tosfr ijsfec-f iisbo bojišM. Maribor. 28. apr.la. 1/. karpatske bojnp črtits sp nam javlja, da ho vrsiio razven izhodno od Užokn v dolini Ornve le v.r. lilerijski boji. Ali so ti boji Ziiauilei rovegn pioliranja bodisi od našie bodisi od rnske ^fcrani, tega tukaj daleč proč od fronte jie moremo presoditi. Spomladnjisko vmnp jp za prodiraaje zelo vabljivo, V soboto in nedel o, dne 84. iii 2.5. so se vršili Ijuti. a. za nas uspe&ni boji v dolhii Orave. sevier:>0izhodno od Užoka, Zavaeli amo -Ostri Vrli in sosedne višine, Izhodni del Karpatov je s tem zasiguran proti vsem ruskim iiapadom. mi stojiino trdnn že daleo na jiališki /.emlji. Z dntgi'ii točk avstrijsko-meinsko-ruskp frov-te notoenili posebnih poročil. Sedanja bojna črta v Karpatih. Iz Karpatov se porooa: Dejstvo, da so Rusi ustavili1 borbo v Karpatili v treiiiutku, ki je bil za njihovo armado najneugodnejši, oznaeuje v največji meri pomen uspehov, katere je izvojevala naša armada. Naše armadno vodstvo je sedaj na&e čete, ki so bile razvrščene i;a raznih postojankah, tako tesno strnilo in združilo v eno enotno toojno 6rto, da je ni niogoče predreti, Za.hodn.je krilo naše. karpat&ik« armade se opira na zahodno gališko zatvorno bojno črto, ki se raztezu od mesta Grvbov (izhodiio od Novega Sandeca) notri do lzhodnih Bieskid in se prične deset kilometrov južno od prelaza Koniečna, Zborov (severno od Bardiova) so sicer naše 6ete izpraznile, ker leži neugodno v dolani. tala tudi Ru.s'i so nastanili v tem kraju samo nekaj svojih prednjih čet in sioer v grajščini Rakoczi, v judovski sinagogii (molMnici)i in v šoli. Av^tirijski major T,rojie|r je udrl te dni v ta kraj, presenečil Ruse ter ujel 200 Rusov. Od Zborova gre naSa erta čez zahodne višine reke Ondave. Kraja Knrima in Kereket se naliajata v avstrijski olvlasti, Na južni strani prelaza Dnkla in sieur pri kraiii Stropknv (ležj ob izlivn Hosanke v reko Ondavo) se zaupogne naSa ftrta od karpatskega grebeaa nadal> pi'o!i jngu. i,n se zopet približa na sedom i iloinetrov prola/,'1 Lupkov,. kTler so postavljen>e Jvra; Virava ob sku.je.jo včasili Rjusi, da se v kr::iu mlmogre.de nastanijo. Nieka patrulja iyi siser en podčustn k in dva artilerista, ki si je upala v ta kraj, se je vrniia nazaj s sto?,tirideBetJmi ujetniki. X dolini r<>k« Široka. (prtik Laborue,), in s!i*er j)ri kraju. Na_ liviiclan.v so pi-odi'li Musi šest kilometrav 6ez mejo v o.srrsKn ozeinlji;. Ktjr so pa naSe čete orlbile ruski na]>ari. S"> Rus; prodirali z zielo številnimi oetami proti }'vc\['7.\] Vžok in so napravili dne 21, aprila celo vrstii s l-iili rasl'okov ua nai^, ta.ni.ka,j se na.liaja.ioče )iosto.iaiike. \rsto za vrsto ruskili vojakov so pokosilo krogle avsirijskili pušk, tako, da je bil popolnoma odb:,t tndi ta rapad. Na stotine niskili lnrlieev je pokrivalo obronkc gorovia in našp četo so ujele ft?z 1!2 sto 1?nsov, Od preimza llžok na^jrej prot" izliodti niso 1« s:inii) v naši olilasf vsi prelazi. aninak naša armada je še celo zasiedla velik del izhodne Galicije. Naša ,jnr/.i';\ a.rmada. ohstoječa i/. nvstrijskiii. ogrskili i i npnu ških čet, se nahaja daleg na onstran preliiza Javornik (jnž!o od Nadvor-p) \<\ j> sprpniouila vsp rostojanke, katere s' .ie priborila. v trdnjavo. katerili ni moiioop zavzeti. Dd SoMvina.. k:pr s<i našc r-ptp \ ;\ sev«nii strani mejp znsedle štirideset kilonvotnn ozemlja, se zaupogne naSa boina 5rta mimo mesta Otvnia, ki se naliaja med avstrijsko in rusko bojnn črto. proti Jezieso-aiui ob reki DnjRster. Tukai so našc ot>fe rnzdrk1 itreliode ftez rpko in onenKVJo^iie i)ro'ii"i"_ jp R.iisov. NašP karpatsVp P.ptfi si secinj ntriire'r.. izpo|)Oln.i!i.jp.io in iidobno prirp.iiiie;o svoja kritia in po¦slojank^. v kaferili so nnstaiijpnp. * Naše stanje v Karpatih. Tz dosprlanj:]i vojnili izkii^enj sp da siedpčo skiepat-: 1, Rusko prodiranjp na Karpatih se ;<?. poiiesrecilo: 2. serlnj ni i:<»bo--o«-a, rlvoma. vp?. da av¦strrjska artilerira nadkril.iii.ip rnsko: :?. odmor. ki ic nasfo;)il v knrpa.tski bnrbi. po kotprpin sp bn ruskn nnnada 7.<wA >-a • o\o raavrst la. rnnn knž(\ d:: smo mi iia iKil.jšPin, ker ip "R.iisoni žp začel) pv'n\anikovati strelva. Poroftevalpc .,..\ Nniia" sp -p-'<•'> nioii sorošk<'ga koinilatn n tPm sa.in prpprlf-nl, \raša artilp. rija jp pri Zborpvem nsnpšno obstrpljevnla ¦Rnsc. ki pa so lo slabotn^ odgovarjiiii. V Dnkplski kotlini. V BardioveTii i^.-rtfm) vlada. popolen nvr. l'n>hivalstvo sp \v žp \e o-iia vniilo. drugi pa sp šc vrar-ajo, d;;s:ravno &toji Mi.ražnik komaj deset kiloinotrov od mesta. NaS pol ižaj ,je tako izvr&ten in ngodeii. naSe postojanke tako vari.p. položaj rnske annail^ (ako nenrejen. da jp prebiivalstvo s;)oz:ialo, da sp laliko mirno in zaupno vrue na svoja doniovja. Sedaj ni nobone skrbi ve<v', da bi "Riiisi ndrli 6pz mejo soroškega komitata. das'ravno so na te.i strani sovraž''.p čefp prodrlp žp najbolj globoko v ogrsko oepmljp. Naši z n«iskok()Mi zavzeli Ostri Vrh. V Karpatih divja sedai najhujši boj za U / o k in oz,emlje na izJiodni strani tega važnega prelaza. Naši so \ so ruske napade na tein prostoru uspešno odbili in prodrli celo do 25 kni dalee na gališko ozeml.je. Ko so prve dni mesca aprila nem&ke 8ete, ki se l.ore v Karpatili, zasedle gorsko sedlo Zvinin (izhodno od Užoka ria galiških tleh), so Rusi višino Ostri Vrh, ki leži izhodno od .Zvinina na desnem bregu reke Orave. krčevito branili. pned našimi napadi, ki so postajali vedno silnejši. Posebno artilerija nemškega, armadnega zbora, ki je bila postavl'cn.a pri Koz',ovi (mestecp ob Oravi\ ,;c prizadjala Rusoni velike izgube. \ s o b o t ».' d p 24, ajjrila so avstrijske čete z naskokom vzele J!ns»ni Ostri Vrh. Velike zasluge za zavzetje iiaajo tadi avstrijski saperji (vojaki za kopanje strelskih jarkov iu polaganje min), Med najhujSim ognjem so kopali jarke in kakor knt rili naprej proti Ostremii Vrliu. Istočasno so neniške čete prodlral-p na levi strani Ostrega Vrha in so za\zele vee sovražnikovih postojajik. Tako se je posi^ečilo, da je bil sovražnik pregnan z dobroulrjenvh postojank na obeh straneh reke Orave. Do r.edelje je v tem prostoru prišlo nad 1000 Rusov v avstrijsko ujetništvo. Dva ruskai bataljona sta bila vsled silivoga avstrijske«;v ognja popolnoma untfena. Zavzetje Ostrega Vrha je velikiega poinena za nadaljno bojevanje. Rnsi so smatrali to svojo postojanko kot nepremagljivo. Ve^ meseev so .jo ntrjevali z vsemi mogofiimi svedstvi. Naši pa, ki, so prodirali čpz |)relnz Lysa in Javormik, so se za napad dobro pripravili. Pionirji in saperji so po, no6i na t',lnem položili pred ruske postojanke minp, kl so v jutru dne 24. aprla z niskimi vojaki vred aletele v; zrak1 in prizadjale v ruskili vrstali grozno zvinešnjfivo. Naskoknjo6a infanterija je odvzela Rnsoin okop za, okopom. naš:: se niso strašili ognja ruskili strojnijh pnšk, ki je napravil velike vrzeli v najši'1,! vrsta.li. Nov.P rezerveso izpolnile nastale vrzeli in naM niso prej nehali, dokler ni na Ostrem Vi-lm plapolala av&trijjskai zastava, R.us; so \- divjem begii biežali proti severo-izhodu, Nov uspeh pri Ostrem Vrhu V n e d e 1 j o dne 125. aprila je nek avstrijski oddelek ž naskokom zavzel zopet novo rusko višinsko postojanko pri Ostrem Vrliu. jugoizbodno od mesteca Koziova, Rnsi so bežaJi. a na^i so rii neprestano zasledovali in jijn odvzeli 2 6 m o č n i li strelsk i h j a r k o v ter ninogo vojnega gradiva. Po nofi' so Rus'i skušali Ostri Vrh zopei zavzeti, a so bili odbiti, V teli bojili smo ujeli zopet 1000 Rnsov. Na. stotine mrtvili Rusov je pokrivalo bojišče. V globinah pri Ostrpm Vrlm so ležali ruski mrliči |w vpe nieirov visoko. Ciora Zvini.n (do 1000 metrov visoka), Ostri Vrh in ostale postojanke ob Oravi zapirajo pot niski armadi na Ogrsko. najn pa odpirajo pot do Strvja in Lvc»-a. Prelaz Užok je sedaj tirdno v naših rokali. Zastava trdnjave Przemysl. Iz Cnriiia.se poro^a. dai, ko so preiskali prtljago avst-ro-ogrskili častnikov v Kijevu, so našli v rofti:em koveegu generala Tamassy zastavo trdnjave Przemvsl, pri drugili oastaikili pa zastave ] osameznih polkov. razrpzame v kosce. Car v Przemyslu. \i Tjvovn poroeajo: Car je prispel v spremstvu generalisima Nikolaja Nikolajeviča v Przemysl. Naistaiii! kp je v poslopju, kjer .;« ?tai:ova1 poprpj gieneral Kusniiinok s svojim štabom. Ogledal si jp \' sobod> dnp 24. aprila przpmyslsk(j ntrdlio.. nakar se \c zoppt vniil \ Lvov. Nov načia strelskih jarkov. Iz avstriiskega vo]n«ga poročevalnega stai;a se porora: Karpatske čete delajo sedaj moftnejSa in ugodnejša krifia. I5ri tem so Nenici opustili sedanji naf.in strelskili javrkov. katere so imeli na Pol]skem in Francnsk-p.ni. Znmpnjali sc> jili z oko|>i, kjer s« voda lnliko ii(>ovi'rai'o c.dtpka ;¦> k;tPi'P se laliko doseže, ue da bi sovražnik o;iaz'l. f>lo ;e se prav tako malo opazi kot jarke. Madžar slavi slovenske polke. Porofievalci neslovenskih listov so polni hvale o naSih slovenskih vojakili. Vojni dopisnik madžarskega lista ..A Nap" je v drnžbi z drugimi časnikarji obskal karpatsko bolišč«, kjer se bori tretja a,Tmada. O obVskn poroča: Armadni poveljnik gencral Bo- r o e v i 6 je sprejel Casnikarje zelo prisrčno in jim predstavi;aJ naše polke, ki so preptali zadnji 6as hu^ de, vro('o boje in so kot zmagovalri izšli iz n]',h. Najprvo so gostje obiskali III. armadni zbor, kabeiremu povelJ!u.ie karni poveljnik feldmaršallaijtnant Krautwaid pl. Amrau. Cete III. armadnega zl^ora — ve6L i.onia slovenski polki — so vojaki prve vrste. izbomL junaki, cviet iu jedro naše armade. Ti junaki so doma iz Stajerskega, Koroške, Kranjske> in Primorske. Borijo se z neprimernim junaštvom ter z navdušeno požrt\pvalnost.,o biraniio ogrsko mejo. Tako sodi o siovenskili vojakili — Madžar,. Slava Hrvatom! V ogrski državni zbornici je miinistrski preds&dnik grof Tisza proslavljal tudi junaštvo Hrvatov v sedaii.ii vojski,. Ta pohvala je tem važnejša in več vredna, ker prihaja iz ust .Tisze, ki velja kot človek, ki postavlja svoje madžarst\ro nad vse. Govoril je: ,,Ne monem za.molčati, da 'tndi nemadžarski deli tega naroda kažejo v tem veLkem 6asn siajne dokaze s\oj« domovins.ke ljubezni. (Dolgotrajno odobravanje.) (JoU)vo iui bo vsak olan te zbomice pritrjeval, ee svoje domolju,bi:o vese'.je posebno poudarim, ker je i.ateh jniiaš(kili bojili imel bra.ta\\ski narod lirvatski svoj najsijajnejši delež. V ogrski z,godo:\ini so sijajni in tenin:, pa ved..o siavni oni listi, ki jih je pisala skupno prelita, kri' ogrskega in hrvatskega naroda." Hrvati 'trdno upajo, da bodo besedam sledila v mirn tudi dejanja in da bo Hrvatski zas'iguran s\roboden narodni razvoi. Srbsko uradno poročilo o obmejnih bojih. Hrvaški listi porof ajo 'iz Btikarešte: D'ne 20. aprila objavljeno uradno srbsko poročilo omenja manjše obmejne spopade^ 111 pravi o. tem sledeče: Dne 17. aprila jo streljal sovražnik iz težkih topov na vas Sip, kjpi1 je bilo \ie6 poslapij poškodovanilu Konftno poroča srbsko poročilo, da je 18. aprila 700 Albancev pri Kafazaiiiju napadlo mejo ohridskega. okrozja. Boj je trajal ves dan in se je končal še le proti 5i, uri. Podrobnosti so še neznane. Poveljnik obmejnih čet ie odpotoval na j)ozoriš6e bojev. Boji v Belgiji. Pretekli četrtek dne 22. aprila so Nemci v Belgiji pri Irfuigiemarku preseneti.ii angleško-francoske posto.|anke in prodrli na dveh krajili čez ipernski kanal na njegovo zjaliodno stran. Osvojili so si 4 vasi, u c:i KiOO Angležev in Francozi.1.- tei" »apleiiMi H0 to. pov. Drngi dan, v petek dne 23. aprila, so si Nemci že na zahodni straai ipernskega kanala osvojili kraj Lizerne. n;pli zopft b'i'/u KiOO niož in zaplienili 6 topov. V soboto so njeli nadalje čez 1000 Angležev ter zajpli vpčjp .^tevilo strojnili pivSk, Na nngleško javnost so ti nemški nspelii naredili mufien ntis. .ASngleška javnost je bila od vojaških krogov poucena, da .ievsa^ko proriiraii.jp Nemcev v Be'lgiji i/Aiiueeno in a".gleška viada jp v Berorini dala že poizvedovati1, ali bi ne l»ilo mogoče sklen't posebrega m'ni iiipaI N-emeijo in Anglijo. Nemčija bi nai Angliji pripoznala sanio pospsŁ francoskili pristaniiše Diinkirchen, Galais, Boulo«np iri Havre tpr pospst tiirških otokov Tenedos in Lemnos pred Dardanelami. lver remška vlada ne morc pripustiti angleškiji j)ristan;jšč na francoski zeml.ji in ker ne more kot zaveznca proti Turčijh zahrbtno postopati. jp odloono odklonila poandbo. Sedaj se trudjo angleške 6ete, da bi nagnale Ncmce vsaj z za_ llodne strani inprnskega kanala. Po porofiilih nemškili lstov se jiin (o ni posrefiilo. Borba za Dardanele. Angleriin Franoozi so zadnji, fas prinravili nov napad i a D.irdanels.. .Napasti liočejo to važno morsko ožino z morja in s sullega. Zi mnogimi ladjami so spravi'i na l'lžnje otoke pri Dardanelah večje .^tevilo vojažtva. Nekateri listi pravijo, da znaša ta armada, s katero Ijo^ejo Angleži in Francozi s sn.hega napasti Darflanele, isad (iO.000 niož. V pondeliek dnp 20. aprila je sovraž.vik nenadoma. in istoftasno izkrral na 4 krajih svoje (";pte na. polotok Galipnli, ki leži iia evropskf- straai l^arda :p], O tem napadn poro^a turški glavi i slan: ])i:.p 2(5. aprda je poi/jkušal sovražnik (>od varstvom svojili vojnih lad^j na štirih tofikah zapadne obali galpol.jsk.pga polotoka izkrcati ftpte. in sirfir: ob ustjn Si.'^!ii!!d(>rp na obnlali pri utrdbah Ari-Burnu, zapadno od Kaba-Tepe in Tekkp-Bunnii izkrcaui so\ražni oddolck so tnrški voiaki naskooili z bajonetom in zagnali v morje. Pri An-Bnrnn izkrcane fete so poizkus 1p prod;rati. n. so iili tnrške fpte v prcfnapadu vrglp nazaj na obal. l)pl teli sovražnilr brambnih sil je b-1 pOMOfti prisiljpn. da se, je v l*gu mnaknil naza; na ladjp. T)no 20. t. m. so tnrške (Vte svoje napiidc n;i vspIi fro-itali nspešno iiadaljevalfl. Ob^nem sp >e dnp 25. t. m. priVrližalo inorskiin ožviani sovraži)D brodnvip •/. naniP oin. izvpsf naparl z morskp straiH. a sp ,io moralo pred tnr^kiin ognieni nmaknit;. T«koin bu.ia so Turki pno sovražno torppdovko potopili. drugo pa težko poškodovali. Odvlekli so jo \- sjneri proti otoku Teuedu. Novejša turška poro&ila pravijo, da so imelii Angleži in Franoozi v bojih na gali,po*ljskem polotokn 400 mrtrili, 200 sovražnikov pa je prišlo v turške roke. Oddelki moliamedanskili Francozov. so uskooili k -Turkoni, Kaj je z ItalijoV Prav dobro odgovarja ::a vsa vprasanja. ka,j bo storila Italija,, rimski dopisnik fraricoskega. lista -^Matin". ki piše: Noben elovek v Riniu, izvzemši lcralia in inir.istrov Salandre in Sonnina, ne ve, kako da, sc odlooi Italija. ItaJija zasleduje svojo polt ko s popcinim moikoin. Gotovo pa je. da ltalija svoje vojne priprave Se vedno izpoliijuje. Tako se poroea iz Amerike, iz Eas St. Louis. da je sklenila laška vlaldia s tamkajšnjimi trgovoi novo pogodto za 15.000 konj. Prejšnja pogodba za 8.000 konj je že izvršena in več t soč konj ;e že na poti v Italijo. Sknpno je bilo dosedaj iz imeno. vanega kraja odposlanili v vojskujoče se evropske države 80,000 konj. Bolgarija ne misli na vojskt. Bolgarski finančni minister Tončev se je izjavil napram dopisniku rumnnskega lista ..Dimiueaza" sledeče: Bolgarija niti ne misli n a to, dabi se udeležila vojiske, ker bi stem k o r i s t i 1 a s a m o s v o j i m si o v r a, ž n i ki o m. Ako zmaga trosporazum, bi postala, Srbftja država z 20 railijoai prebivaicev in bi b la mo&.ia dovol.i, da bi sc branila nam dati naziaj ozemlje,, katero naun ;« s s '<) izirgala. Alco pa zmagata Avsitrija; in Niemcija, )••' bil i<o:i«c Srbije in Bolgarija, bi postala (teloma i!<ui ded;č. Iz tega je razvidno, da more Bolgarija le tc iaj dati trosporazirmu vojaške pomoči, če }\ trospor;;znm že v naprej jamči, da dobi Bolgarija po konoani voiski novega ozemlja. To se dosedaj ni zgod¦]». 25 do 26 milijonov pod orožjem. V ogrskem državnem,1 zboru je doraobrainski minister Hazai opisoval spremembo v vojskovanju, ki je nastala vsled splošne vojne obveznosti. Vojskujo&e države so })O njegovem računu postavile dosiedaj, seve. da ne naenkrat, ampak tekom vojske, 25 do 26 mili1jonov vojakov na bojišče. Oben-em se ]e po njegovem mnenju vojskovalo 0 do 7 niiilijonov vojakov. O spopadu iako velikanskih množic ne ve porofiati svetovu na zgodovuna. Bojna črta znaša proti Franeozom in Angtežem 850 km, proti Rinsom in Srbom 1500 km. Tudi glede silovitosti in glede dolgotrajnosti posameznih borb ni najti v prejšnjih casih primere. Nahajajo se voiaki, ki so se že dosedaj udeleždi' več kot 100 bitk. Izgube znašajo mnogo več kot nekdajj, namreč 10 do 15 odstotkov. Vprašanja in odgovori. M o ž m o r a 1 k o t d e 1 a v e c k ž e 1 e z n i c i. Vprašanje: Moj mož, ki je star že 44 let, je bil vpoklican kot delaviec in dela sedaj na železnici v M. Ker mi manjka delavske mo6i, kaj naj storira? Odga vor: Mož je bil gotovo vpoklioan na podlagi zakoiia za vojaške dajatve. Vsakdo, kdor je vpoklican, se mora vpokMcu odzvati, Toda obeniem se lahko naredi pritožba na, okrajno glavarstvo, v kateri se razložijo domaifie razmere, ter se prosi, da se mož oprosti vojaško-.dajatvene dolžnosti. Ako vas okrajno glavarstvo ne usliši, se pritožite na c. kr. namestništvo, in ako tudi to ne, na c. kr. domobraiisko ministrstvo. Pritožbo lahko vloži mož, a tudi vi v njegovem imenu. V postavi je tudi določeno, da se morajo najpre.j uporabiti mlajše osebe. Mogoče vam bo ta migl.ja.j prav pri¦ šel. Brez izkaznice nič dati! Vpra&anje: Prišel je k tneni raož, ki je rekel, da priliaja v imenu okrajnega glavairstva, ter zahteval, damumoram prodati pšenico. Ponuial j.e 40 K za meterski stot. Ker niu nisem hotela dati. je pretil s ka.zni.io. potem pa odšel. Ali se mi bo kaj zgodilo? Odgovor: Ni6 se vam ne bo zgodilo. Mož je bil gotovo slepar, Gla\rarstva bodo zalitevala žito ali p:snieno ali pa potom občinskega predstojnika. In 6e bi že kdo drng bil dolofien — kar navadno ue l»o — morn meti izka/.nicn in pooblastilo od okrajiiega, glavarstva z uradnini pnratoiii. Naznanite stvar orožništvu in opišite mu natanko moža. Okrajna glavarstva iz tega slučaja razvidijo ])otrebo, da se javno razglasiio na/.viš.je rene za morebitni odkup žita, kakor se ,je to že zgodilo v maribor«skem okraju. Z a v o j a k e v t u j i h bl o)L n i & ji L o a li. VpraŠanje: Moj sin leži ranjen v bolnišnici v Debrečinu na iOgrskem. Ker imu je rana preccj zaoelila, me vedno prosi, naj mu izposljujem, da pride v kako mariborsko bolnišnico. Rad bi ustregel njegovi prošnji, a ne vem, kaj naj storim. 'Odgovor: Ako ogrska bolnišnica va&ega sina odpusti in izjavi, da ]e sposoben za potovanje po železnici, ga j)e potem raogoče dobiti v Maribor. A zasigurati si morate poprej, da bodo vašega siiia v kaki mariborski bolnišiiiici sprejeli. Pojd.te osebno k vodsltvu vojaške bolnišnice v Mariboru ali pa napravite pismeno prožajo, da se vasega ianta sprejme v kako tukajšnjo bolnišnico. Predstojništva vOjaškili bolnišnio ustrežejo, če le mogoee, takjm prošnjam. Naj vara izročijo v bolnišnici pismeno zagotovilo z.a sprejem in to zagotovilo pušljite ogrski bolnišnioi, Na ta način bo ^aš sin kmalu piišel v domači kraj. Z a o b r t n i k e - d a. v k) o,p 1 a č e v a }j' e. Vprašanje: Ze od 15, februarja, 1915 sem kot Čn.ovoj. nik pri vojakili. Doma sem izvrševal čevijarsko obrt, katero pa sem sedaj, radi vojaške službe moral usta\',t'i. Davkarija me tirja seclaj za obrtni davek, ki ga radi pomanjkanja sredstev ne morem plačati. Kaj naj storim,? Odgovor: Vzamite polo papirja in naredite na c. kr. okrajno glavarstvo (.davčni oddelek) proš.ijo, da se vam obrtiii davek za čas vaše vojaške službe opusti, ker začasuo obrti ne izvršnjete. Omenite v prošnji, da obrtni list sioer obdržite, ii izvrfp\ ;!,!„« svoje obrti prekine-te, dokler se vas ne odpusti od vojaške službe. Uradne odredbe. '' Odredbe za preskrbo pomanjkanie trpečega prebivulstvii. C. kr, namestaija v Gi-adou nam poroča: Vedjiio hujša draglnja in pičlost živil sta napotili namestnika grof Clary und Aldringen že pred nekaj tedni, da je ustanovil sklad aa preskrbo. ki ima nalogo, v najširšem obsegu skrbeti za preživljanje prebivalstva. Pred nekaj dnevi je dospel pii namestniku tznaten dar g. opata v St. Lambrech.tu,, kateremu se je zahvaliti, da je sklad naraseli na približno 60.000 K. Kmalu \e prišel nujni povod in načeti je bilo treba to premoženje za namen, kateremu je odmenjeno. Takoj po uvedbi krušnih. nakaznic je bilo jasno, d!a( ne more izhaiati delavsko prebivalstvo z (odmerjeno mno/.ino moke in kruha, ne da bi zamoglo izdatno se posluževati drugih živil. Radi splošne draginje pa manika muogira za to potrebnih sredstevi. Da se revnejšim krogom v tej smeri kolikor mogoče pomaga, je uvedel namestnik grof Clary za sedaj v. Gradcu in v Bggenbergu pri Grfadcu oddajo živil za revno domače prebivalstvo po nekdanjih mirovnih oenah; na petih krajih so že začeli s prodajo. Kakor vedno, je ponudil tudd tukaj štajerski gospejni pomožni odsek svojo pomoč v obči blagor tei' prevzel v Gradcu prodajanje živil. Za sedaj se prodjaja krompir, fižol in mast, a vendar bodejo kakor hitro mogoee začeli tudi s pi-odajo mleka. Sklad za preskrbo ima pri tem nalogo, da pokrije razliko med sedanjimi dneviiimi cenami in mirovnimi cenarai, po katerih ta živila prodajajo. Nadaljno s pomočjo namestnika od štajerskega gospejnega pornožnega odseka započeto delo je prirejanje vojnih obedov za ubogo domače prebivalstvo. Preddela za to so že v polnem leku dn s tei.r, poverjene gospe skrbijo a neumornim delovanjem, da bo kmalu mogoce zaCeti deliti obede, Če bi se pokjazalo, da je treba tudi v drugih krajih na Stajeriakejn enakih uvedb, bo tudi tamkaj priskoSil na poinoč skiad va preskrbo, v kolikor mu dopuščajo sredstva. Radi zagotovitve preskrbi v večjih industiijskih. sredižčih se je vršil — kakor že znano — dne 16. aprila pod predsedništvom namestnika grofa Clary v c. kr. gradu v Gradcu razgovor zi zastopnild štajerske industrije; z ozirom aa ^akonvto iiles^itev porabe ralinskih izdelkov so tukaj zlasti povdarjali potrebnost nabave izdatne množinf> nadomestnih živil., V ta namen je namestnilšJ obljubil popolno pripomoč c. kr. namestnliškega deželnokulturnega nadzorništva, kateremu naj posamezni obrati uaznanijo potrebo ži\nl-nadomesta. Upati je, da bo mogoče sklad za preskrbo še nadalje ojačrti, da ho zamogel zadošoeVatl svoji nalogi še na širši podlagi, da bo v fem velepomembnem, pa tudi resnem času koiikor mogoOe mnogira odvzeta težka skrb za naš vsakdanji kruh. * Peeivo za zilravilišda in za bolnlke. Štajersko namestništvo je izdalo naredbo, s katero se določa proizvaja in uporaba peciva v bolnišnieah in drugih zdraviliščili, k|akm- tndi za bolnike, ki se nahajajo v domači oskrhi in sicer: Proizvajati \e dovoljeno kruh s 50% pšenične moke, ostala množina moke nv> ra biti ječmenova, koruzna, riževa ali druge vrste moke. Proizvajati je dovoljeno i^aikozvani vodeni suhor (cvibak) s 30% pšenione ali ržene moke, oštala množina moke mora biti jefmenova ali druga moka in je dovoljeno nporabljati za suhor jajca in mleko in nekoliko sladkorja. Izrecno se povdarja, da* je veljavna ta odredba le za bolnišnif«, zdiavilišca in za bolnike, ki se nahajajo v zasebni oskrbi. *' Trgovina z jajci. Ker se je piišlo na sled mnogoterim nedostatkom, ld so se dogajali v zadniem času v nekaterih okrajih pri nakupovanju In pobiranju jajc, je izdalo štajersko namestništvo odredbo, da morajo podrejene politične oblasti strogo nadzorovati trgovino z jajci. Določeno }e, da morajo imeti osebe, ki se pečajo s kupovanjem jajc na deželi, posebne dovolilne izkaznice (legitimacije), katere izdajo poiitifiiie oblasti. Odslej naprej smejo kmetje prodajati iajca le taldm osebam, ki imajo tozadevne izkaznice in ie strogo prepovedano. prodajafi jajca tujim in takim osebam. ki nimaio takih izkaznic. Namestniška odredba Ima namen. preprečlti na eni strani neumestno prefiraaie cene iajcem, ki so jih povzročili razni prekupci.