nazive, imena in priimke avtorjev ter njihove naslove; naslov POVZETEK in povzetek v slovenščini; naslov SUMMARY, in povzetek v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno);..., naslov SKLEP in bese­ dilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam lite­ rature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so dodatki ozna­ čeni še z A, B, C, itn. • Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. • Slike, preglednice in fotografije morajo biti omenjene v besedilu prispevka, oštevilčene in oprem­ ljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. Vse slike in fotografije v elektronski obliki (slike v običajnih vektorskih grafičnih formatih, fotografije v formatih .tif ali .jpg visoke ločljivosti) morajo biti v posebnih datotekah, običajne fotografije pa priložene. • Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. • Kot decimalno ločilo je treba uporabiti vejico. • Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki: (priimek prvega avtorja, leto objave). V istem letu objavljena dela istega avtorja morajo biti označe­ na še z oznakami a, b, c, itn. Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 2750 izvodov Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na httn://www.zveza-daits.si. Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 5500 SIT; za študente in upokojence 2200 SIT; za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 40.687,50 SIT za en izvod revije; za naročnike iz tujine 100 USD. V ceni je vštet DDV. • V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela opisana z naslednjimi podatki: priimek, ime prvega avtorja (lahko okrajšano), priimki in imena drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. • Način objave je opisan s podatki: kniiae: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe: za druae vrste virov: kratek opis, npr. v zaseb­ nem pogovoru. • Prispevke je treba poslati glavnemu in odgovornemu uredniku prof. dr. Janezu Duhovniku na naslov: FGG, Jamova 2,1000 LJUBLJANA oz. janez.duhovnik@fgg.uni-lj.si. V spremnem dopisu mora avtor članka napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Pri­ spevke je treba poslati v enem izvodu na papirju in v elektronski obliki v formatu MS WORD in v 8. točki določenih grafičnih formatih. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: 02017-0015398955 Uredništvo Vsebina • Contents UVODNIK stran 2 prof. dr. Janez Duhovnik Članki • Papers stran 3 Jelenko Ačanski, univ. dipl. inž. grad. PROJEKTIRANJE IN IZVEDBA VIADUKTA ŠENTOŽBOLT DESIGN AND CONSTRUCTION OF VIADUCT ŠENTOŽBOLT stran 8 mag. Stanislav Lenart, univ. dipl. inž. grad. POSTOPKI DOLOČANJA LASTNOSTI DINAMIČNO OBREMENJENIH ZEMLJIN PROCEDURES FOR THE DETERMINATION OF THE PROPERTIES OF DYNAMICALLY LOADED SOILS stran 14 prof. dr. Janez Duhovnik, univ. dipl. inž. grad. STANJE EVROPSKIH STANDARDOV OSNOVE PROJEKTIRANJA KONSTRUKCIJ (EN 1990) IN VPLIVI NA KONSTRUKCIJE (EN 1991) STATE-OF-THE-ART OF THE EUROPEAN STANDARDS BASIS OF STRUCTURAL DESIGN (EN 1990) AND ACTIONS ON STRUCTURES (EN 1991) Novi diplomanti gradbeništva J. K. Juteršek, univ. dipl. inž. grad. Koledar prireditev J. K. Juteršek, univ. dipl. inž. grad. Slika na naslovnici: Viadukt Šentožbolt, foto J. Ačanski GRADBENI VESTNIK SE IZHAJA! To, daje decembrska številka Gradbenega vestnika za leto 2003 izšla šele sredi januarja 2004, je morda naredilo vtis, da bo edina slovenska gradbeniška strokovna in znanstvena revija prenehala kolikor toliko redno izhajati, ali pa je sploh ne bo več. Potem koje v zadnjih nekaj letih do konca leta izšlo po dvanajst številk, seje zaradi dolgih decembrskih praznikov ter še nekaterih izjemnih raz­ logov, ki so se nagrmadili v tem času, izid tokrat nepričakovano zavlekel. V imenu vseh, ki smo pri tem sodelovali, prosim vse bralce, da nam zamudo opravičijo. Pred vami je januarska številka Gradbenega vestnika 2004. Ima novo zunanjo in notranjo podobo. Do nje je vodila daljša pot. Nekaj o tej poti je napisano v rubriki Društvene novice v decembrski številki 2003. Na kratko povedano, je nova podoba Gradbenega vestnika rezultat dveh razpisov. V prvem smo za ponudbe prosili tiskarje, v drugem pa oblikovalce. Na prvega, kije bil dvostopenjski, seje odzvalo osem tiskarn, na drugega, enostopenjskega, pa trije oblikovalci. Med tiskarji je bil najugodnejši ponudnik Kočevski tisk, med oblikovalci pa Mateja Goršič iz Ribnice. Obe spremembi sta bili potrebni predvsem zato, ker so bili stroški za izdajo Gradbenega vestnika na podlagi starih dogovorov in z inflacijo rastočih računov previsoki za Zvezo gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, kjer je izdajanje Gradbenega vestnika poleg organizacije seminarjev za stro­ kovne izpite edina dejavnost, ki prinaša denar za financiranje strokovne službe. Vsebina te številke Gradbenega vestnika je podobna kot dosedanje. Odraža stanje gradbeništva, o katerem so nekateri pripravljeni pisati, čepravzato ne dobivajo honorarja. K pisanju jih spodbuja­ jo drugi dejavniki, med katerimi je najpomembnejša nujnost objav za raziskovalce in učitelje na univerzah. To nedvomno prispeva k prenosu znanja v prakso. Nič manjša pa ni potreba, da se z objavo razgrnejo dosežki projektantov, izvajalcev in drugih gradbenikov, udeleženih pri graditvi objektov. Razveseljivo je, daje med avtorji več novih in mlajših. Predvidevamo, da bomo postopo­ ma lahko posamezne članke tudi honorirali. To številko bodo tako kot vse letošnje brezplačno prejeli vsi novi diplomanti na gradbenem oddelku Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Stroški za te izvode revije bodo plačani iz dota­ cije fakultete. Tako se bo strokovna zveza oddolžila fakulteti za dolgoletno finančno podporo, obenenem pa navezala stik z bodočimi naročniki revije. K podobnemu sodelovanju vabim tudi Fakulteto za gradbeništvo v Mariboru. V skladu z zakonom o medijih je bilo treba urediti vpis Gradbenega vestnika v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo. To je bil tudi pogoj za finančno podporo s strani Ministrstva za znanost, šol­ stvo in šport. K zaključku postopka vpisa, ki se sedaj končuje, sta največ prispevala član Izvršnega odbora zveze Boris Pečenko, kije pripravil osnutek novega statuta zveze in poslovnik o izdajanju Gradbenega vestnika, ter Anka Holobar, ki je urejala zadeve na številnih uradih. V skladu z novim poslovnikom bo dosedanji uredniški odbor zamenjal izdajateljski svet. Vsem članom uredniškega odbora se za opravljeno delo zahvaljujem. Članom izdajateljskega sveta pa se zahvaljujem za soglasje k imenovanju v svet in jim želim čimbolj uspešno in tvorno sodelovanje. Vse to bi ne bilo mogoče, če bi Gradbeni vestnik ne imel naročnikov. Med njimi je največ tistih, ki so člani Matične sekcije gradbenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije. Ker seje v zvezi s soizda- jateljstvom pojavilo vprašanje skladnosti s predpisi, bo treba odnose med zvezo in zbornico čim- prej pogodbeno urediti. Zlasti pa je pomembno, da bi v sekciji gradbenih inženirjev poskrbeli za obširnejša poročila o dogajanju v zbornici. Doslej smo jih za objavo dobivali le redkokdaj. Tako bo napis na naslovnici, daje Gradbeni vestnik glasilo matične sekcije, še bolj upravičen. Ob začetku novega leta 2004 želim vsem bralcem in sodelavcem čimveč poslovnih uspehov in osebne sreče! PROJEKTIRANJE IN IZVEDBA VIADUKTA ŠENTOŽBOLT DESIGN AND CONSTRUCTION OF VIADUCT ŠENTOŽBOLT Jelenko Ačanski, univ. dipl. inž. grad., strokovni članek udk 624.21 625 7 45 1 GRADIS Biro za projektiranje Maribor d.o.o., Lavričeva 3, 2000 Maribor Povzetek | V članku je opisano projektiranje in izvedba viadukta 6-6 Šentožbolt, ki se gradi na AC odseku Vransko - Blagovica, pododsek Trojane - Blagovica in bo predvi­ doma predan v uporabo konec oktobra 2004. Viadukt, ki ga tvorita dve ločeni kontinuirni omejeno prednapeti konstrukciji škatlastega prereza s skupno dolžino 407.0 m (desni objekt) in 537.0 m (levi objekt), se izvaja po tehnologiji postopnega narivanja. Objekt prečka magistralno cesto, plinovod in strugo potoka, kar je v veliki meri narekovalo izbor razponov in tehnologijo gradnje. Gradnja objekta bo trajala dve leti, investicijska vrednost objekta znaša 1.57 milijarde SIT. Po končanju gradnje bo objekt pomemben člen v verigi objektov na enem izmed najtežjih odsekov v okviru realizacije Nacionalnega programa izgradnje AC v Republiki Sloveniji. Summary | In the paper, the design and construction of the viaduct 6-6 Šentožbolt is presented. For the moment, the viaduct is under construction on the motorway section Vransko - Blagovica, sub-section Trojane - Blagovica. At the end of October 2004, the viaduct will be put in operation. It consists of two separated continuous pre-stressed superstructures of box cross section. The total length amounts 407.0 metres for the right and 537.0 metres for the left viaduct, respectively. Incremental launching procedure has been adopted for the viaduct construction. The viaduct crosses a main road, a gas pipeline and a brook bed, which had been decisive for the selection of spans and con­ struction technology. The construction of the viaduct will last two jears, while its invest­ ment value amounts to SIT 1.57 billion SIT (€ 6.68 million). After its completion, the viaduct will represent an important link in the chain of structures on one of the most diffi­ cult sections within the framework of the Slovenian national programme of the motor­ way construction. objekt: naročnik: projektant: izvajalec del: revizija in nadzor: predviden čas gradnje: dimenzije objekta: površina objekta: vrednost del: VIADUKT 6-6 ŠENTOŽBOLT DARS d.d., Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, Celje GRADIS, Biro za projektiranje Maribor, d.o.o. NGRd.d. DDC d.o.o,, Ljubljana 2002 - 2004 dolžina 537,0 m (levi objekt), 407.0 m (desni objekt), širina 12.90 m 12.177.0 m2 1572 mio SIT (z DDV 20%) projektanti: Jelenko Ačanski, univ. dipl. inž. grad., odgovorni projektant Stanislav Goznik, univ. dipl. inž. grad., Marjan Bevc, dipl. inž. grad., Drago Golubič, inž. grad. 1 • UVOD Viadukt 6-6 Šentožbolt se gradi na avtocest­ nem odseku Trojane-Blagovica med trojan­ skim in podmiljskim predorom. Viadukt pre- mošča ozko dolino pod Trojanami pri vasi Šentožbolt na višini dobrih 20 m. V dolini potekajo obstoječa magistralna cesta Celje- Ljubljana, potok Radomlja ter glavni plinovod. Avtocesta in magistralna cesta na mestu križanja potekata v radiju, zato je prehod avtoceste z levega na desno pobočje zelo težaven. Dolina s cesto, potokom in plinovo­ dom se zato premosti z dvema razponoma po 70 m, ki preko vmesnega razpona 55 m preide na vzporedno pobočje s tipičnim razponom 45 m. 2 «ZASNOVA VIADUKTA do 1489 kN/m2 za podpore v dolini oziroma 1255 kN/m2 za podpore v brežini. 2.1 • Splošni podatki o objektu Viadukt tvorita dva samostojna, ločena objek­ ta, ki sta na začetku navezana na izhodni por­ tal trojanskega predora, nato prečkata dolino Radomlje in se navežeta na vhodni portal pod- miljskega predora. Desni objekt poteka v stacionaži km 82,3 + 32,41 - km 82,7 + 40,00, levi v stacionaži km 82,4 + 03,63 - 82,9 + 40,00. Desni objekt prečka dolino v osmih razponih, levi v enajstih. Dolžine raz­ ponov znašajo za desni objekt 40,0 + 55,0 + 2 X 70,0 + 55,0 + 45,0 + 40,0 + 32,0 = 407 m, za levi objekt pa 40,0 + 55,0 + 2 x 70,0 + 55,0 + 3 X 45,0 + 2 X 40,0 + 32,0 = 537 m. Širina obeh viaduktov je 12,90 m. 2.2 • Trasirni elementi vozišča Zaradi bližine predorov ima vsak objekt svojo ossspremenjljivim razmikom od pribl. 14,0 m do pribl. 22,0 m. Os levega viadukta poteka v horizontalnem radiju R=1150 m, vzdolžni pa­ dec 0,5% in prečni padec 2,7% sta konstantna. Os desnega viadukta poteka v horizontalnem radiju R=950 m, vzdolžni padec je 0,5%, preč­ ni padec pa 3.3%. 2.3 • Prečni profil vozišča Prečni profil vozišča sestavljajo: zunanji vzdrževalni hodnik z robnim vencem in betonska varovalna ograja (BVO) = 1,44 m odmik BVO od odstavnega pasu = 0,50 m odstavni pas = 2,50 m vozni pas = 3,50 m prehitevalni pas = 3,50 m robna črta + robni pas = 0,50 m odmik BVO od prehitevalnega pasu = 0,50 m BVO = 0,46 m skupna širina =12,90 m Levi in desni viadukt imata enake karakteristike prečnega prereza. 2.4 • Minimalna gradbena višina Pod viaduktom potekajo magistralna cesta, po­ tok Radomlja in plinovod. Zagotovljena je svetla višina in predpisani odmik stebrov od magi­ stralne ceste oz. visokotlačnega plinovoda. 2.5 • Geotehnični pogoji Temeljna tla so na lokaciji viadukta geološko in geotehnično izredno zahtevna. Osnovo tvorijo permokarbonski skrilavi glinovci, ki v območju viadukta leže globoko pod vplivno globino temeljenja. V območju podpore 2 in 3 nastopa­ jo večje plazovite cone, pod desnim viaduktom med podporo 4 in 6 pa je obsežen fosilni plaz. Zato je temeljenje viadukta zasnovano kot kombinacija temeljenja na uvrtanih armirano­ betonskih pilotih 0150 cm (krajne podpore) in vodnjakih 0550 - 0 650 cm (vmesne pod­ pore). Dopustna nosilnost pilotov znaša Ndop= 10162 kN pri vpetju 4,5 m v nosilna tla. Dopustna napetost pod vodnjakom pa je 2.6 • Predpisi in obtežba Objekt je dimenzioniran na prometno obtežbo po DIN 1072 - razred vozil SLW 60 /30 ter na potresno obtežbo v skladu z evropskim predpi­ som EC-8/2. V skladu s seizmološko karto za povratno periodo 475 letje objekt v Vlil. potres­ ni coni MCS lestvice, tako da znaša projektni pospešek tal 0,2g (2,0 m /s2). Objekt je dimen­ zioniran v skladu s Pravilnikom o tehničnih nor­ mativih za beton in armirani beton ter DIN 4227, l-VI del (Predpisi za prednapeti beton). Obtežba vetra na konstrukcijo je določena v skladu z DIN 1072. Objekt je projektiran v skladu z evropskimi pogoji za objekte na cestah iz leta 1990 in v skladu s SODOC, junij 1997. Upoštevane so smernice za betonske mostove z zunanjimi prednapetimi kabli (kabli izven prereza brez povezave), ki jih je izdalo Nemško zvezno mi­ nistrstvo za promet, Oddelek za gradnjo cest ZRN, 1998. Za dimenzioniranje ležišč je upo­ števan DIN 4141. it i ..lV *• jä SSB k xLt* - ' M «A»» f ' V Slika 1 • Gradnja viadukta 6-6 Šentožbolt (oktober 2003) 3 • OPIS KONSTRUKCIJE OBJEKTA 3.1 «Tehnologija gradnje glavne nosilne konstrukcije Za tehnologijo gradnje je izbrana pri nas v zad­ njem času vedno bolj razširjena, v svetu pa že dolgo uveljavljena tehnologija postopnega na- rivanja. Viadukt je sestavljen iz dveh med seboj ločenih vzporednih objektov. Zaradi prevelikih razponov, ki so bili potrebni zaradi premoščanja magistralne ceste, potoka Radomlja in plinovoda, je bilo potrebno zgradi­ ti za vsak objekt po štiri začasne podpore. V fazi gradnje so polja dolžine 55,0 in 70,0 m tako razdeljena na 2 x 27,5 m oziroma sameznega takta, ki traja približno en teden. Narivanje za desni objekt poteka v smeri Celje - Ljubljana (navzdol), za levi objekt v smeri Ljubljana - Celje (navzgor). Postopek se izvaja s pomočjo naslednje tehno­ loške opreme: 1. Betonska delavnica 2. Hidravlična oprema za narivanje 3. Jeklena konzolna konstrukcija-kljun 4. Pridrževalne naprave 5. Drsna ležišča na stebrih 6. Bočna vodila Slika 2 «Vmesne podpore viadukta 3.2 «Temelji Objekt je globoko temeljen na vodnjakih pre­ mera 5,50 m. Pri vmesnih podporah (os 2D, 3D, 4D, 5D, 6D, 2L, 3L, 4L, 5L in 6L) ob naj­ večjih razponih prekladne konstrukcije je peta vodnjaka v območju nosilne plasti vpetja raz­ širjena na premer 6,5 m. Razširitev se izvede v višini 2,0 m. Stene vodnjaka so do nosilne podlage izvedene z armiranobetonskimi ob­ roči višine 1,0 m, širine 20-30 cm. V nosilni podlagi je stena vodnjaka izvedena z brizga­ nim betonom, v katerega je vgrajena kon­ struktivna armatura. Preostali del vodnjaka je zapolnjen z delno armiranim betonom MB 20. Na vrhu vodnjaka se izvede armiranobeton­ ska plošča debeline 1,50 m, v katero je vpeta peta vmesnega stebra. Brežina nad blazino je zaščitena z armiranobetonskimi obroči pre­ mera 0710 cm, ki so pri v brežino zasekanih podporah varovani z SN ali IBO sidri. Zaščitni vodnjaki pri podpori 2L, 3L in 5D so zaradi delovanja sile zaledne brežine sidrani stro jn i­ mi geotehničnimi sidri 4 x 0,6". Krajne pod­ pore so temeljene na uvrtanih Benotto pilotih 0150 cm. Globina vpetja je do 3D v nosilno plast. 3.3 • Prekladna konstrukcija Nosilna konstrukcija je zasnovana kotkontinu- irna, prednapeta, armiranobetonska konstruk­ cija votlega škatlastega prereza s poševnima stojinama. Prerez škatle je pri obeh objektih enak in je konstanten vzdolž objekta. Višina škatlastega prereza znaša v osi objekta 3,75 m. Širina voziščne plošče je b=12,40 m. 2 X 35,0 m, kar omogoča normalno narivanje konstrukcije. Začasne podpore so zasnovane kot vzporedne armiranobetonske stene na os­ nem razmaku 4,50 m. Dimenzije posamezne stene so 3,0 x 0,50 m, višine sten so med 10,0 do 20,0 m. Armiranobetonski steni sta poveza­ ni med seboj zjekleno predalčno konstrukcijo. Zaradi že omenjenih problemov bo potrebno magistralno cesto dvakrat premeščati, tako da se bo steber 4L izvajal v drugi fazi, ko bo desni objekt že narinjen in ustrezno prednapet in se bo lahko porušila začasna podpora med ste­ broma 4D-5D. Tehnologija narivanja se izvaja po taktih v stal­ nem opažu, nameščenem za opornikom. Na delovnem platoju se v delavnici izdelujejo seg­ menti prekladne konstrukcije, ki se po predna- penjanju s pomočjo hidravličnih preš potiskajo iz tipskega opaža vzdolž osi objekta. Sledi ponavljanje celotne operacije izdelave po­ slika 3 • Pričetek narivanja delovnega takta Dolžina konzol je lk=2,55-2,61 m. Debelina konzole se spreminja od 22 do 50 cm, debe­ lina zgornje plošče od 25 do 50 cm, debelina spodnje plošče od 20 do 50 cm. Širina spodn­ je plošče škatle je b=5,50 m. Debelina stojine jed=50cm . Za fazo gradnje (fazo narivanja) je prekladna konstrukcija centrično prednapeta s kabli z na­ knadno sovprežnostjo. Še pred odstranitvijo začasnih stebrov v sredini polj razpona 55,0 in 70,0 m se prekladna konstrukcija dodatno prednapne s kontinuirnimi kabli. Za fazo upo­ rabe je prekladna konstrukcija v poljih dožine L=70,0 m donapefa s kabli brez povezave, ki potekajo znotraj škatle. 3.5 • Ležišča, dilatacije in oprema objekta Izbrana so lončna ležišča, ki istočasno omogočajo narivanje konstrukcije, v končni fazi pa prenašajo vertikalne in horizontalne obtežbe s prekladne konstrukcije na stebre ozi­ roma krajne opornike. Ležišča na stebrih ob največjih razponih so nepomična v vzdolžni in prečni smeri, vsa ostala ležišča so nepomična samo v prečni smeri. Objekt je zasnovan kot ena zavorna enota in je na konceh ločen od preostalega cestnega tele­ sa. Vgrajene vodo neprepustne dilatacije so D240 in D400 na levem objektu in D240 in D320 na desnem objektu. Prehodne plošče so debele 0,25 m. Vozišče je na zunanjih straneh omejeno z rob­ nim vencem, hodnikom in betonsko varovalno ograjo (BVO), na notranji strani pa z BVO, na kateroje montiranjeklen ročaj. Robniki ob hod­ nikih so iz rezanega naravnega kamna. V ob­ močju plinovoda, ki poteka pod objektom, se izvede povišana betonska varnostna ograja (h=1,10 m). V območju magistralne ceste, ki poteka pod viaduktom se montira zaščitna ograja višine 2,0 m. 3.6 • Izolacija in odvodnjavanje Upoštevaje izpostavljenost, velikost in po­ membnost objekta glede na trajnost je projekti­ rana zaščita z epoksi premazom, posipom s kremenčevim peskom, lepilno zmesjo in varil­ nim trakom V5. Zaščita hidroizolacije je izvedena z zaščitno asfaltno plastjo drobirja z bitumenskim mastik- som in zmesi karbonatnih zrn 0 /8 (DBM 8 - PmB III) in s polimeri modificiranega bitumen­ skega veziva v debelini 3 cm. Obrabni sloj je iz­ veden iz asfaltne zmesi drobirja z bitumenskim mastiksom, iz zmesi silikatnih zrn 0/11 (DBM l is - PmB II) in s polimeri modificiranega bitumenskega veziva v debelini 4 cm. Vsi elementi konstrukcije, ki so v stiku z zemlji­ no, so izvedeni po principu belih kadi. V skladu z meteorološkimi podatki o pada­ vinah, elementih in karakteristikah mostu, je projektiran kompleten kanalizirani sistem odvodnje in kanalizacije. Na obeh viaduktih je predviden sistem odvodnje z vodenjem cevi izven prereza. Cevi so obešene na konzolo prekladne konstrukcije. Odvodnjavanje poteka 3.4 • Podporna konstrukcija Vmesne podpore so zasnovane kot stebri škat­ lastega, votlega prereza dimenzij 4,0/4,0 m s prirezanimi vogali. Debelina stene je 30 cm. Na vrhu je steber razširjen tako, daje omogočena namestitev ležišč in dvigalk za njihovo morebit­ no zamenjavo. Krajna podpora je temeljena na uvrtanih Benotto pilotih 0150 cm. Sledi pilotna blazina in ležiščne grede z zaledjem, ki je obli­ kovano tako, da se izza ležiščne grede formira kontrolni hodnik za pregled ležišč in dilatacije. Na zaledni strani opornika je predvidena kon­ zola, ki je namenjena za ležišče prehodni plošči. Bočno s strani opornik omejuje klasično oblikovano konzolno krilo, na nasprotni strani pa se izvede vertikalna stena, kije namenjena za navezavo na podporni zid, ki se z dilatacijo navezuje na objekt (OZ-11 na opornik OP-1D in PZ-15 na opornik OP-12L). Za vstop v komoro je predvidena odprtina velikosti 60 x 160 cm. Slika 5 • Prvi takt narivanja s pomočjo talnih izlivnikov in vzdolžno kana­ lizacijo premera 0 2 0 0 mm do 0 4 0 0 mm. Približno na sredini objekta je izveden vertikalni odvod v zbiralni bazen Z-20. 3.6 • Materiali Uporabljeni so bili naslednji materiali: hodniki: beton MB 30, OMO 100, OSMO 25 prekladna konstrukcija: beton MB 40, OMO 100 stebri, oporniki, temelji: beton MB 30, OMO 100 kabli za prednapenjanje: fpy/ f pu =1570/1770 MPaznizko relaksacijo <2% jeklo za armiranje: rebrasta armatura RA 400 /500 MPa 4. SKLEPNE UGOTOVITVE Opisani viadukt predstavlja monolitno, kontinu­ irano, prednapeto, armiranobetonsko kon­ strukcijo. Takšna zasnova ob kakovostni izde­ lavi omogoča trajnost objekta, enostavno kontrolo in znižuje stroške vzdrževanja. Pri izdelavi projekta so bile upoštevane teh­ nične specifikacije za ceste, smernice, oprema in detajli za objekte na cestah, posebni tehnič­ ni pogoji ter znanje in dosedanje izkušnje pro­ jektantov pri projektiranju in izvajanju mostov domainvtujini. Viadukt Šentožbolt predstavlja kakovosten, predvsem pa tehnološko sodobno zasnovan in izveden objekt. Konstanten prečni prerez vzdož celotnega objekta, kombinacija prednapenjaja s kabli v in izven prereza, optimirana in tehno­ loško poenostavljena armatura so glavne značilnosti tega objekta. POSTOPKI DOLOČANJA LASTNOSTI DINAMIČNO OBREMENJENIH ZEMLJIN PROCEDURES FORTHE DETERMINATION OF THE PROPERTIES OF DYNAMICALLY LOADED SOILS [ mag. Stanislav Lenart, univ. dipl. inž. grad., ZAG, Dimičeva 12, 1000 Ljubljana, stanisiav.lenart@zag.si Znanstveni članek UDK 624.131.53 Povzetek | Prispevek govori o lastnostih zemljin, ki opisujejo njihovo obnašanje v pogojih dinamičnega obremenjevanja. Kot glavna karakteristika materiala je v tem primeru obravnavan strižni modul. Ta po svoji velikosti v primeru dinamičnega obreme­ njevanja bistveno odstopa od vrednosti, dobljene s statičnimi preiskavami. Razliko po­ gosto napačno pripisujemo dinamičnim efektom, medtem koje njen največji vzrok prav­ zaprav v velikosti deformacij. Postopke določanja lastnosti dinamično obremenjenih zemljin v splošnem delimo na laboratorijske in terenske. Laboratorijske preiskave se izvajajo v kontroliranih pogojih pri poljubnih velikostih deformacij, njihova slabost pa sta čas, potreben za izvedbo, in visoki stroški. Terenske preiskave omogočajo hitrejšo izvedbo in rezultate, dobljene na in situ materialu. Strižni modul zemljine se izračuna na podlagi izmerjenih velikosti hitrosti po­ tovanja strižnih valov po njej. Zato je slaba stran terenskih preiskav ta, da so uporabne samo za pogoje zelo majhnih deformacij, ki spremljajo širjenje valovanja v zemljini. Narejen je pregled najbolj razširjenih vrst laboratorijskih in terenskih preiskav, uporabnih za karakterizacijo dinamično obremenjenih zemljin. Pri njihovi izbiri je zelo pomembno upoštevanje pričakovanih deformacij materiala v stanju njegove uporabe. Summary | The paper presents the characteristics of dynamically loaded soils. The shear modulus of soils is one of these major characteristics. Determined under dynamic loading conditions, it differs essentially in size from values measured under static load­ ing conditions. This difference is caused more by the level of strain level than by dynamic effects. There are two main types of procedures for determining the properties of dynamically loa­ ded soils: laboratory tests and field measurements. Laboratory tests are performed under controlled conditions, at selected shear strain sizes. The disadvantage of laboratory tests is that they are more time-consuming and costlier than field tests. Field measurements pro­ vide faster soil characterization and results which are based on in situ material testing. The measured shear wave velocities can be used to determine shear modulus values. Howe­ ver, only low strain shear moduli can be determined. A review of the most widely used types of laboratory and field testing procedures for the characteristization of dynamically loaded soils has been performed, Before using any particular type of test procedure one should be aware of the expected strain range du­ ring the test, and of the state in which the material is to be used, 1 • UVOD Dinamična obtežba je lahko povzročena z raz­ ličnimi vplivi naravnega ali umetnega izvora. Najpogosteje so to potres, eksplozija, delova­ nje stroja, veter, promet, ipd. Ne glede na izvor je skupna značilnost vseh različnih vrst di­ namičnih obtežb spremenljivost njihove veliko­ sti, smeri ali prijemališča s časom. V poljub­ nem obravnavanem primeru to pomeni pri­ sotnost pospeškov in posledično fiktivnih vztrajnostnih sil. V vsaj minimalni obliki bi lahko z izjemo lastne teže za dinamično označili praktično vsako obtežbo. Velja, da problem obravnavamo statično, če je razmerje vztraj­ nostnih sil proti celotni obtežbi zanemarljivo majhno, v nasprotnem primeru pa je potrebna dinamična analiza. Ta se izvaja v osnovi z re­ ševanjem enačbe dinamičnega ravnotežja, ki jo za enostaven primer viskozno dušenega li- nearnega sistema z eno prostostno stopnjo lahko zapišemo kot F ( t ) = m i i + c ü + k u (1) kjer pomenijo m maso v gibanja c koeficient dušenja, k togost vzmeti in u premik mase v smeri delovanja sile. Z Fje označena dinamič­ na sila, ki je funkcija časa t. Za ta primer velja predpostavka, daje sila dušenja premo soraz­ merna hitrosti gibanja mase, predpostavljen pa je tudi linearen odnos med obtežbo in defor­ macijo. Na sliki 1 je predstavljen model z enačbo gibanja (1). u1 c[f1—VV\A- m1 k cm Slika 1 • Viskozno dušeni linearni sistem z eno prostostno stopnjo Iz gornje enačbe je razvidno, da so masa, ko­ eficient dušenja in togost vzmeti tri bistvene materialne količine, potrebne za rešitev proble­ ma. Karakteristike, ki v primeru zemljin opisuje­ jo te količine, so štiri: prostorninska teža, strižni modul, Poissonovo število in faktor dušenja. Vse štiri rabijo za določanje koeficientov enačbe gibanja (1): prostorninska teža določa maso, faktor dušenja dušenje, strižni modul in Poissonovo število pa določata togost sistema. Prispevek govori v nadaljevanju o načinih določanja teh karakteristik. Pri tem je pozor­ nost namenjena predvsem določanju vredno­ sti strižnega modula in faktorja dušenja, ki sta najbolj odvisna od velikosti deformacije in se zato postopki njunega določanja izbirajo glede na to. Kadar je govor o dinamičnih lastnostih zemljin, kot je npr. dinamični modul, se misli predvsem na razlike med lastnostmi, ugotov­ ljenimi s statičnimi ali z dinamičnimi preiska­ vami. Te razlike se napačno pripisujejo »di­ namičnim učinkom«, v resnici je njihov največji vzrok pravzaprav v velikosti deformacij, »di­ namični modul« pa je v resnici statični modul pri zelo majhnih deformacijah. Vplivi ponav­ ljanja obtežb in njihove frekvence se pokažejo šele pri strižnih deformacijah, večjih od 10'3 (Ishihara, 1996). Izračun hitrosti deformiranja pa pokaže, da je ta manjša kot v mnogih primerih statične obtežbe. Merjenje zelo majhnih deformacij v geome­ hanskih preiskavah postane možno šele s tem, ko se merjenje pomikov obremenjevalnega bata prenese na merjenje deformacij na sa­ mem vzorcu. Z razvojem posebnih načinov merjenja deformacij (Goto, 1991; Dyvik, 1985; Jardine in sod., 1984), ki seje najprej uveljavi­ lo pri triosnih preiskavah, je postalo mogoče spremljanje strižnih deformacij velikosti tudi manj od 104. Vzporedne terenske preiskave (Burland, 1990) so potrdile laboratorijske pre­ iskave. Hkrati pa se je pokazalo, da deforma­ cijske lastnosti materiala, določene z monoto­ nim (statičnim) obremenjevanjem, ustrezajo rezultatom dinamičnih laboratorijskih preiskav, kot so npr. resonančni testi (Atkinson in sod., 1991). V nadaljevanju je opisanih nekaj različnih vrst preiskav, s katerimi se določajo t.i. dinamične lastnosti zemljin. V splošnem jih delimo na la­ boratorijske in terenske preiskave. Naštete pre­ iskave sodijo med pogosteje uporabljene pre­ iskave za določanje deformacijskih lastnosti zemljin pri malih deformacijah. Poleg njih ob­ stajajo še številne druge eksperimentalne me­ tode in empirične formule, ki se lahko uporab­ ljajo za ta namen. 2 • LABORATORIJSKE PREISKAVE V laboratorijskih geomehanskih preiskavah se male deformacije merijo z uporabo različnih tehnik (Hall Effect, LVDT, LDT, ...), ki se kom­ binirajo s klasičnimi geomehanskimi labora­ torijskimi preiskavami. Kadar so pričakovane deformacije zelo majhne, t.j. <104, se deforma­ cijskih lastnosti preizkušanca običajno ne določa na osnovi merjenja deformacij, pač pa se izračunajo iz izmerjenih hitrosti strižnega valovanja ali lastne frekvence vzorca. Slika 2 • Ciklični strižni preizkus 2.1 • Enostavni ciklični strižni preizkus Enostavni ciklični strižni preizkus je primeren za določanje strižnega modula in faktorja dušenja zemljine, v primeru nasičenih neve­ zanih materialov pa lahko rabi tudi za štu­ dij likvefakcije (Das, 1992). Vzorec, z višino 20-30 mm in premerom (oz. širino, če ima kvadraten tloris) 60-80 mm, je hkrati izpostav­ ljen vertikalni efektivni napetosti d v in ciklični strižni napetosti t (Slika 2). Med preizkusom se merita horizontalna ciklična sila Fh/ iz katere se izračuna ciklična strižna napetosti, in strižna deformacija y, ki jo sila povzroči. Vertikalna ob­ težba je konstantna. Slika 3 • Histerezna zanka in določanje faktorja dušenja Strižni modul G in faktor dušenja £ se določita kot amplituda T G = ---------------- (2) amplituda y 1 površina histerezne zanket, ----------------------------------------------------- C3) 2 n površina trikotnikov O AB in O A' B' v ' Pri tem histerezno zanko in trikotnike kaže slika 3. Preiskave so pokazale (Silver in sod., 1971), da strižni modul, dobljen z enostavnim ci­ kličnim strižnim preizkusom, upada z na­ raščanjem strižne deformacije, narašča z na­ raščanjem vertikalne efektivne napetosti in presenetljivo narašča z večanjem števila ciklov. Slednje izgubi svoj vpliv po več kot desetih ci­ klih. Faktor dušenja upada z naraščanjem šte­ vila ciklov in naraščanjem vertikalne napetosti, naraščanje strižne deformacije pa ga poveča. Enostavni ciklični strižni preizkus dobro po­ snema pogoje na terenu in omogoča konsoli­ dacijo vzorca z realnim koeficientom mirnega zemeljskega pritiska. Primeren je za strižne deformacije v območju med 104 do 5 x 10-2, kar ustreza stanju na terenu med običajnimi potresi. 2.2 • Ciklični triosni preizkus Ciklični triosni preizkus je po svoji zasnovi zelo podoben običajnemu triosnemu preizkusu. Celica, v kateri se vzorec obremenjuje, zago­ tavlja triosno napetostno stanje, pri čemer je omogočeno ciklično spreminjanje vertikalne komponente. Naprava omogoča spremljanje spreminjanja pornih pritiskov v preizkušancu. Sposobnost natezne obtežbe vzorca, ki zago­ tavlja dejansko cikličnost obremenjevanja, je ena najpomembnejših lastnosti triosnega ci­ kličnega preizkusa. Preizkušanecje med preizkusom izpostavljen celičnemu pritisku o 0=i73. Ta deluje nanj preko vode, ki zapolnjuje celico. Od običajne naprave za triosni preizkus se naprava za ciklični triosni preizkus loči potem, da voda ne zapolnjuje ce­ lotne celice, pač pa samo potopi vzorec. Vrhnji del celice je zapolnjen z zrakom, ki zagotavlja ustrezni celični pritisk, hkrati pa preprečuje vpliv vertikalne ciklične obtežbe na celični pri­ tisk, ki ostaja med preizkusom nespremenjen (Ishihara, 1996). Vertikalna celična obtežba, ki deluje na zgornjo površino vzorca preko obre­ menilnega bata, povzroči spremembo ver­ tikalne napetosti za (Slika 4). Za določitev strižnega modula in faktorja dušenja se običajno izvaja deformacijsko voden preizkus. Rezultat preizkusa je podoben rezultatu cikličnega strižnega preizkusa, le da ciklično strižno napetosti zamenja spremem­ ba vertikalne normalne napetosti A od (Slika 3). Youngov modul E se tako določi kot in iz njega strižni modul G <6> v pomeni vrednost Poissonovega števila za preiskovani material. Faktor dušenja se izraču­ na po (3). Napetostno vodeni ciklični triosni preizkus se pogosto uporablja za študije likve- fakcije nasičenih nevezanih zemljin. 2 .3 • Ciklični torzijski preizkus Ciklični torzijski preizkus omogoča preizkuša­ nje materiala ob hkratni kontroli štirih kompo­ nent napetosti: vertikalne, torzijske in dveh bočnih (notranji in zunanji celični tlak). Preiz­ kus hkrati dopušča tudi spremljanje pornih tla­ kov v preizkušancu. Preizkušajo se cilindrični vzorci dimenzij, podobnih tistim v triosnih pre­ iskavah (ASTM, 1996). Pri torzijskem obremenjevanju razpored defor­ macij v radialni smeri ni enakomeren, če so preizkušanci polni cilindrični vzorci. Za pre­ prečitev te pomanjkljivosti se preizkušajo pred­ vsem votli cilindrični vzorci. Ti se največkrat obremenjujejo s sinusno obtežbo poljubne frekvence. Naprava omogoča spremljanje strižnih deformacij v velikosti od 10‘2 do 104. Ciklični torzijski preizkus je vsestransko upo­ raben za temeljne raziskave deformacijskih lastnosti zemljin, za vsakdanjo praktično upo­ rabo pa je zaradi svoje zahtevnosti nepri­ meren. 2.4 • Resonančni test Resonančni test je postopek, ki preko vibrira­ nja votlega ali polnega cilindričnega vzorca zemljine in merjenja njegovega odziva omogoča določitev Youngovega in strižnega modula ter faktorja dušenja preizkušanega materiala. Pri tem je vzorec lahko intakten ali umetno sestavljen. Postopek dopušča nede- struktivno preizkušanje materiala pri deforma­ cijah, manjših od 5 x 104. Na istem preizku­ šancu je možno opraviti več meritev pri različnih napetostnih stanjih. Preizkušanec se lahko vibrira torzijsko ali vzdolžno. Vzbujevalna frekvenca se spreminja toliko časa, dokler ni opažen resonančni odziv. Ta se običajno meri z osciloskopom in se uduši v lastnem nihanju. Tako kot pri cikličnem torzijskem preizkusu, se tudi pri torzijskem resonančnem testu na pol­ nih vzorcih pojavi problem neenakomernosti strižnih deformacij v radialni smeri. Pri zelo majhnih deformacijah to ni pomembno. Pri večjih strižnih deformacijah, še posebej nad 104, pa zaradi odvisnosti deformacijskih last­ nosti od velikosti deformacije postane nujna uporaba votlih vzorcev. Glavna prednost resonančnega testa je v njegovi natančnosti. Za njegovo izvedbo nam­ reč ni potrebno merjenje deformacij zelo majh­ nega velikostnega reda, pač pa zgolj reso­ nančne frekvence. Test je neporušen in omogoča nadaljnjo uporabo preizkušanca. Njegova pomanjkljivost pa je v tem, da je mogoč samo za zelo majhne nekonstantne deformacije (običajno pod 10'3). Izvaja se pri nekonstantni frekvenci. Slika 5 • Fotografija geomehanskega laboratorija Tehnične univerze v Lizboni (1ST) z opremo za ciklični torzijski preizkus in resonančni test Podobno kottriosni in torzijski tudi resonančni preizkus poteka v celici, ki omogoča vzpo­ stavitev triosnega napetostnega stanja. Vzorec je na eni mejni ploskvi, zgoraj ali spodaj, fiksno vpet, medtem ko je na preostali mejni ploskvi prost. Na eni izmed ploskev se vzorec vzbuja s spreminjajočo frekvenco, odziv pa se meri na prostem koncu. Preizkušanec, kije vpet na svoji spodnji in prost na svoji zgornji mejni ploskvi, se na zgornjem robu torzijsko vzbuja s spreminjajočo se frek­ venco. Z ugotovljeno resonančno vrednostjo le­ te, poznano geometrijo vzorca in robnimi po­ goji je mogoč povratni račun do ugotovitve strižnega modula materiala. Ker je vpliv dušenja na vrednost resonančne frekvence zanemarljiv, lahko predpostavimo elastičen odziv in zapišemo splošno rešitev (Kuribayashi in sod., 1974) za torzijski zasuk vzorca kot 6 = A * > (f- Z/V*) + B em t+Zlv^ (6) kjer pomenijo# kot rotacije,to kotno frekvenco, zkoordinato v vertikalni smeri, /čas in vs hitrost širjenja strižnih valov skozi vzorec. Vrednosti A in B določimo tako, da je zadoščeno robnim pogojem, ki so 0 = 0 pri z=0 in (7) e = i , ^ - + G J e ^ - = V “ pri z=h, (8) d r dz kjer je /, rotacijski vztrajnostni moment mase na vrhu vzorca, Je polarni vztrajnostni moment prereza, T0amplituda vzbujanja in G strižni mo­ dul. Z robnimi pogoji opišemo vpetost vzorca na spodnjem robu (7) in pogoj, da je moment vzbujanja vzorca enak reakciji, kijo vzorec nudi na zgornjem robu (8). Z vstavitvijo splošne re­ šitve (6) v robne pogoje (7), (8) določimo vred­ nosti A in B. Rešitev (6) za zgornji rob vzorca (z=h) zapišemo kot sin f coh ^ coh e, / VS es coh ( coh)cos — ---------------- sin — . Vs J h v s l v ‘ J (9) pri čemer velja le=phJe, s 6S pa označimo kot zasuka na vrhu vzorca, obremenjenega s T0. Resonančno stanje lahko opišemo s pogojem #=oo. Daje le-ta izpolnjen, mora biti imenova­ lec enačbe (9) enak nič. Torej coh — tan coh \ / h ( 10) le/1 , v splošnem zavzema neko končno vred­ nost, kije odvisna od vzorca in aparata, v kate­ rem je le-ta preizkušan. Zapišemo lahko, daje C je znana (10), (11) funkcija le/1,. Z upošte­ vanjem zvez vs=J(G /p) in a>=2jiv, pri čemer je vresonančna frekvenca, dobimo G = { 2 K V h f ^ (12) Amplituda odziva vzorca A v prostem nihanju upada v logaritemskem merilu konstantno, kar zapišemo kot A = lo g 4 L = lo g 4 1 = - = l o g % L (13) A2 A3 An pri čemer z n označimo število nihajev. Od tod ob upoštevanju teorije vibracij dobimo izraz za faktor dušenja — r r lo g T T ( i4 )2n 2 n (n — 1) A n v ' Za praktični izračun faktorja dušenja, je v izra­ zu (14) potrebno upoštevati še nekatere kon­ stante aparata in dimenzije vzorca. Resonančni test je tako v bistvu nekakšna po­ vratna analiza odziva preizkušanca ob pozna­ vanju nekaterih njegovih lažje določljivih last­ nosti in ob poznavanju konstant naprave. Zato je potrebna še prav posebej velika pozornost pri določanju teh vhodnih podatkov. 2.5 • Laboratorijski preizkusi hitrosti valovanj v vzorcih Deformacijske lastnosti preizkušanca pri zelo majhnih deformacijah (< 104) se zaradi ome­ jitev merilne tehnike ne določajo na podlagi iz­ merjenih deformacij. Eden od načinov je izračun modulov iz znanih hitrosti valovanj v preizkušancu. Whitman in Lawrence (Whitman in sod., 1963) sta izvedla meritve hitrosti longitudinal­ nih valov v pesku Ottawa. Ta je bil nameščen znotraj cevi in osno obremenjen. Piezoelektrič­ ni kristal je bil v vlogi oddajnika na eni strani in v vlogi sprejemnika na drugi strani vzorca. S pomočjo osciloskopa se je določil čas po­ tovanja impulza skozi preizkušanec, posle­ dično pa seje izračunala hitrost. Opisana preiskava je nekakšen predhodnik kasneje razvitim tehnikam, med katerimi seje najbolj razširila uporaba upogibnega elemen­ ta (bender element). Ta je sestavljen iz dveh tankih piezokeramičnih ploščic (Atkinson, 2000), ki sta togo zlepljeni skupaj. Kadar je element izpostavljen upogibu, se ena ploščica nahaja v nategu, druga pa v tlaku, kar povzroči nastanek električnega toka. Podobno električ­ na napetost povzroči upogib elementa. Ti dve lastnosti omogočata uporabo upogibnega ele­ menta na mestu oddajnika in sprejemnika va­ lovanj. Upogibni element se lahko vgradi kot dodatek v triosno ali strižno celico ter celo v edometer. Omogoča določanje modulov v preizkušancu pri zelo majhnih deformacijah (začetni modu­ li), njegovi slabosti pa sta občutljivost na vlago in mehanska odpornost. Slika 6 • Upogibni element v kombinaciji s triosno napetostno celico (Ishihara, 1996) 3 «Terenske preiskave Osnova večine terenskih preiskav, s katerimi se ugotavlja dinamične lastnosti zemljin, je poznavanje različnih valovanj v snovi. Glede na področje širjenja delimo valovanja na prostors­ ka in površinska (Fajfar, 1990). Prostorski valovi se širijo po notranjosti Zemlje in se delijo na: ■ P (primarne/longitudinalne/vzdolžne/tlačne) valove, pri katerih delci nihajo v smeri širjenja valovanja in ■ S (sekundarne/transverzalne/prečne/striž- ne) valove, pri katerih delci nihajo pravokotno na smer širjenja valovanja. Površinski valovi, ki nastanejo in se širijo po Zemljini površini, se delijo na: ■ R (Rayleigh) valove, ki pomenijo eliptično ni­ hanje v ravnini pravokotno na površino in ■ L (Love) valove, ki nihajo v horizontalni ravni­ ni pravokotno na smer širjenja valovanja. Različne vrste valov se v snovi širijo različno hitro. Pri tem za hitrosti valovanj v vseh vrstah materialov velja vp>vs>vp>v/. Vrednosti posa­ meznih hitrosti predstavljajo pomemben po­ datek o dinamičnih lastnostih materiala. Pri uporabi valovanj za namene terenskih pre­ iskav izstopajo prostorski valovi. Hitrosti P in S valov sta podani z enačbama (15) in (16) [ E ( l —v ) ( ,6 ) (16) kjer pomeni E modul elastičnosti, G strižni mo­ dul, r gostoto in n Poissonovo število. Predvsem S valovi so zaradi svoje neposredne zveze s strižnim modulom ena glavnih di­ namičnih karakteristik materiala. Strižni modul, določen preko izmerjenih hitrosti S valov, je t. i. začetni strižni modul. Terenske preiskave hitrosti širjenja valov v zemljini ne omogočajo karakterizacije zemljin pri večjih deformacijah. 3.1 • Merjenje odboja in loma valov Ta metoda temelji na lastnosti odboja valova­ nja. To se pri prehodu skozi mejo med dvema materialoma z različno togostjo lomi v skladu z lomnim zakonom. Če je vpadni kot valovanja manjši od kritičnega kota yc, se valovanje na­ daljuje v drugem materialu pod kotom, ki je večji od vpadnega. Pri tem velja predpostavka, da je hitrost valovanja v drugem materialu v2 višja od hitrosti valovanja v prvem materialu v,. Če je vpadni kot večji od kritičnega kota yc, se valovanje odbije nazaj v prvi material pod ko­ tom enakim vpadnemu kotu (Slika 7). Merjenje odboja valov imenujemo tudi reflek­ sijska geoseizmična metoda. Pri njej se upo­ rablja P (vzdolžne) valove, ki so hitrejši in jih sprejemnik na površini prve zazna. Z njo se prvenstveno ugotavlja debelina sloja H, njen rezultat pa je tudi hitrost primarnega valovanja v sloju. Valovanje, ki izvira v točki A (Slika 7) in doseže točko B pod kritičnim kotom yc, nadaljuje svojo pot s širjenjem po spodnjem sloju vzporedno z mejno ploskvijo. Ob tem samo predstavlja izvor novih valovanj, ki se širijo pod kotom yc v zgor­ nji medij proti sprejemniku B'. Na površini merimo prihod lomljenih valov z večimi sprejemniki v ravni liniji v smeri stran od izvora valovanja. Ločeno za lomljene valove in direktne valove se izrišejo grafi njihovih pri­ hodov do sprejemnikov v odvisnosti od od­ daljenosti sprejemnika od izvora. Iz naklonov grafov za obe vrsti valov se določi hitrosti po­ tovanja valov v, in v? v obeh medijih. 3.2 • »Up-Hole« in »Down-Hole« metoda Za razliko od prej opisanih metod je za metodi »Up-Hole« in »Down-Hole« potrebna vrtina v preiskovanem materialu. Pri metodi »Up-Hole« je potrebno generiranje valovanja v vrtini in njegovo merjenje na površini. Kot izvor valovan­ ja se običajno izvedejo manjše eksplozije, ki povzročijo tako S kot P valove. Sprejemniki na površini zaznavajo prihode valovanj, pri čemer so ponovno v prednosti P valovi, ki prvi prispe­ jo. Sprejem S valov je otežkočen zaradi motenj in šumov, kijih povzročijo predhodni P valovi. Metoda »Down-Hole« zahteva pritrditev spre­ jemnika, geofona ali hidrofona na steno vrtine. Tam zaznava valove, ki v tem primeru pripotu­ jejo od izvora valovanja na površini (Slika 8). Ta je v tem primeru na teren pritrjena plošča, ki se jo ročno udarja s kladivom. Odvisno od smeri udarjanja se ločeno ustvarjajo S ali P valovi. Horizontalni udarec na ploščo povzroči na­ stanek S valov, vertikalni udarec pa P valov. Me­ toda »Down-Hole« je primerna predvsem za področja, kjer na površini ni veliko prostora za različna mesta postavljanja sprejemnikov. Uspešno pa se lahko kombinira tudi z vrtina­ mi, narejenimi za SPT ali druge vrste preiskav. Slika 8 • Metoda »Down-Hole« (Santos, 1999) 3.3 • »Cross-Hole« metoda Za metodo »Cross-Hole« sta potrebni najmanj dve vrtini v preiskovanem materialu. V eno iz­ med njih se umesti izvor valovanja, ki lahko generira tako S kot P valove. Kot izvor se upora­ bijo udarci z različnimi vrstami kladiv. V sosed­ njih v vrsto razvrščenih vrtinah so sprejemniki, ki beležijo prihod valov v horizonatalni smeri od izvora valovanja (Slika 9). oddajnik sprejemnik sprejemnik sprejemnik A B ’ C ’ D ’ Slika 7 • Širjenje valovanj v primeru odboja ali loma Slika 9 »Terenske preiskave za temelje pilotov mostu na avtocesti južno od Lizbone, »Cross-Hole« metoda (Lenart, 2003) 4 • SKLEP Preiskovanje dinamičnih lastnosti zemljin omogočajo različne vrste preiskav, kijih lahko razdelimo v laboratorijske in terenske. Medtem ko se slednje izvajajo pri zelo majhnih deforma­ cijah, omogočajo laboratorijske preiskave raz­ lične nivoje deformacij. Njihova velikost se pokaže kot bistven pogoj vpliva na vrednosti strižnega modula in faktorja dušenja zemljine. Zelo pomembno je, da se vpliv velikosti deforma­ cije na lastnosti zemljine upošteva v procesu preiskav zemljine. Te se morajo izvesti v pogojih, primerljivimi s tistimi, ki se pričakujejo v dejan­ skem stanju (Slika 10). Čeprav se porušitve geo- tehičnih objektov dogajajo pri deformacijah zemljine v območju nekaj odstotkov, predstav­ ljajo mejno stanje uporabnosti konstrukcije de­ formacije, ki so precej manjše. Zaradi njihovega vpliva na dinamične lastnosti zemljin je potreb­ no prilagoditi izbiro postopka določanja teh last­ nosti tudi njihovi pričakovani velikosti. Slika 10 • Območja uporabnosti posameznih geomehanskih preiskav (Das, 1992; Menzies, 1997) Močnejši potresi Resonančni test Terenske geoseizmične ^ preiskave j Lokalno merjenje deformacij j Običajni triosni 5 • ZAHVALA Prispevek je nastajal vzporedno z izdelavo magistrske naloge avtorja. Ta se zahvaljuje doc. dr. Janku Logarju iz Fakultete za gradbe­ ništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani za po­ moč in mentorstvo pri njeni pripravi. Prav tako se zahvaljuje prof. dr. A. Gomes Correii iz Tech­ nical University of Lisbon (1ST), ki mu je omogočil delo vtamkajšnjem geomehanskem laboratoriju. Avtorjev študij je financiralo Mini­ strstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije. 6 • LITERATURA ASTM, Standard Test Methods for the Determination of the Modulus and Damping Properties of Soils Using the Cyclic Triaxial Apparatus, D 3999-91, Annual Book of ASTM Standards, Vol. 04.09,1996. Atkinson, J.H., Non-linear soil stiffness in routine design, Geotechnique 50, No.5, pp. 487-508,2000. Atkinson, J.H. in Salfors, G., Experimental determination of soil properties. General Report to Session 1, Proceedings of the 10m ECSMFE, Florence 3, 915-956, 1991. Burland, J.B., 30th Rankine Lecture. On the shear strength and compressibility of natural clays, Geotechnique 40, No. 3,329-378,1990. Das, B. M., Principles of soil dynamics, PWS-KENT Publishing Company, Boston, 1992. Dyvik, R. in Madshus, C, Lab measurements of Gmax using bender elements, Proceedings ASCE Annual Convention, Advances in the Art of Testing Soils under Cyclic Conditions, Detroit, pp. 186-196,1985. Fajfar, R, Osnove potresnega inženirstva, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Inštitut za konstrukcije, Ljubljana, 1990. Goto, S., Tatsuoka, F., Shibuya, S., Kim, Y.S., in Sato, T, A Simple Gauge for Local Strain Measurements in the Laboratory, Soils and Foundations, Vol. 31, No. 1, pp. 169-180,1991. Isihara, K„ Soil Behaviour in Earthquake Geotechnics, Science University of Tokyo, Clarendon Press, Oxford, 1996. Jardine, R.J., Symes, M.J. in Burland, J.B., The measurement and interpretation of small strain stiffness in the triaxial apparatus, Geotechnique 34, No. 3,323-340,1984. Kuribayashi, E„ Iwasaki, T,, Tatsuoka, F„ in Horiuchi, S., Dynamic deformation characteristics of soil - measurements by the resonant column test device, Report of the Public Work Research Institute, Japan, No. 912,1974. Lenart, S., Dinamične karakteristike zemljin na primeru kompozita prodnato peščenega melja iz plazu Stože, Magistrska naloga, Fakulteta za gradbe­ ništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani, 2003. Menzies, B.K., Applying Modern Measures, Ground Engineering magazine, July, 1997. Santos, J.A., Soil characterisation by dynamic and cyclic torsional shear tests. Application to the study of piles under lateral static and dynamic loadings, PhD thesis, Technical University of Lisbon, Portugal, 1999. Silver, M.L., ASCE, A.M., in Seed, H.B., ASCE., M., Deformation characteristics of sands under cyclic loading, Jour, of the Soil Mechanics and Foundation Div., ASCE, SM8, pp. 1081-1098, 1971. Whitman, R.V. in Lawrence, F.V., Discussion on Elastic Wave Velocities in Granular Soils, Journal of the Soil Mechanics and Foundations Division, ASCE, Vol. 89, No. SM5, pp. 112-118, 1963. STANJE EVROPSKIH STANDARDOV OSNOVE PROJEKTIRANJA KONSTRUKCIJ (EN 19 90 ) IN VPLIVI NA KONSTRUKCIJE (EN 1991) STATE-OF-THE-ART OF THE EUROPEAN STANDARDS BASIS OF STRUCTURAL DESIGN (EN 1990) AND ACTIONS ON STRUCTURES(EN 1991) prof. dr. Janez Duhovnik, univ. dipl. inž. grad., strokovni članek u d k 006.77(4) Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, EN 1990 + EN 1991 Inštitutza konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo, Jamova 2,1000 LJUBLJANA, janez.duhovnik@fgg.uni-lj.si Povzetek | Prispevek obravnavana standarda EN 1990 Osnove projektiranja kon­ strukcij in EN 1991 Vplivi na konstrukcije. Podrobneje je prikazan sedanji sestav skupine standardov EN 1991, doseženo stanje razvoja teh standardov in njihova vloga v posameznih paketih evrokodov. Obravnavano je tudi uvajanje obeh standardov v Sloveniji. Summary I The state-of-the-art of the EN 1990 Basis of structural design and EN 1991 Actions on structures is described. The system of the standards in the group of the EN 1991 in detail, the achieved stage of the development, and their role in the particular packages of the Eurocodes are shown. The introduction of both standards in Slovenia is discussed as well. 1 • UVOD Evrokodi so namenjeni tako za konstrukcijske dele in konstrukcijske sisteme kot za celotne konstrukcije stavb in gradbeno inženirskih ob­ jektov (EC, 2002). Evrokodi zagotavljajo izpol­ njevanje prve (mehanska odpornost) in del druge (požarna varnost) bistvene zahteve iz evropske direktive 89/106 o gradbenih proiz­ vodih, ki jo pri nas uvaja zakon o gradbenih proizvodih (ZGPro, 2000), nanjo pa se navezu­ je tudi zakon o graditvi (ZGO-1,2002). Evrokodi so obsežen sistem 58 standardov, ki so deloma že pripravljeni, deloma pa še nastajajo. Uporabljali naj bi jih vsi, ki sodelujejo pri snova­ nju, projektiranju, gradnji in uporabi konstrukcij. Čepravje bilo o njih že davno doseženo politično soglasje, ki je bilo nato še večkrat potrjeno, in čeprav strokovna javnost nima načelnih pomi­ slekov do ideje evrokodov, poteka njihovo uva­ janje počasi, kar kaže na zapletenost in za­ htevnost postopkov. Tudi zato je Evropska komisija sprejela navodila za uvedbo in uporabo evrokodov (EC, 2002), ki naj bi pospešila njihovo uvajanje. Ta navodila razvrščajo evrokode v pa­ kete in uvajajo pet različnih obdobij pri uvajanju. V posamezne pakete so evrokodi razvrščeni tako, daje mogoča njihova usklajena uporaba. Vloga v tem prispevku obravnavanih standar­ dov v posameznih paketih je opisana v četrtem razdelku. Z obdobji uvajanja pa so določeni roki za posamezna opravila CEN in držav članic. Predvidena so naslednja: obdobje preverjanja osnutka standarda, obdobje postopkov v CEN, obdobje prevajanja in vzporedno obdobje na­ cionalnega prilagajanja ter obdobje sove- Ijavnosti standardov. Ko projektna skupina pripravi končni osnutek, se začne obdobje preverjanja osnutka, ki traja največ 6 mesecev. To obdobje se zaključi, koje osnutek sprejet na tehničnih odborih v obliki, pripravljeni za formalno glasovanje v CEN. Sle­ di obdobje za postopek v CEN, v katerem se opravi formalno glasovanje in ratifikacija posameznega standarda. To obdobje traja okoli 8 mesecev in se konča z datumom ve­ ljavnosti. Takrat mora biti opravljen prevod standarda v vse tri uradne jezike CEN, to je v angleščino, nemščino in francoščino. Sledi ob­ dobje prevajanja v nacionalnejezike, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev. Vzporedno z obdob­ jem prevajanja poteka obdobje nacionalnega prilagajanja, ki lahko traja največ 2 leti. V tem času morajo biti pripravljeni morebitni nacio­ nalni dodatki. Nato nastopi obdobje sove- Ijavnosti nacionalnih standardov in evrokodov, ki lahko traja največ 3 leta po objavi zadnjega dela posameznega paketa evrokodov. Na koncu tega obdobja mora država članica uki­ niti soveljavne nacionalne standarde. Standarda EN 1990 Osnove projektiranja kon­ strukcij in EN 1991 Vplivi na konstrukcije, ki ga sestavlja več standardov, sta bila prvotno se­ stavni del ENV 1991. Ob prehodu iz predstan- darda (ENV) v standard (EN) pa je EN 1990 nastal iz ENV 1991-1, drugi standardi v skupini 1991 pa so bili preštevilčeni tako, da imajo za ena manjšo drugo oznako. Standard EN 1990 Osnove projektiranja konstrukcij je postal ve­ ljaven 24. 4. 2002. V skupini standardov EN 1991 pa je sedaj 10 standardov, od katerih bodo nekateri predvidoma veljavni šele leta 2004. 2 • SESTAV SKUPINE STANDARDOV EN 1991 Sestav in časovni potek razvoja standardov EN 1991 Vplivi na konstrukcije je razviden iz pre­ glednice 1. Kot je razvidno iz preglednice 1, so sedaj ve­ ljavni štirje standardi: EN 1991-1-1 Vplivi na konstrukcije, Splošni vplivi, Gostote, lastna teža in koristne obtežbe, kije začel veljati apri­ la 2002, EN 1991-1-2 Vplivi na konstrukcije, Splošni vplivi, Vplivi požara na konstrukcije, ki je začel veljati novembra 2002, EN 1991-1-3 Vplivi na konstrukcije, Splošni vplivi, Obtežba snega, ki je začel veljati julija 2003 ter EN 1991-1-3 Vplivi na konstrukcije, Prometna obtežba mostov, kije začel veljati septembra 2003. Ti standardi predstavljajo le del pa­ ketov evrokodov, ki so potrebni za njihovo usklajeno upoštevanje pri posamezni vrsti konstrukcij. oznaka standarde podnaslov standarda zač. dela proj. skup. prvi osn. končni osn. poslan CEN datum velj. EN 1991-1-1 Splošni vplivi, Gostote, lastna teža in Koristne obtežbe 7 /98 7 /98 7 /99 12/99 5 /00 7 /0 0 11/00 12/00 5/01 5 /02 EN 1991-1-2 Splošni vplivi, Vplivi požara na konstrukcije 4 /9 9 6 /0 0 7 /00 6/01 7/01 12/01 1/02 6 /02 11/02 EN 1991-1-3 Splošni vplivi, Obtežba snega 4 /9 9 6 /0 0 6 /0 0 6/01 8/01 12/01 2 /02 6 /02 7 /03 EN 1991-1-4 Splošni vplivi, Vplivi vetra 7 /987 /9 8 3 /0 0 6 /0 0 11/00 8/01 5/01 5 /03 11/01 EN 1991-1-5 Splošni vplivi, Toplotni vplivi 4 /0 0 6 /0 0 6/01 7/01 6 /0 2 8 /0 2 12/02 11/02 6 /03 EN 1991-1-6 Splošni vplivi, Vplivi med gradnjo 4 /0 0 6 /0 0 6/01 8/01 6 /0 2 7 /0 0 12/02 6 /0 3 EN 1991-1-7 Splošni vplivi, Nezgodni vplivi zaradi udarov in eksplozij 4/01 5/01 1/02 2 /02 9 /0 2 3 /03 3 /03 9 /03 EN 1991-2 Prometna obtežba mostov 4 /9 9 7 /0 0 9 /0 0 8/01 8/01 2 /02 1/02 8 /02 9 /03 EN 1991-3 Vplivi žerjavov in drugih strojev 6/01 6/01 7 /02 4 /2 3 /0 3 3 /0 3 9 /03 3 /0 4 EN 1991-4 Vplivi v silosih in rezervoarjih 4 /0 0 6 /0 0 6/01 8/01 6 /02 2 /0 3 12/02 6 /03 Preglednica 1 • Sestav in doseženi oziroma predvideni datumi zaključka posameznih faz v razvoju skupine standardov EN 1991. 3 • STANJE RAZVOJA SKUPINE STANDARDOV EN 1991 Iz preglednice 2 je razvidno, da bodo vsi v pre- Stanje razvoja skupine standardov EN 1991 je standarde, ki še niso veljavni, je prikazano v glednici 1 navedeni datumi, ko naj bi standardi povzeto po (CEN, 2003) in (EC, 2003). Za tiste preglednici 2. začeli veljati, preseženi. oznaka standarda podnaslov standarda- opis stanja EN 1991-1-4 Splošni vplivi, Vplivi vetra prevod v nemščino in francoščino bo končan predvidoma do konca 03, nakar bo opravljeno formalno glasovanje v CEN EN 1991-1-5 Splošni vplivi, Toplotni vplivi glasovanje naj bi bilo zaključeno v 8/03, pred objavo je potreben še prevod v nemščino EN 1991-1-6 Splošni vplivi, Vplivi med angleški predlog za glasovanje naj bi bil gradnjo končan v 10 /03 EN 1991-1-7 Splošni vplivi, Nezgodni vplivi nov končni osnutek bo obravnavan zaradi udarov in eksplozij na sestanku TC v 1 /0 4 EN 1991-3 Vplivi žerjavov in drugih strojev angleški predlog za glasovanje naj bi bil končan v 10/03 EN 1991-4 Vplivi v silosih in rezervoarjih angleški predlog za glasovanje naj bi bil končan v 10/03, pred tem pa je treba uskladiti aneks G Potresni vplivi zSC8. Preglednica 2 • Stanje razvoja standardov iz skupine 1991 4 * VLOGA STANDARDOV IZ SKUPINE EN 1991 ZA POSAMEZNE PAKETE EVROKODOV Zaradi razlik med temeljnimi načeli v evroko- dih in veljavnih nacionalnih standardih ni primerno, da bi pri določeni konstrukciji upo­ rabljali nekaj nacionalnih standardov in nekaj standardov iz skupine evrokodov. Zato bo usklajena uporaba evrokodov možna šele takrat, ko bodo dokončani tako imenovani paketi evrokodov. V posamezen paket so uvrščeni vsi evrokodi, ki so potrebni za neko vrsto konstrukcij. Sedaj predvideni paketi in vloga standardov iz skupine EN 1991 v po­ sameznem paketu so prikazani v preglednici 3. Potemnjena polja kažejo tiste standarde, ki so del paketa. Poudarjeno uokvirjena polja pa kažejo standarde, ki bodo predvidoma posta­ li veljavni kot zadnji v nekem paketu. Iz sku­ pine Eurocode 1991 sta to standarda EN 1991-1-6 Vplivi na konstrukcije, Splošni vplivi, Vplivi med gradnjo in EN 1991-1-7 Vplivi na konstrukcije, Splošni vplivi, Nezgodni vplivi zaradi udarov in eksplozij. EN 1990, ki že velja, je del vseh paketov. paketi Evrokodov deli standarda 1991 1-1 1-2 1-3 1-4 1-5 1-6 1-7 2 3 4 Betonske konstrukcije stavbe in inžen. objekti razen mostov ter silosov in rezervoarjev mostovi silosi in rezervoarji Jeklene konstrukcije stavbe in inž. objekti razen mostov, silosov in rez., cevovodov, pilotov, žerj. prog, stolpov in jamborov mostovi silosi, rezervoarji, cevovodi —piloti žerjavne proge stolpi in jambori Sovprežne betonske in jeklene k. stavbe in inžen. objekti razen mostov mostovi Lesene konstrukcije stavbe in inžen. objekti razen mostov mostovi —Zidane konstrukcije stavbe in inžen. objekti razen mostov poenostavljeno projektiranje Aluminijske konstrukcije vse brez utrujanja z utrujanjem Preglednica 3 • Vloga standardov EN 1991 v paketih evrokodov. 5 • UVAJANJE EN 1990 IN EN 1991 V SLOVENIJI Kot slovenski standardi so bili doslej sprejeti SIST ENV 1991-1 Osnove projektiranja in vplivi na konstrukcije, SIST ENV 1991-2-1 Go­ stote, lastna teža in koristne obtežbe, SIST ENV 1991-2-3 Obtežbe snega, SIST ENV 1991-2-4 Vplivi vetra in SIST ENV 1991-3 Pro­ metne obtežbe mostov. Vsi navedeni standar­ di so bili privzeti po metodi platnice, kar pomeni, da je za platnicami in morebitnim dodatkom v slovenskem jeziku angleško be­ sedilo standarda. Obravnavane standarde smo torej privzeli v bistveno manjšem ob­ segu, kot bi bilo sicer mogoče. Razlog za ta zaostanek je v tem, da je bilo sprejemanje Evrokodov odvisno predvsem od entuziazma posameznikov in v preteklosti razen z redkimi izjemami ni bilo podprto ne s strani gradbe­ ne industrije ne države. Prizadevanja, da bi neposredne uporabnike seznanili z nastaja­ jočimi standardi, so bila le deloma uspešna. Seminarjev, ki smojih organizirali na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, so se udeleževali le projektanti, izvajalcev in drugih, ki sodelujejo pri graditvi objektov, pa ta pro­ blematika ni zanimala. Razmere so se po­ pravile letos, ko sta bili med Ministrstvom za okolje, prostor in energijo RS ter Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani podpisa­ ni prvi dve pogodbi za prevod standardov EN 1990 in EN 1990-1-1. Delo bo zaključeno fe­ bruarja 2004, nato pa bo sledil še postopek na Slovenskem inštitutu za standardizacijo. V Sloveniji z uvajanjem evrokodov zaostaja­ mo nasploh, še posebej pa pri evrokodih iz skupine EN 1990 in 1991, ki so pogoj za upo­ rabo vseh paketov evrokodov. Ker Slovenija še ni ne članica CEN niti EU, bi bilo zanimivo vedeti, kateri roki za zaključek posameznih obdobij bodo veljali pri nas. Zato, da bomo na tem področju ujeli druge članice EU, bi morali Kot je bilo omenjeno, bosta oba navedena standarda nadomestila sedaj veljavne šele, ko bosta skupaj z drugimi predstavljala paket evrokodov. Takrat biju lahko država proglasila za obvezne, ker se nanašata na varnost. Tudi v Sloveniji se srečujemo z zanimivim po­ javom, ki so mu priča tudi v drugih evropskih državah. Pri študiju na obeh gradbenih fakulte­ tah v Sloveniji študentje spoznajo le evrokode, po diplomi pa morajo uporabljati veljavne standarde, ki jih ne poznajo in se jih morajo naučiti uporabljati le za nekaj let. Tudi to je cena prepočasnega uvajanja evrokodov. pospešiti prevajanje že veljavnih evrokodov in sistemsko poskrbeti za udeležbo slovenskih predstavnikov na sestankih tehničnih od­ borov pri CEN, Pravočasno in uspešno uva­ janje evrokodov pa bo mogoče le z aktivnim sodelovanjem predstavnikov gradbene indu­ strije v procesu nastajanja in privzemanja standardov. 6 «SKLEP 7 «VIRI CEN/TC250/SC1, Action on structures, progres report for the period February to July 2003,2003. EC, European Commission, Guidance paper L, Application and Use of Eurocodes, http://europa.eu.int/comm/enterprise/construction/index.htm, 2002. EC, European Commission, Follow-up of the examination-period of EN Eurocode Parts, 2003. ZGO-1, Zakon o graditvi, http://www.dz-rs.si/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/sprejeti_zakoni/, 2002. ZGPro, Zakon o gradbenih proizvodih, ttp ://www.dz-rs.si/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/sprejeti_zakoni/, 2000. NOVI DIPLOMANTI GRADBENIŠTVA UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Tomaž Frantar, Določitev porušne obtežbe armiranobetonskih plošč, mentor doc. dr. Boštjan Brank Salih Bajrić, Nekateri stroškovni vidiki sanacije območja urejanja VS 2/11 Rakova Jelša, mentor doc. dr. Maruška Šubic Kovač, somentor doc. dr. Jože Panjan Simona Fink, Izbor variante novomeške obvoznice z vidika vplivov na okolje, mentor doc. dr. Alojz Juvane, somentor dr. Peter Lipar Darinka Komar ■ Valenčak, Etažna lastnina, mentor izr. prof. dr. Albin Rakar UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA David Vesnaver, Optimizacija oblike lupinastih konstrukcij, mentor doc. dr. Boštjan Brank, somentor doc. dr. Marko Kegl Ivan Cehte, Ocena delovanje lokalnega vodovoda Dobrova pri Senovem, mentor izr. prof. dr. Boris Kompare, somentorica mag. Nataša Atanasova Andrej Sedej, Napoved kvalitativnih sprememb v akumulacijah hidroelektrarn na spodnji Savi, mentor izr. prof. dr. Boris Kompare, somentorja mag. Nataša Atanasova in mag. Zoran Stojič Brankica Kouter, Hidravlična obravnava odseka Mure od Sladkega vrha do mostu v Cmureku, mentor izr. prof. dr. Matjaž Cetina, somentor izr. prof. dr. Matjaž Mikoš Nedžad Mešič, Numerična prostorska analiza gradbene jame ljubljanske Opere po MKE, mentor izr. prof. dr. Bojan Majes, somentor dr. Boštjan Pulko Uroš Stibilj, Presoja poplavne varnosti s predlogom ureditve Malega grabna v Ljubljani, mentor izr. prof. dr. Matjaž Mikoš, somentor Rok Fazarinc Marjana Obere, Študija izvedljivosti kanalizacije naselja Lokovica v občini Šoštanj - Velenje, mentor izr. prot. dr. Boris Kompare UNIVERZITETNI ŠTUDIJ VODARSTVA IN KOMUNALNEGA INŽENIRSTVA Valentina Kuzma, Analiza stanja površinskih voda v urbanem okolju, mentor prof. dr. Mitja Brilly, somentor prof. dr. Mihael - Jožef Toman UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Jani Krajnc, Samozgoščevalni beton, mentor pred. Samo Lubej, somentor doc. dr. Andrej Štrukelj Primož Kumer, Kolesarske poti v občini Ormož, mentor pred. Uroš Lobnik Jože Marinič, Zgodovina nastanka in poučevanja gradbene statike, mentor pred. Milan Kuhta, somentor dr. Marko Pinterič Vili Martinčevič, Dimenzioniranje betonskih konstrukcijskih elementov, mentor pred. Milan Kuhta, somentor Mitja Kovačec Boštjan Mihalič, Možnost uporabe solidifikata v gradbeništvu, pridobljenega v procesu sanacije deponije kislega katrana pesniški dvor, pred. Samo Lubej, somentor doc. dr. Andrej Štrukelj Gregor Udovč, Modeliranje betonske mostne konstrukcije, mentor pred. Milan Kuhta, somentor Metka Kobolt Damir Urlep, Dimenzioniranje AC odseka Blagovica - Lukovica z vrednostno analizo, mentor izr. prof. dr. Bojan Žlender, somentor red. prof. dr. Mirko Pšunder Silva Zagorc, Raziskava in izbira optimalne tehnologije sanacije temeljev in zidov stare kmečke hiše na Polskavi, mentor pred. Samo Lubej, somentor red. prof. dr. Mirko Pšunder 1 UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Bojana Brečko, Primerjava obtežb po DIN 1072 in EUROCODE, mentor red. prof. dr. Branko Bedenik, somentor Vukašin Ačanski Martin Kos, Stroškovna primerjava jeklenih paličnih hal, mentor izr. prof. dr. Stojan Kravanja Tomaž Majcenovič, Odvodnjavanje prometnih površin, mentor izr. prof. dr. Tomaž Tollazzi, somentor Boris Stergar Marko Gotlin, Tehnologija in uporaba FRP kompozitov za ojačitve armiranobetonskih konstrukcij, mentor doc. dr. Andrej Štrukelj, somentor pred. Samo Lubej Andrej Voh, Sanacija garažne hiše v Oblakovi ulici - Maribor, mentor doc. dr. Andrej Štrukelj, somentor pred. Samo Lubej I MAGISTRSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Tomaž Kramberger, Dokaz ponovljivosti vzorca porazdelitve temperature vozišč in praktična uporaba pri povečanju varnosti v cestnem prometu, mentor izr. prof. dr. Tomaž Tollazzi, somentor izr. prof. dr. Borut Zalar UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO - EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GOSPODARSKEGA INŽENIRSTVA Andrej Lazar, Primerjava med tehnologijo zidane opečne in lesene montažne hiše, mentor doc. dr. Andrej Štrukelj, somentorica doc. dr. Dijana Močnik Rubriko ureja • Jan Kristjan Juteršek, univ. dipl. inž. grad. KOLEDAR PRIREDITEV 9 .2 . - 12 .2 .2004 26 .4 . - 2 8 .4 .2 0 0 4 Integrated Intelligent Transport Solutions London, Anglija www.iir-conferences.com/iits registration@iir-conferences.com ■ Concrete Structures: The Challenge of Creafivity Avignon, Francija 2.5. - 7 .5 .2004 CIB World Building Congress 2 004 Toronto, Ontario, Kanada www.cib2004.ca cib2004@nrc.ca 1 6 .2 .-2 0 .2 .2 0 0 4 'A— | ■ International Erosion Control Association's EC04 Environmental Connection Conference Philadelphia, ZDA 12.5. - 14 .5 .2004www.ieca.org ecinfo@ieca.org ■ 3rd Euroasphalt and Eurobitume Congress Dunaj, Avstrija www.eecongress.org7.3. - 10 .3 .2004 ■ ASCE Conference Engineering, Construction and info@eecongress.org Operation in Challenging Environments 16.5. - 19 .5 .2004 Houston, Texas, ZDA ■ Conference IWCSE 2 004 Cold Regions EngineeringEdmonton, Kanada 2 0 0 4 ITE Technical Conference and Exhibit 14.6. - 17 .6 .2004 California, ZDA www.ite.org/meetcon/index.html ite_staff@ite.org ■ 8th World Conference on Timber Engineering Lahti, Finska www.ril.fi/wcte2004 kaisa.vanalainen@ril.fi2 9 .3 .-4 .4 .2 0 0 4 Bauma 2004 München, Nemčija www.bauma.de info@imag.de 24 .6 . - 2 6 .6 .2 0 0 4 ■ Bridges across the Danube-Bridges in Danube Basin Novi Sad, Srbija in Črna Gora 5.7. - 7.7 .2004 30 .3 . - 2 .4 .2 0 0 4 SEMC 2 004 ConferenceStructural Engineering, Mechanics and Computation Cape Town, Južna Afrika Intertraffic Amsterdam Amsterdam, Nizozemska www.intertraffic.com/events/events list.asp ■ intertraffic@rai.nl 18.7. - 2 3 .7 .2004 Composite Construction V Inernational Conference Mpumalanga, Južna Afrika www.engconfintl.org/4ab.html a_kemp@civil.wits.ac.za 31.3. - 2 .4 .2 0 0 4 ■ Cyclic Behaviour of Soils and Liquefaction Phenomena Bochum, Nemčija http://balkema.ima.nl/instructions.htm 4 .4 . - 7 .4 .2004 20.7 . - 2 3 .7 .2004 9th International Symposium on Concrete Roads ■ Conference ACMBS-IV Istanbul, Turčija secretariat@cembureau.be ■ 1 Advanced Composite Materials in Bridges and Structures Calgary, Kanada Fracture Mechanics of Concrete and Concrete Structures Vail, Colorado, ZDA 13th World Conference on Earthquake Engineering Vancouver, Kanada www.venuewest.com/13wcee 13wcee@venuewest.com North American Tunneling Conference 2004 Atlanta, Georgia, ZDA http://balkema.ima.nl/instructions.htm Rubriko ureja • Jan Kristjan Juteršek, ki sprejema predloge za objavo na e-naslov: msg@izs.si