Pottni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenlurt	lihaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenturt	Posamezni izvod 1.00 šil., mesečna naročnina S šilingov
P. b. b.
Letnik XXVI.
Celovec, petek, 12. marec 1971
Štev. 10 (1495)
PRED USTAVNIM) SPREMEMBAMI V JUGOSLAVIJI:
Obnovljen program bratstva in enotnosti ter enakopravnosti jugoslovanskih narodov
V Jugoslaviji se že nekaj časa pripravljajo na važne spremembe oziroma dopolnitve ustavnih dotočil, s katerimi bodo postavljeni na nove osnove predvsem tudi odnosi med federacijo in republikami. Tozadevno so v vseh republikah pripravili predloge, ki jih je potem koordinacijska komisija zvezne ustavne komisije združila v osnutek ustavne reforme, o katerem zdaj na široko razpravljajo. Ta predlog osnutka ustavnih sprememb bi — kakor je na nedavni seji predsedstva ZKJ dejal Edvard Kardelj — lahko označili kot „predtog dogovora progresivnih sil naše družbe o družbeni akciji, ki ustreza sedanjemu času, in kot obnovljen program bratstva in enotnosti ter enakopravnosti narodov Jugoslavije'’.
Na seji je bilo poudarjeno, da sla samoupravljanje in narodna Svoboda pogoj za zbliževanje in združevanje narodov. Pri pripravah na ustavno reformo je bilo že od vsega začetka jasno — in to prihaja do 'izraza tudi v predlaganih
federacijo, marveč gre za vprašanje, kakšni so njihovi interesi in njihova družbena zavest, ki jih združuje.
Med načeli, ki združujejo narode Jugoslavije in končno tudi določajo povsem originalno naravo
ustavnih dopolnilih — da jugoslo- jugoslovanskega federalizma in
Vanske socialistične državne skupnosti ni mogoče vključiti v klasične oblike federalizma ali konfedera-tizma. Zato se tudi ne postavlja vprašanje, da bi narodi Jugoslavije izbirali med federacijo in kon-
ustave, je Edvard Kardelj na omenjeni seji posebej poudaril:
■	Pravica vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve.
■	Takšen položaj vsakega naro-
Mir na Bližnjem vzhodu
ŠE VEDNO NA ZELO TRHLI PODLAGI
Od začetka tega tedna naprej je *nir ob Sueškem prekopu spet na zelo trhli podlagi, odkar se je iztekel sporazum o enomesečnem premirju naed Egiptom in Izraelom. Ta mir se Pravzaprav le podaljšuje brez vsake formalnosti, kajti vsak trenutek lahko pride do kakšnega »spodrsljaja** na eni ali drugi strani, s tem pa do obnovitve sovražnosti, do novega obkroženega spopada, katerega obsega tn predvsem posledic danes nihče ne n>ore predvidevati v naprej.
Zaradi tega skrajno napetega položaja se na sedežu Združenih narodov nadaljuje živahna diplomatska dejavnost. Za prihodnje tedne pričakujejo večji pritisk mednarodnega javnega mnenja na Izrael, naj umakne svoje čete z vseh zasedenih arabskih ozemelj. Takšen razplet pričakujejo opazovalci zlasti po pozivu glavnega tajnika OZN U Tanta, ki Je od izraelske vlade ponovno zahteval, naj znova pretehta svoje stališče ju pozitivno odgovori na predloge, ki jih ije glede rešitve spora izdelal Posebni pooblaščenec OZN Jarring.
številne prireditve ob 30-letnici OF
Letos bo minilo 30 let od ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda ter bodo ob tej priročnosti priredili številne proslave *n manifestacije po vsej Sloveniji.
Osrednje prireditve v Ljubljani se bodo začele 26. aprila s slavnostno sejo SZDL, k|er bodo pode-priznanja OF. Na sam dan obrnite, 27. aprila, pa bo v dvorani Tivoli velika prireditev pod geslom »Mladina in OF”. Osrednje repu-oliške proslave v počastitev 30-let-nlce ustanovitve OF se bodo poleg delegacij iz vseh slovenskih občin Udeležili predvsem tudi nekdanji JSktivlsti OF, družbenopolitični de-Qvd, šolska mladina ter gostje iz sTnigfh jugoslovanskih republik in Predstavniki zamejskih Slovencev.
Pričakujejo, da se bo na osrednji Proslavi v Ljubljani zbralo kakih 7°00 ljudi.
Čeprav na sedežu OZN v New Yorku prevladuje prepričanje, da v bližnji prihodnosti ne ena ne druga stran ne bo obnovila sovražnosti, hkrati opozarjajo, kako zapleten, nestabilen in negotov je sedaj položaj . „	.	....	. ,	....	,.
na Bližnjem vzhodu/ko premirja za- J*«** republik v federacij, tud, v
da, ki mu zagotavlja vse možnosti samostojnega razpolaganja z vso družbeno produkcijo v republiki.
H Skupna revolucija in skupni boj za izpopolnitev oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, kot tudi socialistične, samoupravne in demokratične družbe.
■ Vrsta skupnih ekonomskih in drugih koristi, ki se ustvarjajo na enotnem trgu in enotnem gospodarskem območju.
B Vzajemna solidarnost in pomoč narodov Jugoslavije v političnem in gospodarskem smislu, še zlasti pa glede skupnih prizadevanj za hitrejši gospodarski razvoj gospodarsko nezadostno razvitih republik in pokrajin kot ekonomskega, družbenega in političnega interesa vseh narodov in narodnosti Jugoslavije je bistvenega pomena za njihovo resnično enakopravnost.
B Zavest o usodni povezanosti, ki sili narode Jugoslavije k skupnemu zagotavljanju svoje neodvisnosti in nacionalne varnosti.
B Popolna odgovornost republik in avtonomnih pokrajin — v okviru usklajenih skupnih obrambnih prizadevanj narodov Jugoslavije — za razvijanje obrambnih sposobnosti narodov ter za organizacijo in vodenje vseljudske obrambe.
Obveznost sporazumnega od-
Zakaj ne tudi pri nas?
V	kakih sto predšolskih razredih v Franciji ie sedem let izvajajo zanimiv poskus: okoli 4000 otrok se že v predšolski dobi uči nemščine. Pouk se pričenja s tremi leti starosti, pri šestih letih pa otroci, ko vstopijo v redno šolo, že povsem obvladajo nemški jezik, tako da jih sploh ni mogoče razlikovati od pravih Nemcev. Pri tem so raziskave pokazale, da je povsem neupravičen strah, da bi otroci zaradi predčasne konfrontacije s tujim jezikom zanemarjali svojo lastno materinščino, je v tej zvezi poudarila glavna nadzornica francoskega šolstva Aliče Delaunay.
V	Franciji je torej koristno, kar je pri nas na Koroškem baje škodljivo. Iz tega dovolj jasno vidimo, kako „tehtni" so argumenti vseh tistih, ki se zaletavajo v dvojezično šolo. Pri tem pa je treba pomisliti, da v koroškem primeru niti ne gre le za učenje jezika prebivalcev sosedne države, marveč za materinščino enega izmed obeh narodov v deželi. Torej bi moralo biti učenje obeh jezikov še toliko bolj potrebno in koristno.
*
V	Italiji se zadnje čase bistveno spreminja odnos večinskega naroda do drugih narodnostnih skupin v državi. To prihaja do izraza zlasti v vprašanju Južne Tirolske (tozadevno začenjamo danes ponatiskovati daljši članek na 7. strani), nov duh pa začenja prodirati tudi v pogledih na slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Tako je na primer tajnik tržaške demokristjanske stranke Coloni pred dnevi dejal, da prav prisotnost slovenske manjšine na tem področju daje Trstu še večje možnosti, ko se skuša uveljaviti kot stikališče mednarodnih interesov. Zato — kakor je poudaril Coloni — »slovenske manjšine ne smemo asimilirati, temveč jo moramo zaščititi, kar lahko storimo z ustrezno zakonodajo in dejavnostjo upravnih forumov
In pri nas? V najboljšem primeru nas hočejo „tolerirati“; o zaščiti manjšine ni govora, pač pa je večkrat slišati prikrita in očitna namigovanja o asimilaciji, medtem ko nekateri grozijo celo z genocidom.
Kdaj bodo dobra in pozitivna spoznanja drugih služila kot zgled tudi na Koroškem oz. v Avstriji?
radi izraelskega odklonilnega stališča ni bilo mogoče tudi uradno podaljšati. Kako dolgo bo trajalo sedanje stanje, bo seveda pokazala šele bodočnost. Vsekakor pa je vsem jasno, da se v nedogled ne more vleči stanje, ko mir dobesedno visi na tanki niti.
Slej ko prej je kakršnokoli reševanje spora odvisno seveda tudi od obeh velikih sil, ki pa doslej še nista dovolj jasno pokazali resnega zanimanja na dokončni zagotovitvi miru.
tistih vprašanjih, ki se tičejo ustavnega položaja republik kot tudi drugih njihovih življenjskih interesov, ki se nanašajo na njihov enakopravni gospodarski in politični položaj.
B Uvedba takšne strukture osnovnih organov federacije, ki zagotavlja neposredno udeležbo republik v določanju 'in izvajanju bistvenih elementov politike zveznih organov.
Razvoj in zaščita manjšin
bistvenega pomena za sodelovanje in prijateljstvo
V torek je prispela na uradni obisk v Slovenijo delegacija tržaške pokrajine pod vodstvom predsednika pokrajinskega sveta dr. Michela Za-nettija. Pri razgovorih, ki so jih imeli gostje iz Trsta s predstavniki Slovenije, je bilo vedno prisotno tudi vprašanje narodnih manjšin, sicer pa so se razgovarjali o raznih obojestranskih interesih in možnostih sodelovanja.
Že v pozdravnem nagovoru je
Občni zbor Zveze slovenskih žena
V	ponedeljek 8. marca, torej na mednarodni dan žena, 'je Zveza slovenskih žena izvedla v prostorih 'Dijaškega doma Slovenskega šolskega društva v Celovcu svoj redni letni občni zbor, ki je potekal v prazničnem vzdušju. K temu je nedvomno prispevala tudi 'lepa udeležba članic, slovenskih žena in mater, ki so prišle na svoje zborovanje, s katerim so hkrati proslavile tudi mednarodni ženski praznik.
Predsednica Zveze slovenskih žena Milena Grob-lacherjeva je uvodoma pozdravilo vse navzoče, poseben pozdrav pa je izrekla soprogi jugoslovanskega generalnega konzula v Celovcu Lavri 'Budihnovi in soprogi konzula Iris Čopovi ter ostalim ženam in uslužbenkam z generalnega konzulata. Nato je govorila o pomenu in vlogi žene v človeški družbi in o njenem uveljavljanju kot enakopravni partner tako napram moškim kakor v družbenem življenju sploh. Ob tem je naglasila, da si je žena svoje pravice priborila z vztrajnim bojem in delom, vendar pa tudi v današnjem svetu, zlasti v nerazvitih deželah, zapostavljenost žena še ni povsem odpravljena.
V	svojem govoru se je predsednica ZSŽ bavila tudi z našim narodnim vprašanjem, ki še vedno ni tako rešeno, kot bi po državni pogodbi moralo biti. Dejala je, da v boj za enakopravnost lahko uspešno poseže tudi slovenska žena in mati, posebno s tem, da svoje otroke vzgaja v ljubezni do materinega jezika in jim vzgojo v tem jeziku omogoči tudi v dobi šolanja, ko jih prijavi k dvojezičnemu pouku. Navzočim ženam je razdelila tudi brošuro, ki jo je izdala Slovenska prosvetna zveza in v kateri je nazorno
nakazana prednost znanja dveh jezikov z vsemi vidiki in problemi, ki so jim starši izpostavljeni, ko stojijo pred odločitvijo, ali bodo svojega otroka prijavili k dvojezičnemu pouku ali ne. Ob koncu je Milena Groblacher še nakazala delovanje naše ženske organizacije ter opozorila na sodelovanje posameznih članic v drugih slovenskih organizacijah in ustanovah.
Na občnem zboru je spregovoril tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter, ki je zbranim ženam čestital za njihov praznik, nato pa jih seznanil z dejavnostjo naše osrednje organizacije in s problemi, s katerimi se srečavamo v boju za dosego naših narodnih pravic. Omenil je tudi letošnje predsedniške volitve v Avstriji in obrazložil tozadevno stališče ZSO. Posebej je opozoril na bližnje ljudsko štetje in žene pozval, naj tudi po svojih močeh vplivajo na resnično navedbo podatkov glede jezika. Končno je še prikazal šolsko problematiko in naglasil odgovorno nalogo slovenskih žena, da ohranijo v naših družinah našo domačo besedo.
Občni zbor je za predsednico ZSŽ ponovno izvolil Mileno Groblacher, pa tudi ostale odbornice so bile potrjene v svojih funkcijah. V diskusiji so udeleženke zbora spregovorile o raznih vprašanjih, Helena Ku-har-Jelka pa je poročala predvsem o delovanju krajevne organizacije v Železni Kapli in o uspešni proslavi dneva žena zadnjo nedeljo (o proslavi posebej poročamo na 4. strani — op. ured.).
Po občnem zboru so se žene ob pogostitvi, ki jo je pripravil odbor ZSŽ, zadržale še v prijetni družabnosti.
predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Stane Kavčič opozoril na vlogo manjšin, ko je med drugim naglasil, da je »sodelovanje prebivalstva naših obmejnih krajev močan in velik politični kapital, ki ga želimo še povečati in učvrstiti v interesu naših narodov in naših narodnih manjšin — slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji — na podlagi njihovega svobodnega in demokratičnega razvoja, dostojnega dosežene kulturne 9topnje“. Predsednik tržaške pokrajine dr. Zanetti pa je, ko je govoril o odnosih med obmejnim prebivalstvom, dejal, da ljudstvo na tem področju želi »trajno učvrstitev prijateljstva in iskrenega razumevanja med obema državama s potrditvijo sedanje teritorialne ureditve, ker je le ta poroštvo in jamstvo za poglobitev in razširitev prijateljskih odnosov “.
Med uradnimi razgovori je bila izražena obojestranska želja za nadaljnjim uspešnim razvojem sodelovanja na različnih področjih med obmejnimi pokrajinami Jugoslavije in Italije. Ko sta obravnavali vprašanja narodnih manjšin, sta delegaciji poudarili, da »so položaj, svobodni razvoj in zaščita narodnih manjšin bistvenega pomena za nadaljnji napredek sodelovanja in prijateljstva med obema državama ter obmejnimi pokrajinami".
Spored obiska delegacij tržaške pokrajine v Sloveniji je obsegal tudi oglede raznih ustanov, prav tako pa so gostje obiskali predsednika skupščine mesta Ljubljane inž. Miho Košaka, rektorja ljubljanske univerze prof. dr. inž. Mirjana Grudna in druge predstavnike ter ustanove.
Obisku pripisujejo izredno velik pomen in vidijo v njem znak zopetnega izboljšanja jugoslovansko-itali-janskih odnosov, ki so bili ob koncu lanskega leta tako obremenjeni, da je jugoslovanski predsednik Tito celo odpovedal svoj obisk v Italiji.
v~exvc/nx^<5
Značilnosti gospodarskega razvoja
Letošnji dunajski pomladanski velesejem je triindevetdeseti v vrsti vsako leto dvakrat ponavljajočih se sejemskih prireditev na Dunaju. Hkrati je dunajski pomladanski velesejem prvi sejem, ki ga letno prirejajo v Avstriji in eden prvih v Evropi sploh. Spričo tega je razumljivo povezan z gospodarskimi razgledi, ki so posebej tehtni zaradi tega, ker temeljijo na letnih poročilih in bilancah tako regionalnega kot mednarodnega gospodarstva. Ti razgledi odpirajo vedno spet možnosti za aktualne aspekte v zvezi z razvojem regionalnih in mednarodnih gospodarskih prizadevanj. Te možnosti odpira tudi letošnji pomladanski velesejem na Dunaju.
V	zvezi z njim je treba omeniti tri bistvene značilnosti, ki omogočajo določene aspekte nadaljnjega gospodarskega razvoja:
1.	Prodor avstrijskega gospodarstva na svetovni trg in njegovo prepletanje z mednarodnim gospodarstvom.
2.	Vpliv tega prodora in prepletanja na regionalno gospodarstvo avstrijskih zveznih dežel.
3.	Vloga splošnih blagovnih sejmov v primerjavi z vlogo strokovnih sejmov mednarodnega značaja na poti uveljavljanja gospodarskih podjetij na svetovnem trgu. Avstrijsko gospodarstvo je v zadnjih desetih
letih prodrlo na široki svetovni trg in si tam ustvarilo svoje trdno mesto. O tem zgovorno priča razvoj njegove zunanje trgovine. Od leta 1967 na 1969 se je obseg izvoza povečal za 33 odstotkov na vrednost 62,7 milijarde šilingov, uvoz pa za 22 odstotkov na vrednost 73,5 milijarde šilingov. Istočasno se je primanjkljaj zunanje trgovine zmanjšal od 12 odstotkov na 7,7 odstotka njenega obsega. Vendar je ta primanjkljaj relativen; vsa leta ga je gospodarstvo pokrilo s presežkom v turistični bilanci in v bilanci mednarodnih uslug.
Ugodno mesto Avstrije v zunanji trgovini in v mednarodnem gospodarskem sodelovanju je nedvomno v veliki meri posledica udeležbe in sodelovanja gospodarskih podjetij na mednarodnih sejmih doma in v svetu. V zadnjih desetih letih se je avstrijska uradna udeležba na splošnih mednarodnih sejmih povečala za 180 odstotkov, ona na strokovnih sejmih pa celo za 650 odstotkov. Porast je torej očividen. Po njem je mogoče sklepati, da je v veliki meri prispeval k dosegi sedanjega mesta Avstrije v mednarodnem gospodarskem sodelovanju in da je moral istočasno bistveno pospešiti regionalno gospodarsko dejavnost.
Slednje je najbolj očitno na Dunaju in na Koroškem. Tako Dunaj kot Koroška sta vsa leta veljala kot regiji, ki sta po deležu, ki od narodnega produkta odpade na prebivalca, stali v zadnjih vrstah zveznih dežel. Zadnja leta se je tudi tukaj položaj bistveno spremenil.
Dunaj je v desetletjih po prvi svetovni vojni veljal za nenasitnega moloha avstrijskega narodnega gospodarstva. Danes je to drugače. Sedaj ima 22 odstotkov avstrijskega prebivalstva, toda 26 odstotkov zaposlenih, ki ustvarijo 30 odstotkov avstrijskega narodnega produkta. Da lahko izkoristi svoje gospodarske zmogljivosti, potrebuje 100.000 delavcev iz svoje okolice in 50.000 inozemskih delavcev. S tem je postal Dunaj v zadnjih letih gospodarski center Avstrije.
Kakor je Dunaj veljal za moloha Avstrije, tako je bila Koroška njen pastorek. Desetletja je ta dežela zaradi znanih političnih okoliščin gospodarsko stagnirala in se ni mogla pomakniti iz sence splošnega razvoja gospodarstva. Edine pobude je njenemu gospodarstvu dajal turizem. Toda medtem se je tudi na Koroškem obrnilo marsikaj na boljše. Dve tretjini narodnega produkta odpadeta na obrtno gospodarstvo. Pri tem je postal delež industrije z 28 odstotki enak deležu turističnega gospodarstva. Koroška industrija izvaža 40 odstotkov svojih izdelkov in je s tem vidno nad povprečjem avstrijskih industrijskih podjetij. V prihodnje
Cilj: „
V	avstrijskem kmetijstvu se letno pripeti okrog 10.000 delovnih nezgod, katerih vzroki so padci. Proti tej vrsti nezgod se socialna zavarovalnica kmetijstva in gozdarstva skuša boriti s posebno kampanjo, katere cilj naj bi bila „varna kmetija".
Dosedanje raziskave vzrokov nezgod so jasno potrdile, da se velik del nezgod pripeti vsled padcev pri transportnih delih v kmetijskih gospodarskih poslopjih in na dvorišču.
Gospodarski uspeh kmetije je torej neposredno povezan z vprašanji ustrezne organizacije dela; ureditev in oprema kmetijskih poslopij sta velikega gospodarskega pomena. Zato je strokovnjake treba pritegniti že pri načrtovanju gradenj, kajti poznejše preureditve in prezi-
bodo njeni izvozni viški še narasli. Lani je bruto vrednost njene proizvodnje prvič preskočila mejo 10 milijard šilingov.
In sedaj k tretji od omenjenih značilnosti: vloga splošnih blagovnih sejmov v primerjavi z vlogo strokovnih sejmov na poti uveljavljanja gospodarskih podjetij na svetovnem trgu.
Tovrstne analize ob priložnosti sedanjega dunajskega velesejma kažejo, da splošni bla-
RAZVOJ REGIONALNEGA SODELOVANJA:
Daleč ipreko meja Slovenije znano zdravilišče Radenska namerava obseg proizvodnje in storitev v tem letu povečati za okrog 32 odstotkov. Pri tem naj bi se obseg proizvodnje v primerjavi z letom 1970 povečal za 34,5 odstotka, obseg turističnih in gostinskih storitev za 17,4 ter zdravstvenih storitev za 9,3 odstotka.
Proizvodnja mineralne vode naj bi po teh načrtih narasla od 170 milijonov steklenic v lanskem letu na okrog 249 milijonov steklenic v tekočem letu. Poraslo povpraševanje po storitvah in dograditev novih nastanitvenih in restavracijskih zmogljivosti naj bi omogočila porast turističnega prometa, in sicer pri številu gostov predvidoma za 16,4 in pri številu nočitev celo za 26,5 odstotka. Po predvidevanjih naj bi se delež inozemskega prometa povečal od 31 na 45 odstotkov, medtem ko naj bi gostinski promet v primerjavi z lanskim letom narasel za več kot 25 odstotkov.
govni sejmi zgubljajo v mednarodnem gospodarstvu na pomenu in da se v ospredje zanimanja čedalje bolj pomikajo specializirani strokovni sejmi. Tako so minule dni na Dunaju ugotavljali, da je za avstrijsko gospodarstvo v svetu zanimivih le 106 splošnih blagovnih sejmov, toda 461 strokovnih sejmov. Ta razlika pred desetimi leti zdaleka ni bila tako očitna: tedaj je bilo za avstrijsko gospodarstvo v svetu zanimivih 78 splošnih in 164 strokovnih sejmov. V prvem primeru je prišlo do porasta za 35 odstotkov, v drugem pa za 180 odstotkov. Število avstrijskih podjetij, ki so se udeležila splošnih blagovnih sejmov v svetu, se je v zadnjih desetih letih povečalo za 65 odstotkov na 344. V istem času pa se je število podjetij, ki so se udeležila strokovnih sejmov v svetu, povečalo za 180 odstotkov na 1045 podjetij.
(bi)
Povečanje proizvodnje in storitev bo seveda zahtevalo tudi povečanje števila delovnih moči. Lani je bilo v vseh obratih zaposlenih skupno 1188 delavcev, letos pa naj bi j ih bilo 1458, kar bi pomenilo povečanje za 22,7 odstotka. Ob porastu storilnosti za nadaljnjih 9 do 10% naj bi se skupni dohodek povečal od 149 milijonov din, kolikor je znašal lani, na okrog 198 milijonov din v letošnjem letu.
Za uresničitev teh načrtov bodo seveda potrebne velike investicije, ki jih samo za letošnje leto predvidevajo v višini 125 milijonov dinarjev.
JUBILEJ KRANJSKE .ISKRE”
V ponedeljek je minilo 25 let, odkar je ministrstvo za industrijo in rudarstvo pri takratni narodni Vladi Slovenije izdalo odločbo o ustanovitvi tovarne Iskra, podjetja za elektrotehniko in finomehaniko v Kranju. Čeprav je kolektiv takrat začel s skromnimi sredstvi, mu je uspelo razviti podjetje, ki je danes največje v Sloveniji, saj zaposluje 16.000 delavcev (za primerjavo: celotna slovenska elektroindustrija ima 22.000 zaposlenih). Predvsem pa je napravila kranjska .Iskra" ogromen korak v svoji proizvodnji ter so njeni izdelki danes znani In priznani širom po svetu.
Poleg 25-letnice ustanovitve praznuje .Iskra" letos tudi 10-letnico združenega podjetja ter 20-letnico delavskega samoupravljanja.
NOV AGREGAT DJERDAPA
Jugoslovansko elektrogospodarstvo je prejšnji teden zabeležilo nov uspeh, ko so k omrežju priključili tretji agregat hidroelektrarne Djerdop. S tem se je proizvodnja električne energije povečala za 5 milijonov kilovatnih ur na dan. Novi agregat je velikan svoje vrste, saj ima 178 megavatov moči ter sodi med največje na svetu.
Z vključitvijo tretjega agregata obratuje zdaj že polovica te največje elektrarne v Jugoslaviji. Do konca tega leta bodo dokončali tudi četrti in peti agregat, zadnji — šesti — pa bo predvidoma dograjen v začetku prihodnjega leta.
POSIROKCCPSVeCU
LJUBLJANA. — Kot gost izvršnega sveta SR Slovenije je v torek prispela na obisk v Ljubljano delegacija tržaške pokrajine, in sicer predsednik pokrajine dr. Mi-chele Zanetti, podpredsednik prof. dr. Mario Foschi in generalni tajnik dr. Alfredo Moresi. Poleg predsednika republiškega izvršnega sveta Staneta Kavčiča sta goste iz Trsta sprejela tudi predsednik republiške konference SZDL Slovenije Janez Vipotnik in rektor ljubljanske univerze prof. dr. inž. Marijan Gruden.
BERLIN. — Med vlado Vzhodne Nemčije in zahodnoberlinskim senatom so se na vzhodnonemško pobudo spet začela pogajanja, pri katerih gre med drugim tudi za sklenitev novega sporazuma glede obiskov zahodnoberlinskih prebivalcev v Vzhodni Nemčiji. Začetek pogajanj je naletel na ugoden odmev, vendar poudarjajo, da so odločilne rešitve odvisne od štirih velesil. Pogajanja se bodo nadaljevala danes.
SOFIJA. — Po krajši bolezni je umrl 70-letni bolgarski patriarh Kiril, ki je bil od leta 1953 na najvišjem položaju v bolgarski pravoslavni cerkvi. Poleg tega je bil patriarh Kiril dolga leta tudi podpredsednik državnega odbora za zaščito miru. Napisal je celo vrsto cerkvenozgodovinskih in kulturnozgodovinskih del.
TRST. — Zadnjo nedeljo je bila v Trstu Skupščina Kmečke zveze, organizacije, ki združuje kmete slovenske narodnosti v tržaški pokrajini. Na skupščini so ugotovili, da imajo Slovenci sicer še vedno v rokah večji del rodovitne zemlje v okolici Trsta, vendar so hkrati poudarili, da ne smejo dovoliti, da bi postala zemlja pripadnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji predmet razlaščanja in špekulacij.
DUNAJ. — V ponedeljek se bo na Dunaju začela četrta runda sovjetsko-ameriških pogajanj o omejitvi strateškega oboroževanja (SALT). Kakor znano, potekajo ta pogajanja izmenoma na Dunaju in v Helsinkih. Za začetek sedanjih razgovorov na Dunaju ne predvidevajo nobenih slovesnosti, opazovalci pa so sploh mnenja, da vlada za konferenco SALT zdaj mnogo manj zanimanja kot lani. Delegaciji se bosta kot na prejšnjih srečanjih sestajali izmenoma na sovjetskem oziroma na ameriškem veleposlaništvu.
VATIKAN. — Posebna komisija, ki jo je -pred sedmimi leti imenoval papež, je izdelala predloge za temeljito revizijo cerkvenih kazni. Komisija se zavzema za odpravo vseh avtomatskih oblik ekskomuni-kacije in za obvezno pravno razpravo o izključitvi iz cerkve. Priporočila komisije so poslali vsem škofom na svetu. Če jih bodo le-ti odobrili in jih bo potem papež objavil, bodo priporočila postala cerkveni predpis.
ŽENEVA. — Na sestanku sveta za trgovino in razvoj v Ženevi so sklenili, da bo tretja konferenca OZN o trgovini in razvoju (UNCTAD) meseca maja prihodnjega leta, in sicer v glavnem mestu Čila Santiagu. Za Santiago se je izreklo 27 članov odbora, 14 jih je glasovalo za Ženevo, 8 pa jih je predlagalo Mexico za kraj konference.
BEOGRAD. — Letos mineva 25 let od gradnje prve mladinske proge v Jugoslaviji, ki so jo mladinske delovne brigade zgradile med kraji Brčko in Banoviči. Osrednja proslava pod pokroviteljstvom predsednika republike Tita bo 3. in 4. aprila v Brčkem, medtem ko se bo 1. aprila, na dan delovnih mladinskih akcij, začela posebna proslava, ki pa bo imela delovno obeležje in bo trajala vse leto.
LONDON. — Britanska konservativna vlada je izpostavljena najostrejšim kritikam zaradi svojega sklepa, da bo obnovila pošiljke orožja Južni Afriki. Doma napada vlado laburistična opozicija, na mednarodnem prizorišču pa prihaja kritika predvsem od Organizacije afriške enotnosti, ki se je zaradi dobavljanja britanskega orožja Južni Afriki pritožila varnostnemu svetu. Neodvisne afriške države poudarjajo, da bodo obnovitev pošiljk britanskega orožja rasističnemu režimu v Južni Afriki imele za sovražno dejanje.
HANOI. — Predsednik kitajske vlade Ču En Laj je vodil kitajsko partijsko vladno delegacijo, ki je bila na štiridnevnem obisku v Severnem Vietnamu. Ob tej priložnosti je predsednik severnovietnamske
vlade Pham Van Dong poudaril, da je obisk izredno pomemben dogodek v času, ko ameriški imperialisti razširjajo vojno na Laos. Ču En Laj pa je opozoril na revolu' cionarno enotnost med vietnamskim in ki' tajskim narodom ter naglasil, da LR Ki' tajska odločno podpira odpor vietnamskega ljudstva.
VATIKAN. — Papež Pavel VI. name' rava obiskati Poljsko, vendar doslej Še n* znano, kdaj naj bi prišlo do tega obiska.
varna kmetij a66
dave so povezane z velikimi stroški, ki se jim je mogoče izogniti z dobrim načrtovanjem.
Cilj „varna kmetija" bo dosežen, ko bodo kmetijska gospodarska poslopja z delovno-organizacijskega stališča ustrezno urejena in opremljena tudi s potrebnimi tehničnimi napravami za zaščito pred nezgodami. Primerno informativno gradivo po želji brezplačno da na razpolago socialna zavarovalnica kmetijstva in gozdarstva v Celovcu, Gabelsberger-strafše 13.
POPLAVA BOLNIŠKIH LISTOV
V letih 1959 do 1969 je število bolniških listov, ki so jih zavarovanci in njihovi svojci oddali pri zdravnikih, naraslo za 36 °/o na okroglo 16,5 milijona, medtem ko se je število
zavarovanih v istem času povečalo le za 8,6 %>. Leta 1959 je na zavarovanca in njegovo družino povprečno prišlo 4,11 bolniškega lista, leta 1969 pa že 5,16 bolniškega lista.
Honorarji, ki so jih ustanove socialnega zavarovanja plačale zdravnikom, so se v letih 1959 do 1969 povečali za 213 odstotkov. Samo v letu 1969 so zdravniki prejeli od teh ustanov okroglo 1,6 milijarde šilingov; pri tem pa še niso upoštevani stroški za zobozdravnike in dentiste ter za ambulante.
Spričo tega razvoja je vsekakor razumljivo mnenje bolniških blagajn, ki poudarjajo, nai bi zavarovanci smatrali bolniške liste za »vrednostne papirje". Svojo vrednost pa ima tudi geslo: Zdravi ne potrebujejo bolniškega lista!
Jubilej sejma „Alpe-Adria“
Tudi v Gorici sejem sosednih dežel
Gospodarsko sodelovanje treh sosednih dežel Koroške, Furlanije-Julijske krajne in Slovenije se razvija v najrazličnejših oblikah in smereh, svoj posebni Izraz pa ima nedvomno v sejmu „Alpe-Adria”, ki ga vsako leto prirejajo v Ljubljani. Ta ustanova obhaja letos že svojo desetletnico in ji hoče Gospodarska zbornica Slovenije kot prirediteljica dati temu jubileju primeren poudarek. Desetletnica naj bi pomenila tudi neke vrste prelomnico v delovanju te ustanove, in sicer zlasti v tem pogledu, da bi jo razširili še na druge jugoslovanske pokrajine in druge sosedne dežele. Zato pričakujejo, da bodo na letošnji jubilejni prireditvi sejma „Alpe-Adria” poleg dosedanjih stalnih udeležencev sodelovale tudi Madžarska, Češkoslovaška in Švica.
Za pomembnejše mesto v gospodarskem sodelovanju na območju Alpe-Jadran pa si prizadeva tudi Gorica, ki ima ustrezne izkušnje že na kulturnem področju z vsakoletnim pevskim festivalom in z mednarodnim seminarjem o problemih srednje Evrope. Letos bo napravila prvi večji korak tudi na gospodarskem področju, ko bo v dneh od 30. aprila do 9. maja priredila prvi mednarodni blagovni sejem „Espomego”, na katerem bodo podobno kot v Ljubljani sodelovale Furlanija-Julijska krajina, Koroška in Slovenija. Za to prvo prireditev je goriška trgovinska zbornica izdala prospekt v treh jezikih, v katerem napoveduje, da bodo tako razstavo prirejali v Gorici odslej vsako leto. »Neposredni cilj prireditve — pravi — je krepitev gospodarskih stikov v prvi vrsti med našo deželo, Slovenijo in Koroško, kasneje pa jih nameravamo razširiti tudi na sosednja evropska tržišča”.
Radenska ima velike načrte
y .4 u a .ji 'i y * u
i>exvc/r\AsR
ZDAJ TUDI MED NAMI:
Slovenski umetniški film „Lucija“
Po posredovanju Slovenske prosvetne zveze bodo v prihodnjih tednih v raznih krajih južne Kolške predvajali slovenski celovečerni film z naslovom „Lucija". Zato je prav, da film vsaj v glavnih Potezah predstavimo tudi v našem listu.
Film .Lucija" je bil izdelan pri
Lepa počastitev
Akademska folklorna skupina »France Marolt" v Ljubljani (po svojem bogatem sporedu narodnih plesov dobro znana tudi pri nas) je na svoji zadnji skupščini med drugim izvolila za svojega častnega člana tudi avstrijskega generalnega konzula v Ljubljani dr. Heinricha Riesenfelda.
Diplomo častnega člana so dr. Riesenfeldu izročili pred nedavnim in ob tej priložnosti je počaščeni med drugim naglasil: »Vaša Skupina neguje izvirno slovensko narodno izročilo, kateremu se do danes ni izneverila, in zavzema tako v slovenskem kulturnem življenju pomembno mesto. Moje članstvo pomeni novo vez, ki me veže z bogatim slovenskim kulturnim življenjem, katerega občudujem in za katerega se trudim, da bi ga še bolje spoznal."
slovenskem filmskem podjetju Viba film v Ljubljani. Režiral ga je znani slovenski pesnik in rešiser France Kosmač, ki je skupaj s Herbertom Grunom m Marjanom Brezovarjem pripravil tudi scenarij, in sicer po motivih Finžgarjeve povesti .Strici". Glasbo je prispeval Uroš Krek, v glavnih vlogah po nastopajo Jože Zupan, Bert Sotlar, Rudi Kosmač, Kristijan Muck in Alenka Vipotnik.
In zdaj še kratka vsebina! filma:
Na Podlogu, bogatem vaškem posestvu, skritem v planinskem svetu, živijo oče in trije sinovi. Z njimi živi tudi stara služkinja Maruša. Ko je dela največ, vzamejo Podlogarjev! dninarje, med katerem! je lepo, toda revno dekle Lucija. Štirje Podlogarjevi skrivajo drug pred drugim, kako jim je Lucija všeč. Neko zimo se izve, da je zanosila z najmlajšim bratom. To razmerje pomeni presenečenje, ne samo za vse moške na Podlogu, temveč tudi za okolico, kajti po kmečki navadi ima prvi pravico do poroke najsfarejši sin v družini. Oče zahteva, da se mora najmlajši sin ne glede na tradicijo poročiti z Lucijo. Oba starejša brata grozita, da bosta v tem primeru zapustila dom. Oče noče odstopiti od svojega
sklepa in tako pride do poroke s svatbo, kakršno zna prirediti le vaški posestnik. Med svatbo oba starejša brata zbežita od doma in si poiščeta zaposlitev v 'bližnjem rudniku. To povzroči obrekovanje v okolišu, zlasti še, ko pride med brati do pravde zaradi razdelitve posestva. Razdor med brati na Podlogu je popoln. Lucija se čuti krivo za vse in poskuša zaman pomiriti brata ter ju spraviti domov. Oče ji to prepreči. V svoji tragični ljubezni ji ne preostane nič drugega kot trpljenje — to pa ne zadošča za mir in slogo na Podlogu.
KULTURNI DROBIŽ
O Koroški umetniki dobili novo vodstvo
Društvo koroških umetnikov je imelo pred nedavnim svoj občni zbor, na katerem so izvolili tudi novo vodstvo. Dosedanji predsednik, prezident deželnega sodišča dr. Hans Wiesner, je odstopil, ker je poklicno preobremenjen; umetniki so ga izvolili za častnega predsednika društva, novi predsednik pa je postal višji svetnik deželnega sodišča dr. Ernst Le-cher. V svojem poročilu je dosedanji predsednik dr. Wiesner opozoril na uspešni razvoj umetniških kolonij, ki jih prirejajo na Koroškem, v Sloveniji in Furlaniji. Letos bo v šmohor-ski koloniji delalo 18 umetnikov, prihodnje leto pa nameravajo na Koroškem odpreti še drugo tako ustanovo.
# Jugoslovanska umetnost v Parizu
V pariškem Grand Palaisu je trenutno razstava z naslovom „Umet-nost Jugoslavije od prazgodovine do danes". Razstavo, ki sta jo svečano odprla predsednika vlad obeh držav Mitja Ribičič in Jacques Chaban Del-mas, ocenjujejo v francoski prestolnici kot največjo kulturno-umetniški dogodek leta. Izredno veliko število eksponatov zavzema tri nadstropja velike palače ter prikazuje bogastvo jugoslovanske umetnosti od spomenikov iz prazgodovine preko romantike, gotike, renesanse in baroka tja do umetnosti 20. stoletja.
9 Jubilej tržaškega gledališča
Slovensko gledališče v Trstu je v soboto minulega tedna slavilo visok jubilej, namreč dvestoto premiero v okviru svojega 25-letnega neprekinjenega delovanja. Za to priložnost so uprizorili »Antigono" Dominika Smoleta, predstave so se poleg avtorja udeležili tudi jugoslovanski ge-geralni konzul v Trstu Boris Trampuž in gostje iz Slovenije.
ZBOROVODSKI SEMINAR
Drugi del zborovodskega seminarja, ki ga prirejata obe kulturni organizaciji koroških Slovencev, bo v soboto 20. in nedeljo 21. marca 1971 v hotelu Rutar v Dobrli vasi.
Na seminar so vabljeni vsi zborovodje, pa tudi tisti, ki želijo ustanoviti svoj pevski zbor ali kakorkoli delovati na pevskem področju. Posebej so vabljeni tudi učitelji. Ker je seminar prirejen tako, da predstavlja vsak del zaključeno celoto, se drugega dela lako udeležijo tudi taki, ki prvega dela niso obiskali.
Seminar vodijo priznani glasbeni strokovnjaki prof. Radovan Gobec, prof. Branko Rajšter in dr. Valens Vodušek.
Krščanska kulturna zveza	Slovenska prosvetna zveza
URNIK IN PREDMETNIK SEMINARJA
Sobota 20. marca
15.00—	16.00 prof. Branko Rajšter: Osnove vokalne tehnike
16.00—	18.00 prof. Radovan Gobec: Zborovska literatura
18.00—	20.00 prof. Radovan Gobec: Študij nove pesmi (R. Simoniti: Kolo)
20.00—	22.00 prof. Branko Rajšter: Obdelava inane pesmi (V snegu) sodelova-
nje mešanega pevskega zbora
Nedelja 21. marca
13.00—	15.00 dr. Valens Vodušek: Koroška narodna pesem,
predavanje s posnetki
15.00—	16.30 prof. Branko Rajšter: študij nove pesmi (F. Venturini: Lovska) 13.30—18.00 prof. Radovan Gobec: Obdelava znane pesmi (Vasovalec), sodelovanje moškega pevskega zbora
Prešernova pesniška izpoved je aktualna tudi še danes
V zadnji številki smo poročali o Prešernovi proslavi, ki jo je 26. februarja priredila Slovenska prosvetna zveza v Celovcu. O Pfe-šernu ter pomenu njegove pesniške izpovedi je govoril prešer-noslovec in ravnatelj Prešernove-
ga muzeja v Kranju prof. Črtomir Z o r e c. Njegova zanimiva izVa-janja, kjer je posebej opozoril na Prešernove vezi s Koroško, v celoti objavljamo na željo številnih bralcev.
Uredništvo
Ljubo mi je bilo zvedeti, da bom nocoj govoril v tej lepi dvorani sredi Celovca o doktorju Francetu Prešernu, prvaku slovenskih pesnikov. Ni pa me zamikala naloga le zato, ker je tu nova sredina za besedo pesniku v spomin, ob 122. obletnici njegove smrti; pač pa bolj zato, ker imam nocoj priložnost strniti vseslovenski pesnikov pomen z vezmi, ki jih je Prešeren stkal s to vašo lepo deželo, s Koroško.
V prvi polovici leta 1832 se je pesnik, ki je bil po izobrazbi doktor prava, pripravljal v Celovcu na odvetniški in sodniški izpit. To celovško obdobje je bilo za našega pesnika izjemno literarno plodno; tu so nastala znamenita pisma Matiji Čopu, tu je spesnil otožno Elegijo svojim rojakom, tu je prijateljeval s pesnikom Slomškom in filozofom utopistom Smolnikarjem.	'
Iz Celovca je Prešeren hodil v Možberk debatirati k slavistu in pesniku Urbanu Jarniku, v Štebenj pri GloUasrnci pa~k'stricu Antonu Muhovcu. (JUTskoval je svojega brata 'jurija, ki se je kot župnils selil odTfare do fare, dokler ni v Ovčji vasi v Kanalski dolini našel svoj mir in pokoj.
Tu, na Koroškem, v Šentrupertu ob Osojskem jezeru, je tudi zapuščeni grob pesnikove matere.
Razlogov torej dosti za besedo o Prešernu tudi v deželi Karantaniji.
In za trditev, da je Prešeren tudi vaš, kot je naš.
Sicer pa je Prešernovo ime že vse od njegove smrti kar nekak simbol slovenstva. Ob tem imenu smo si vsi Slovenci edini, vsa nasprotja — politična in svetovno-nazorska — se ublaže, nesporazumi se izgube, pesnika slavimo to in onstran meja, pa tudi onkraj morja, kjer žive in delajo slovenski težaki, zdravniki in inženirji.
Le kako je moglo priti do tega nenavadnega fenomena v prislovično sprti slovenski družbi; v narodu, ki, žal, slovi po svoji neslogi?
Odgovor utegne biti edino v naturni potrebi slehernega ljudstva po svojem nacionalnem idolu. Drugi narodi imajo slavne kralje, zmagovite vojvode, svetnike in heroje. Naš narod, ki je poznal, kot Prešeren sam pravi, le krvavi punt in ropanje Turčije, takih zgodovinskih junakov nima. Izbral si je zato za svoj nacionalni idol — pesnika. Redkokje na svetu živi še kak narod, da bi v vseh svojih domovih, šolah, celo v gostilnah izobešali slike svojega pesnika — lirika.
Pretresljivo je to znamenje, ki pa nas karakterizira že dolgo stoletje in še čez.
In tudi drobna knjižica, ki nosi naslov „Poezije“ doktorja Franceta Prešerna, je kot nekaka naša legitimacija, s katero smo se smelo uvrstili med evropske kulturne narode. Pesem, in še ta predvsem lirična, je naša bridkolepa vstopnina v ta krog. Plačal nam jo je pesnik Prešeren s svojo genialnostjo in s svojim osebnim trpljenjem, grenkobami in udarci usode.
Ali bomo znali s to žlahtno vstopnico dovolj samozavestno zahtevati svoj prostor na soncu in v areni življenja?
Zdaj slutimo vigred tudi v Koroški deželi. Zimski mrazovi bodo odšli. Ali nas bo čas našel pripravljenef Dovolj osveščene, kulturne, plemenite in trdne. Čitanje poslušanje Prešernovih pesmi — to je kot vzgoja k zvestobi do materine govorice, to je kot šola h korektnim sosedskim odnosom. In če bi kdaj spet prišlo do tako nesrečne preizkušnje, kot je bila druga svetovna vojna, tedaj preberemu tudi za ta trpki čas ukaz iz „Poezij“: Prost naj bo spet Slovencev dom! In da je manj strašna noč v črne zemlje krili, kot so pod svitlim soncem sužnji dnovi.
A verujmo raje v vigred, ki gotovo pride, ker mora priti! Ko bomo, po Prešernovo, spet vsi prijatelji in vsi si v roke sežemo.
In prav zdaj, po tej besedi, želim osvetliti plemenito prijateljstvo, ki sta ga med seboj gojila naš slovenski Prešeren in koroško-nemški pesnik Rizzi.
Naključje je hotelo, da nocojšnja počastitev velikega slovenskega pesnika skoro sovpada s 135-letnico smrti koroško-nemškega pesnika Vin-zenza Rizzija, ki je umrl 25. februarja 1856 v Celovcu.
Prav poseben razlog imam, da nocoj omenim prav Rizzija. Bilo je sicer še več drugih literatov z nemškega kulturnega območja, ki so visoko cenili, prevajali in celo opevali našega Prešerna. Da omenim samo avstrij-sko-nemškega pesnika Anastazija Gruna in Eduarda Sammhaberja. Toda
(Dalje na 5. strani)
tone svetina
61
I
PRVA KNJIGA
Medtem je Valjhun prišel k sebi. Zazdelo se mu je, da bo sedaj lahko izkazal. Napravil je zamišljeno važen °braz in govoril, kako so zajezili rdeči prodor v Dolomite, ^trdili ozemlje, da že nekaj časa ni v bližino partizanskih °ri9ad. Povedal je, kako so polovili kurirje, po vaseh po-*|reli'li člane narodnoosvobodilnih odborov in kar je glavno, so rešili kmeta komunističnega vpliva s pomočjo lojalne duhovščine.
Wolf ga je pazljivo poslušal in mu pohvalno pritrjeval: »Res, vaše enote so upravičile blagoslov prečastitega Kota. Povem vam pa strogo zaupno: premalo ste budni. ” dolin! za temi hribi so ujeli človeka vaše vrste. Grozno so 9° razmrcvarili. Veste kaj so napravili z njim? Kastrirali so hudičil Poslušajte!" se je obrnil k Valjhunu, »izvedel Sem> da vas iščejo. Ne vem, kaj ste napravili, da vas za Vsako ceno hočejo imeti živega. To, kar vam bom pa sedaj F°v»da|, pa obdržite zašel V vaše enote so vrinili tri svoje Judi. Imen še nisem zvedel. Baje so od vraga, predrzni in sposobni ljudje, ki so do sedaj delali v mestu kot vosovci in l's° zaznamovani. Tudi mi se zanimamo zanje. Pregledali orno vaše vrste. Osebno se bom zanimal in posvetoval z vQtni. Z božjo pomočjo upamo, da nam bo uspelo zatreti a®čo gnilobo v tej čudoviti pokrajini, s tako prijetnimi in 9ostoljubnimi prebivalci."
»Trudimo se, gospod major," je pritrdil Valjhun, ki ni mogel skriti bojazni spričo zaupne vesti, ki mu jo je posredoval major. Spomnil se je na nekaj ljudi, ki so mu bili sovražni, in že je mislil na to, kdo bi mogel biti vrinjen in kako bi se jih znebil.
Wolf je preskočil na drugo vprašanje, kot ne bi temu, kar je povedal, pripisal nobene važnosti, in kot ne bi opazil Valjhunove zadrege. Zato je naivno vprašal:
»Kakšno pa je vaše mnenje, poročnik, kje so brigade in štabi? Divizija? Korpus?"
Valjhun se je zamislil in nato dejal: »Poizvedovali smo tudi o tem. Štabi so od Cerknega do Čepovana, menda stalno menjavajo prostor. Brigade pa se izogibajo Idrije kot hudič križa. Na dolomitsko področje pa se sploh ne spuste."
»Dobro ste obveščeni," je dejal stotnik. Ni še dobro izrekel, ko je nedaleč od njih v mestu zagrmela eksplozija, da so se stresla stekla. Planili so pokonci, potegnili pištole in se napotili proti vratom.
»Počakajte," je dejal Wolf, »dokler ne vemo, kaj se zunaj godi!" Vsi trije so negotovo obstali. »Pojdite ven in poglejte!" je Wolf ukazal natakarici. Dekle je prebledelo in dejalo: »Jaz se bojim."
»Potem pa stopite vi pogledat, poročnik Valjhun, saj ste domačim!"
Tedaj je zunaj spet zagrmelo, prav blizu, da so stekla na oknih zažvenkelala, potem pa takoj še enkrat.
»Težki minometalec. Banda strelja na mesto," je dejal Kniecke, se oddahnil in spravil pištolo v tok. »To se večkrat dogaja," je dejal ravnodušno, šel nazaj in zvrnil konjak.
»To bo brigada. Ali slišite, poročnik Valjhun? Bojijo se Idrije kot hudič križa, ali ne!" Wolf se je zarežal in naročil za vse tri dvojni rum in si prižgal cigaro.
Eksplozije so si druga za drugo sledile. Streljali so na vojašnico. Popili so in poškilili skozi vrata. Ceste so se spraznile, le nekaj ljudi je še bežalo v zavetje.
Ne oziraje se na streljanje so pohiteli k svojim enotam. Valjhun k belim, major in stotnik pa sta odhitela na mestno poveljstvo. V mestu so v odgovor zagrmeli topovi in tudi strojnice so se oglasile.
Do poldneva se je položaj razjasnil. Močne izvidniške patrulje, ki so jih poslali na vse strani v hribovje, so bile napadene in zavrnjene. Dobili so prva obvestila ogleduhov. Ugotovili so, da so na celotnem področju idrijske grape obkoljeni z močnimi silami in da je zveza z Ljubljano pretrgana.
»Tako, stotnik, se zgodi dremajočemu levu. Napadejo ga šakali. Res pravo kašo smo skuhali. Kdo jo bo jedel tako vročo? Slabo dela obveščevalna služba. Sedaj lahko vidite, kaj so vredni moji ljudje. Najboljše sem izgubil v najslabši situaciji." Ugriznil bi se najraje v jezik, ker je pred eno uro dejal, da mu ni nič za najboljšim agentom. »General bo pobesnel. Prehiteli so ga z ofenzivo, kar je velik minus za nas in prednost zanje."
Wolf in stotnik sta slonela ob oknu in se brezbrižno pomenkovala, kot bi se pripravljal večji manever. Štabni oficirji so zaskrbljeni sloneli nad razprostrtimi kartami in risali situacijo. Izdajala so se povelja za enote.
Podpolkovnik, komandant garnizona, visok človek srednjih let, z monoklom, ki je slutil, manj pa poznal Wol-fovo Vlogo, se jima je približal in z zaskrbljenim obrazom nagovoril majorja: »Zanima me vaše cenjeno mnenje o razvoju položaja v zvezi z napadom, če upoštevamo to, kar trenutno vemo."
Major se je zresnil: »Težko je oceniti, ker smo presenečeni. Eno pa je gotovo: obkroženi smo, obeta se nam daljši boj v kotlu. Prepričan sem, da se bodo najprej lotili
Pri Mladem rodu je spet pomlad
Pred dnevi je izšla nova številka šolskega lista za koroško mladino „ Mladi rod“, in sicer za meseca marec in april. Torej je razumljivo, da je „Mladi rod“ tokrat povsem v znamenju pomladi, v znamenju tistega letnega časa, ko — kakor pravi uvodna pesem „Mi bi radi le pomladi“ — bo sonce posijalo, trne misli bo pregnalo, sneg po poljih bo posnelo, s cvetjem veje bo odelo, da do nas bo zadehtelo.
O težko pričakovani pomladi in s tem o prebujanju narave k novemu življenju pripovedujejo pesmi in spisi Ksenije Prunk, Prana Roša, Utve, Elizabete Špes, Stane Vinšek, Angele Piskernik in še mnogih drugih sodelavcev. Dr. V. Inzko piše o običajih in navadah na cvetno nedeljo, po dr. Georgu Graberju je povzeta pripovedka o začarani ženi v gradu nad Rudo, Tomi Ogris pa je priredil grško pripovedko „Kdor visoko leta, nizko pade“. In potem najdemo še prispevke znanih slovenskih pisateljev, kot so Ivan Potrč, Anton Ingolič in Tone Seliškar, katerim se je spet pridružila cela vrsta domačih avtorjev.
Zato je „Mladi rod“ spet bogat, zanimiv, privlačen ter bo razveselil vse svoje mlade in tudi starejše prijatelje, ki bodo svojo zahvalo urednikom in sotrudnikom najbolj izrazili s tem, da ga bodo pridno brali.
Škocijan - Peračica
Na pokopališču v Št. Lovrencu je spet zadonela pesem Vigred se povrne, ko smo prejšnjo nedeljo polagali k zadnjemu počitku Andreja Silana.
Rajni Andrej se je rodil pred šestdesetimi leti v narodno zavedni Hrovatovi družini v Srejah. Tudi Andrej se je zavedal svoje narodnosti in je zato vedno aktivno sodeloval v naši kulturni in narodni organizaciji. Dolga leta je bil blagajnik našega prosvetnega društva in je to funkcijo oddal šele nekaj dni pred svojo smrtjo. Andrej Silan je kot delavec moral iskati kruh pri delodajalcih, ki niso bili Slovenci, a je bil povsod priljubljen, ker je bil delaven in pošten in tudi nikdar ni zatajil, da ga je rodila slovenska mati. Velika udeležba na pogrebu je pokazala, da so ga spoštovali vsi, tudi njegovi politični in narodni nasprotniki.
Naj bo Andreju lahka naša slovenska zemlja, ki jo je zvesto 'ljubil in za katero je doprinesel toliko žrtev. Njegovi družini pa velja naše globoko sožalje.
V
Praznik žena v Železni Kapli
Čeprav Železna Kapla po svoji geografski legi ne leži tako centralno, kot drugi naši kraji, je vendar čestokrat središče raznih dogodkov bodisi na kulturnem, političnem ali gospodarskem področju. Da k temu pestremu življenju prispevamo svoj delež tudi Slovenci, je razumljivo in mislimo, da ni pretirano, če zapišemo, da v Železni Kapli predstavljamo tisto gonilno silo, ki daje naši občini pečat vzornega sožitja med obema narodoma.
V tem znamenju je bila tudi proslava 8. marca — mednarodnega praznika žena, ki jo je minulo nedeljo priredil naš krajevni odbor Zveze slovenskih žena v gostilni Podobnik v Beli. Zbralo se je nad sto slovenskih žena iz vseh krajev naše občine, da proslavijo svoj praznik, ki je v našem kraju postal že tradicija za srečanje žena.
Proslave so se udeležili tudi naš župan deželni poslanec Josef Lu-bas, delegacija socialističnih žena v naši občini, predsednica Zveze slovenskih žena Milena Groblacher-jeva, predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prušnik-Gašper in predsednik prosvetnega društva „Zarja" v Železni Kapli Peter Kuhar. Naše domače društvo pa se je predstavilo tudi s pevskim zborom, ki je pod vodstvom Vladimira Pruš-nika skrbel za kulturni spored prireditve.
nja tega vprašanja. Lubas je v svojem govoru poudaril, da že sama beseda manjšina ni pravi naziv za koroške Slovence, ker vzbuja občutek manjvrednosti. Slovenci so narodna skupnost, ki ima kot taka pravico do enakopravnosti.
Na proslavi je sporegovoril tudi predsednik Zveze koroških partiza-
nov Karel PrUšnik-Gašper in zbranim izrazil čestitke v imenu svoje organizacije. Pravtako je v imenu SPD „Zarja" čestital predsednik Peter Kuhar in v znak spoštovanja ženam izročil najstarejši udeleženki proslave Klari Laninšek šopek na-geljev.
Za uspešen potek proslave sta skrbeli zlasti Kuhar Helena-Jelka in Tinca Sadolšek, ki sta s svojo požrtvovalnostjo organizirali tako število žena, ki so se odzvale povabilu in s tem izrazile tudi svoje prepričanje v napredno gibanje žena v sodobnem svetu, ki se bore za svojo enakopravnost.
Nedeljska proslava dneva žena v Železni Kapli je bila zgovoren dokaz da se naše žene zavedajo svo-
Slovenji Plajberk
Zbranim ženam je spregovorila predsednica Zveze slovenskih žena Milena Groblacherjeva, ki je na-glaslla pomen tega praznika, ki je hkrati tudi izraz borbe žene za enakopravnost v sodobni človeški družbi. Podobne misli je izrazila predstavnica socialističnih žena Trude Kokal, ki je pozdravila slovenske žene.
Svoje čestitke je izrazil tudi kapelski župan deželni poslanec Jo-set Lubas in ob tej priložnosti spregovoril tudi o pravicah koroških Slovencev. Pri tem je odločno zavrnil ugotavljanje manjšine, ki ne sodi v okvir zadovoljivega reševa-
VABILO
Slovensko planinsko društvo in Slovensko prosvetno društvo ..Bilka" prirejata v petek 12. marca 1971 ob 20. uri pri Miklavžu v Bilčovsu
SKIOPTIČNO PREDAVANJE O PLANINSTVU
ki ga bosta imela Toni Miklavčič in Toni Valentinič. Ljubitelje planinstva in lepe barvne fotografije vabita
društvena odbora
Za našo vas postaja že precej značilno, da je kulturna dejavnost vedno bolj redek pojav. Edino, kar nas še nekoliko osvešča, so redki odrski nastopi. Vendar vzrokov te kulturne stagnacije ne smemo iskati le v tako imenovani vaški mentaliteti, temveč predvsem v očitnem pomanjkanju želje po višji izobrazbi. Ravno izobrazbe je precejšen del Plajberžanov najbolj potreben, če hoče kulturo kot dejavnost vgraditi v temelje družbe, kajti ravno ta je navzoča v vsaki obliki družbenega življenja in je ena izmed bistvenih značilnosti človeka kot družbenega bitja. Zato bi bilo potrebno, da bi tudi občinski možje ukrenili kaj v korist pospeševanja kulturne dejavnosti v občini; doslej smo to vsekakor pogrešali.
Drugo, kar je značilno za stagnacijo splošnega razvoja, se ujema s prvim oz. je s tem ipogojeno: zahrbtno blatenje Slovencev. Pri tem se posebno odlikujejo tisti, ki so sami zrasli v slovenskem gnezdu, danes pa se prištevajo „zu den tajčen“, čeprav niti ne obvladajo nemškega jezika. Napram manjšemu, šibkejšemu — Slovencu so gospodovalno oholi, pred močnejšim — Nemcem pa se ponižno klanjajo. O duhovnem obzorju in besednem zakladu teh narodnih nestrpnežev ni treba zgubljati besed; poznamo jih v Slovenjem Plajberku in poznajo jih marsikje drugod na Koroškem.
V skrbi za čistost svojega »nem-štva“ začenjajo zdaj uvajati pri nas tudi »nemške" odrske nastope, ki pa
so jezikovno mnogo bolj podobni neki »kavdervelščini". Sramujejo se slovenske besede, ob kateri so zrasli; hočejo si zaslužiti priznanje močnejšega. Tudi psihološki aspekt potrjuje, da je nacionalistični zagriženec najbolj srečen tedaj, ko se lahko identificira z močnejšim, v našem primeru torej z Nemcem. Zato so proti vsemu, kar je slovenskega; sovražijo vse tiste, ki so taki, kakršni oni sami v mladosti niso smeli ali mogli biti, ker so se jim posmehovali in jim nenehno trobili na ušesa, da Slovencev skoraj ni več, kar pa jih je, so za Jugoslavijo, so »banditi“ in na »nemškem" Koroškem nikamor ne bodo prišli.
Avtobusna afera v Borovljah in nastop varnostnih organov z geslom »Sprich deutsch!" (kakor da bi še vedno živeli v dobi nacizma!) razkrivata pravi obraz toleriranja in zaščite koroških Slovencev. Kaj bo ukrenila poštna direkcija? Kaj varnostna oblast? Doslej še niso storili ničesar. Upam, da niso samo zaščitniki močnejšega, ampak čuvarji postave in pravice.
Ob koncu naj se še zahvalim igral-cem-dijakom iz Šmihela za dobro pripravljeno in lepo podano veseloigro »Svojeglavček", s katero so 21. februarja gostovali pri Sereinigu v Podnu. Tudi mladi iz Slovenjega Plajberka se zavedamo, kaj pomenijo prizadevanja nacionalističnih krogov. Naš odgovor se glasi: Tujega nočemo, svojega ne damo!
Janko Malle
je vloge in nalog, namreč da je prav žena tisti član v družini, ki najbolj vpliva na vzgojo mladega rodu, s tem pa tudi na utrjevanje narodne zavesti.
Slovensko prosvetno društvo »Srce" v Dobrli vasi naznanja:
V nedeljo 14. marca 1971 ob 10. uri je v hotelu Rutar v Dobrli vasi občni zbor društva. Volili bomo nov odbor in določili smernice za bodoče
del°-	Vabi odbor
Slovensko prosvetno društvo »Edinost’ v Pliberku
vabi na
POPOLDNE SLOVENSKE KNJIGE
v nedeljo 14. marca ob 14. uri pri Brezniku v Pliberku. Na prireditvi bodo razstavljene stare slovenske knjige, govor o slovenski knjigi pa bo imel ravnatelj Študijske knjižnice na Ravnah dr. Franc Sušnik. Predstavili se bodo domači pesniki in pisatelji Milka Hartmanova, Andrej Kokot, Mirko Kumer, Florijan Lipusch in Valentin Polanšek, medtem ko bo prof. Janko Messner spregovoril o slovenskem literarnem ustvarjanju na Koroškem.
Ljubitelje slovenske knjige in besedne umetnosti prisrčno vabi	društveni odbor
Slovenska prosvetna zveza obvešča
da bo kino v Železni Kapli v nedeljo 14. marca 1971 ob 11.30 uri predvajal
slovenski celovečerni film
»LUCIJA”
Istega dne zvečer ob 20. uri bo film »Lucija” predvajan v Verein Haus der Heimat Grenzlandlichtspiele v Miklavčevi.
Ljubiteljem slovenske filmske umetnosti priporočamo, da sl ogledajo ta film.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA -—
obrobnih postojank, preden bodo napadli kraj. Če ne bo izdatne pomoči letalstva in intervencije z bokov, nam zna trda presti. Imam en sam recept: otenzivna obramba samo tam, kjer bodo napadli in čakanje na pomoč,"
»Moja ocena se sklada z vašo," je dejal podpolkovnik. Nato je govoril o oskrbi enot z munioijo. Major ga je potolažil, da pripravlja general večji napad na osvobojeno ozemlje in da tega mostišča ne bodo izpustili za nobeno ceno iz rok.
Noč je bila nemirna. Zdelo se je, da vojaki po bunkerjih okoli mesta pričakujejo nočni napad. Rakete so se neprestano utrinjale in reflektorji so tipali v temo. Nekaj grozljivega je bilo v oblakih, ki so se grmodili na zahodni strani neba. Wotf in Kniecke sta sedela v stotnikovi sobi in pila.
»Končno, Erich, mi je ta napad, ki se bo z lokalnimi boji zavlekel, kar dobrodošel. Štabi se bodo pomaknili v bližino napadajočih brigad. Skušali bomo zvedeti, kje je štab korpusa ali vsaj divizije, potem pa bomo udarili nanj.”
»Mi smo pripravljeni, čeprav vsak, ki gre v hribe, nosi glavo v torbi."
»Ne bodite no malodušni! Poizkusila bova, če se bo dalo. Toliko, da ustrežemo generalu. Bolj je občutljiv za zadovoljitev želja, kot na izpolnitev povelja. Poslušajte, stotnik! Ali ste slišali globokoumno oceno tega belogardističnega tepca? Naučil ga bom kozjih molitvic. Ravno prav, da mi ne bo dolgčas, pozabaval se bom z njim, ker ga imam že dalj časa v želodcu."
»Zdi se mi, da ste ga malo preveč prestrašili. Tudi če so vaša obvestila točna, bo to slabo vplivalo na njegovo bojno moralo."
Wolf se je zakrohotal: »Vse je izmišljeno! Od prve do zadnje besede. Z njim imam odprt račun. Za začetek sem mu položil prvega črva v glavo. Ta ga bo glodal, da bo
zblaznel od strahu. Napravil ga bo za strahopetca, če že ni! Trije ljudje, ki preže nanj v njegovih vrstah. Povem vam, saj si ne bo upal za grm na potrebo! Pomislite," je jezno nadaljevat Wolt »da se je ničvrednež plazil za Ano in jo hotel celo poročiti. Zamislite si tega izvoznika nočnih posod z njo v zakonski postelji."
»Tale podlasica?" se je začudil Kniecke in zaničljivo dodal: »Če bi bil ves tisto one, ne bi bil dosli prida. Jaz imam še boljšo idejo kot vi: pošljite ga na kakšen poseben posel, na katero koli stran teh hribov v zaledje! Če ni ptica, ga bodo prerešetali."
»Ne, ne, to bi bilo prehitro kanec. Nekaj drugega sem mu pripravil, nekaj takega, kar si vi težko predstavljate, nekaj res imenitnega, kar je primerno oficirju vojske Kristusa kralja."
Na robu mesta je streljanje oživelo. Wolf je stopil k oknu. Krogle so brnele v temo. Nekaj časa sta poslušala, potem pa je deijal stotniku: »Nihče ne odgovarja. To pomeni, da nekoga od naših nekam prijemlje."
8
Lok teme nad gorami se je prelomil.
Noč je komaj vidno bledela. Primož, ki je klečal ob debelem hrastu, je že nekaj časa vztrajno grebel v zemljo. Obrisal si je rosno čelo, se naslonil na lopato in se zagledal v vrh hrasta, ki je bil kakor roka umirdjočega starca. Topel veter mu je pihal v razgreta lica. Po nebu so se podili sivi, vodonosni oblaki, podobni neznanim živalim. V sebi je zočutil moč prihajajoče pomladi. Razprl je nosnice, se predajal božajočemu vetru in prisluškoval v noč. S pobočja, poraščenega z drevjem, so prihajali pritajeni šumi kopajočih. Zemlja je bila pomešana s kamenjem, zato je včasih zazvenelo železo. »Čudno, da nas spodaj ne
slišijo. Gotovo reka, ki šumi čez jez vpija šume. Sicer bi nas morali slišati," je pomislil. Nad naseljem ob reki so ležali prameni meglice. Luči v postojanki so se zlile v motno kroglo v megli izgubljene svetlobe.
Potem se je spet lotil dela. Kopanje zaklonov so uvedli v enotah šele nedavno. Nekateri so imeli to za neumnost In znak strahu. Taki so plitvo grebli v zemljo. Kdor pa j® že doživel topovski ogenj, ta je znal ceniti dostojno luknjo. Vedno, kadar so rili v zemljo, se je 'Primožu vsilila misel« da kopljejo grobove. »Ne delaj zemlji krivice," je mislil« »Zemlja je kakor mati, rani nas, skriva, varuje in vzame V zadnji objem, kjer se spočiješ." Nekaj metrov desno f® levo sta kopala njegova dva pomočnika rezervna gnezda-
Iz teme se je utrgala senca. Prišel je Vojko in ga po-prašal, če bo kmalu izkopal luknjo. On si je svojo že. Ponudil se je, da bo pomagal. Vzel mu je lopato in začel grebsti. Primož pa je sedel na zloženo šotorsko krilo in se oddanil. »Dobro je imeti prijatelja, ki je uporen in previden.” Spomnil se je, ko sta bila še dečka. Prvič sta s® srečala na kolodvoru, ko sta se šla vpisat v gimnazijo-Njega je peljala mati, Vojka pa sestra. Zvedavo sta 5® ogledovala od glave do peta, dokler ni sestra nagovorilo Primoževe mame in izvedela, da gre tudi on v šalo. Nasmehnila sta se drug drugemu, in bila sta prijatelja. Poten1 sta se nekaj let skupaj vozila, oba kupovala v bifeju n® postaji za pol dinarja kruha in za en dinar salame, ki 5® ji pravili kilometrska. To je bila malica in kosilo. Tudi teg® se je spomnil, da Vojka včasih po nekaj dni ni bilo v šolo> ker je lovil z očetom po gozdovih, da je bral pod klopj® romane In jih tudi njemu posojal. Posebno rad se je s sošolci pretepal in zastavljal pri pouku vprašanja, ki so zbijala smeh in nejevoljo.
Po strmini, porasli z gladko travo, je prilezel komandir Orlov in ga zmotil v premišljevanju. Vojko mu je p®"
med novimi knjigami
Na prelomu dveh svetov
Valentin Just: „Der letzte Tschahorsch“
Pri zoložbi Georg Brod v Wolfs-bergu je pred fedni izšla nova knjiga koroškega pisatelja Valentina Justa. Je to roman z naslovom „Der letzte Tschahorsch", katerega dogajanje je avtor — kakor skoraj pri vseh svojih dosedanjih spisih — spet postavil v svojo ožjo domovino, na južno Koroško, časovno pa v obdobje med obema vojnama, ko je v Avstriji vladala klerofašistič-na diktatura.
V bistvu gre pri najnovejšem delu Valentina Justa za spopad med dvema svetovoma: na eni strani je osovraženi stari graščak, ki za vsako ceno hoče zavreti napredek in se v svojih starokopitnih in nesocialnih dejanjih pridno okorišča s privilegiji, ki mu jih daje skrajno
Skrajni čas je bil, da so dunajski topografi le prišli do spoznanja, da bi pri obravnavanju vprašanja slovenskih krajevnih imen na Koroškem lahko sodelovali tudi domačini — Slovenci. Še več, prišli so celo do Zaključka, da nekateri dosedanji sodelavci niso bili kos zadanim nalogam.
Iz nedavnega v Slovenskem vestniku objavljenega ipisma zveznega me-toizkusnega urada na Dunaju je razvidno, da ima ta urad resen namen odpraviti nedostatke. Koroški Slovenci to pozdravljamo in smo seveda radevolje pripravljeni tozadevno sodelovati in pomagati.
Naj omenim le nekaj primerov, ki dovolj jasno kažejo, kakšen „red“ vlada glede gorskih imen v Karavankah.
Poseben problem je nedvomno Komnica 1739 m, severno od Kepe ležeči kopasti vrh, ki ga domačini Uuenujejo Komnica, pa tudi Eck-schlager. V glasilu avstrijskega planiškega društva iz leta 1909 je vrh jnienovan Kloiner Mittagskogel, zemljevid 1:100.000 založbe Freytag-"erndt u. Artaria, Blatt 23 Karntner Seen, ga označuje kot Ferlacher Spitze, nemško govoreči prebivalci Pa mu pravijo Tiirkenkopf, čeprav Je le-ta v omenjeni karti zaznamovan z višino 1571 m ca. 1000 metrov Severneje od Komnice. Torej cel slovar imen za en sam vrh!
Drug primer: Hasengraben ali po domače Pozečje je dolina ali grapa tned obema Mušenikoma nad vasjo I odgorje. Na omenjenem zemljevidu (Blatt 23) je ime Hasengraben pobotoma zarisano v dolini, ki jo domačini imenujejo Kot, to je najjuž-
konservafivni režim Dollfussa in Schuschnigga; no drugi slrani pa staji njegov edini sin, ki je zaradi svojega socialnega razumevanja in pravičnega odnosa do delovnega človeka splošno priljubljen med prebivalstvom. 'Eden se pri uresničevanju svojih temnih naklepov poslužuje podkupljivih izkoreninjencev, ki pa mu vržejo resnico v obraz, ko spoznajo, da je konec njegove oblasti. Drugemu stojijo zvesto ob strani pošteni delavci in sploh domačini, k'i z nezaupanjem gledajo početje Jujcev in njihovih plačanih hlapcev. Med njima pa je stara graščakinja, sicer še vezana na moža in tradicijo, toda po svojem čutu že bolj na sinovi strani, kamor se povsem preusmeri, ko zve
nejši podaljšek doline Suhe, ki se v pravem kotu obrne proti vzhodu. Na zemljevidu iste založbe, Blatt 14 Ju-lische Al-pen, pa se ime Hasengraben pojavi v dolini Suhe med Zagoriv-cem (Kapellenberg) in Mušenikom.
In še eno „cvetko“: Arihova peč 1054 m pod Bleščečo (planino) je v prej imenovani karti (Blatt 23) označena kot Graue Wand. To ime je nepoznano tako med slovensko kakor tudi med nemško govorečimi prebivalci; na nemških kažipotih je Arihova peč imenovana Arichsvand.
Že iz teh nekaj primerov vidimo popolno neresnost (ali pa načrtnost!) lokalnih „ekspertov“, ki so hoteli na hitro in neodgovorno ponemčiti večino slovenskih gorskih imen. Ker očitno nikjer niso naleteli na večji odpor, so nastali taki absurdi. Čudim se samo, da so se celo topografi pustili speljati na led od takih nekvalificiranih sodelavcev iz vrst raznih gozdarjev, uradnikov in drugih pri-vandrancev.
Zato je skrajni čas, da bi tudi na Koroškem ustanovili nomenklaturno komisijo, ki naj bi se resno in pošteno bavila z imenoslovjem naših krajevnih imen. Iz uvodoma omenjenega pisanja pristojnega zveznega urada na Dunaju je razvidno, da se je koroški deželni arhiv sicer izrekel proti taki komisiji, toda mislim, da bi kaj takega moralo biti možno tudi brez njihovega „žegna“. Na Gradiščanskem je taka komisija, v kateri sodelujeta tudi slavist in predstavnik hrvaške narodnostne skupnosti, baje zabeležila že lepe uspehe; kaj takega bi moralo biti izvedljivo tudi na Koroškem.
U. L.
za moževa hudodelstva in nezvestobo.
Tudi ljubezen ima svoje mesto v zgodbi: tu iz preračunljivosti hlinjeno čustvo, ki se sprevrže v maščevalno sovraštvo — tam resnična ljubezen, ki je pripravljena doprina-šati največje žrtve. Thalia zlorablja vse in vsakogar, da bi si pridobila mladega graščaka (ali bolje njegov denar) in prav nič ni izbirčna v sredstvih, ko spozna, da so njeni načrti splavali po vodi. Angelina, ki je s svojim bratom pribežala iz Mussolinijeve Italije, pa po težkih preizkušnjah v fašističnih zaporih najde ljubezen in srečo ter staremu graščaku na njegovi smrtni postelji odpusti, čeprav se je (povsem poslušen propali Thaliji) do zadnjega upiral zvezi med njo .in svojim sinom.
Kakor se spopad med starim in novim odraža v življenju ljudi, tako doživlja spremembe tudi pokrajina. V deželo ob Dravi in Zilji, kjer živita dva naroda in se mešata nemški In slovenski jezik, ob gradnji velike gorske ceste ter žičnice za spravljanje lesa pridejo tuji delavci. Na gradbiščih brnijo stroji .in udarjajo eksplozije, v vsakdanjost dvojezičnosti se meša tudi italijanska in hrvaška beseda. Pokrajina je zaživela v -novem ritmu, obeta se ji lepša bodočnost; toda na delu so temne sile, ki skušajo zavreti kolo časa. Vrstijo se zarote, atentati, umori, ugrabitve ljudi — prej mirna dežela doživlja stvari, ki so jih njeni prebivalci doslej poznali samo iz kriminalnih romanov in vohunskih filmov.
V tem prepletanju človeških strasti je pomirjajoči pol le narava in njej ter njenim lepotam veljajo tudi najbolj tople in iskrene pisateljeve besede. Kajti ravno v opisovanju narave je moč Valentina Justa, pristnega otroka dežele ob Dravi in Zilji, katere krajem in ljudem je posvetil že celo vrsto krajših in daljših spisov ter jim zdaj dodal še zgodbo s preloma dveh svetov z naslednjo zaključno ugotovitvijo: Z Brunom Čahoršem je bil pokopan svet, ki ni več sodil v hlastno napredujoči čas, svet, ki je rodil veliko žalosti, zla iin krivic. Z Irminom pa je na čahorškem posestvu še med na smrt obsojenim avsfrofašizmom napočil nov čas: veselje, zadovoljstvo, blaginja In skromna sreča za vse, ki so spadali k posestvu.
jglBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUN
V koroški topografiji je treba napraviti red
fS	.
Prešernova pesniška izpoved ...
I /
(Nadaljevanje s 3. strani)
pri Vinzenzu Rizziju gre za mnogo več: kajti bil je prvi, ki je napisal že v letu 1849 — torej kmalu po pesnikovi smrti — globoko in pravično oceno Prešernovega umetniškega ustvarjanja. Svojo Študijo je objavil v reviji „Deutsche Monatsschrift aus Kdrnten“. Slovenci smo dobili prvo resnejšo oceno Prešernovih „Poezij“ šele leta 1866; torej je celih 17 let prej odkril Prešernovo umetniško veličino prav koroško-nemški pesnik, kritik ter ustanovitelj in dolgoletni urednik »Carmthije". Levičnikovih, Babnikovih in Malavašičevih ocen in nekrologov seveda ne moremo primerjati ne z Rizzijevo pronicljivo sodbo, niti s 17 let mlajšo Stritarjevo študijo.
Ne bo zato odveč, da prav tu, na koroških tleh, v Celovcu, ponovim nekaj toplih Rizzijevih besed o pesniku, kateremu smo posvetili nocojšnje slavje:
„Prešeren je sprejel vase vso evropsko omiko, bil izredno darovit in je mladi slovenski književnosti utrl popolnoma nova pota. Posebno mesto gre Prešernu že zato, ker je ustvaril vrsto umetnin v literarno še ne izoblikovanem jeziku, kajti njegov edini predhodnik Vodnik se ni mogel povzpeti nad ljudsko pesem. Prešeren je uvel v slovensko poezijo sonet, stanco, tercino, asonanco in gazelo in to v popolni dovršenosti. Za vsako poetično zvrst je našel ustrezno obliko in pravi ton, a vse to z vsakdanjim, preprostim, toda vseskozi nazornim izrazom. Pa ne le oblika, tudi pesnikov idejni svet razodeva izrednega duha. Četudi je z vsem srcem ljubil svojo domovino, ni preziral omike drugih narodov. Naj bi njegovi rojaki spoznali, da je edino Prešernova pot prava, kajti pesnikova stvar ni, netiti sovraštvo med ljudmi. Prešeren je bil vseskozi pesnik ljubezni, hkrati pa se je kot cel mož odzival na vse veliko in lepo ter je znal poleg vzvišene in čiste ljubezni izraziti tudi plemenita domovinska in človečanska čustva. Ta spoj se odločno izraža v Prešernovem Sonetnem vencu, v katerem se zliva ljubezen do domovine z ljubeznijo do izvoljenke in usoda domovine s tožbo o njegovi ljubezenski nesreči v čudovito harmonijo. — Najgloblja čustva in najzrelejše misli je Prešeren položil v svoje sonete. Obdan z nadvse tankim posluhom za melodijo verza, je Prešeren kot malokdo spoznal notranjo zgradbo te najbolj logične pesniške oblike, v kateri se v ozki strugi prelivajo najgloblja čustva, kjer se rek in porek epigramat-sko zaostri in potem ves sonet izzveni kot izčiščen zven bronastega zvona."
Tako je pisal o našem Prešernu avstrijsko-nemški pesnik, Korošec iz Spittala Vinzenz Rizzi. Zato smemo smelo reči, da sodi Rizzi med tiste tujce, ki so takrat — pred 122 leti — globlje razumeli Prešerna kot večina Slovencev. Če še povem, da je Vinzenz Rizzi v svojem spoštljivem zanosu našega Prešerna tako visoko cenil, da ga je vzporejal s Petrarko. Shakespearom, Goethejem, Burgerjem in drugimi velikimi pesniki svetovne veljave, potem smo željni le še takega razumevanja slovenske kulture tudi s strani sodobnih Rizzijevih rojakov.
V tej zvezi — s priznanji Rizzija in drugih mladonemških pesnikov — pa še v zvezi z dovršenostjo Prešernovih nemških pesnitev in njegovo široko evropsko slovstveno izobrazbo, moremo celo trditi, da bi se mogel, če bi se le hotel, Prešeren uveljaviti tudi v nemškem slovstvu kot pomemben pesnik in ustvarjalec.
A zakaj tega ni storili Ko je vendar znano, da je nekatere njegove rojake, da omenimo le Stanka Vraza, zvabila številčna veličina sosednjega naroda.
Prešeren je ostal zvest svojemu narodu in svojemu jeziku. Gotovo se je zavedal — kot bi se moral pravzaprav tega zavedati sleherni poštenjak — da mora imeti vsak človek poleg svojega družinskega doma, poklica in svetovno-nazorskih stališč še svoj notranji dom, kamor se v stiski in nesreči zateče, v katerem se pomiri, zbere in pripravi za novo delo in nove preizkušnje. To notranje človekovo pribežališče je njegova narodnost! Ta pa ga nikdar ne trga od človeštva, temveč mu šele omogoča, da se zave svojega mesta v lastnem narodu kot v svetu in v občestvu vseh ljudi.
Prav zato je Prešeren odgovarjal na klic svoje dobe ne le kot pesnik, samo pesnik, trač pa se je nujno moral odzvati tudi kot Slovenec in kot človek. Taka slovenska in občečloveška izpoved in pesem je Prešernova »Zdravljica".
Njena vsebina je še danes aktualna, poziv na slogo med narodi, mir med ljudmi, misel o dobrem sosedstvu — ne vrag, le dober sosed naj bo mejak! Ta Prešernova pesem je še danes pravcati nacionalni in humanistični program malega slovenskega naroda, ki v svoji poldrugtisočletni zgodovini ni nikoli nikogar ogrožal, nikoli jemal — pač pa je bil vedno le sam krog in krog ogrožen v svojem narodnostnem obstoju. In vedno je kljub vsemu prvi prožil prijateljsko roko — žal tako redkokdaj iskreno sprejeto.
A stran te trpke misli, vigred prihaja v deželo, dolgo Prešernov spomin naj živi!
^ANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina:
r°čal. iPregledal je položaj, grajal, da so zašli preveč Bloboko in da so kopali s prevelikim hrupom. Nato pa jih pohvalil, da so izbrali dober prostor in se tudi zakopali ^ tedu. Preden je odšel, jim je zagrozil, naj se ne umikajo bfez povelja.
Nekaj sto metrov nad njimi je imel četno komando. fudi od tam so prihajali šumi kopačev. Ko je odšel, so v temi J^askirol-i položaje in Idknje nastlali z vejicami. Zemlja je sila mrzla, razmočena in računali so, da bodo ležali na ni®j ves dan in mogoče še dlje. Nekateri še vedno niso ^®deli, kjer so, kar jih je zelo motilo. Po izdajah se je konspiracija močno zaostrila. Razen četnih komand nihče ni v&del, kam gredo in kaj bodo napadli. Hodili so ves popol-do polnoči, vzpenjali so se v hrib, spet navzdol, na-Vz9or, kot se hodi lahko v hribovju okoli Idrije.
Primož se je zaradi konspiracije večkrat pridušal, češ f*c,rn borcem ne zaupajo niti tega, kaj bomo napadli, špi-j°ni pa jim sedijo po štabih pri izdelovanju načrtov. Mislil J® Hrasta in podobne. Zato ga je Orlov zatožil na brigad-nem štabu, da vnaša nezaupanje med borce. Če ga ne bi Poznali, bi mu trda predla, tako pa je bil samo posvar-naj take stvari raje samo misli in ne govori.
Vojko je napovedal, da bodo šli proti Idriji, tako1) ko 5° krenili izpod Blegoša proti cerkljanskim hribom. Dan Pred odhodom jih je napadla močna nemška kolona. V spopadu je padel brigadni komisar Črt. iPrišel je na obisk £ Bataljonu. Takoj ko se je pokazal na položaju, je padel. *°del ga je ostrostrelec naravnost v glavo. Bil je pri priči ^rlev.
Ko so hodili po hribih -nad Cerknim, so v dolini videli £dsev požarov. Izvedeli so, da so čez dan strmoglavci b°mbardirali kraj.
, Na poti proti Idriji so prešli mnogo naravnih in narekih ovir. Ceste so bile pregrajene s podrtim drevjem,
mostovi porušeni, po obronkih so bila odporna gnezda, ki so jih skopate brigade, ki so branile osvobojeno ozemlje. Večkrat so srečavali dolge kolone partizanov. Tudi Gradnikova in Vojkova brigada sta bili na pohodu.
Vojko in Primož sta se stisnila v naravno luknjo pod skalo in -sedla na veje. Prisedel je Travnikarjev in pomolil vsakemu skorjo kruha. Z užitkom so glodali -kruh. Dvomili so, da bi jim kdo prinesel hrano med bojem na položaje. Zdaj, ko niso več kopali, je vladala povsod zlovešča tišina, ki jo je kdaj pa kdaj zmotil pritajen pogovor. Proti jutru so postali zaspani, zato je Vojko predlagal Primožu in Travnika-rju, da malo zaspifa, sam pa bo pregledali položaj.
Od novincev ni nobeden zatisnil oči. Napeto so strmeli v jutranjo temo, kjer so se pod njimi risala prava drevesa. Vojko je poznal občutek -otrplosti v pričakovanju ognjenega krsta. Bral je -strah v očeh in v kretnjah glav, ki so lovile šume. Med novinci so bili tudi starejši ljudje, ki so mislili na otroke in družine in niso imeli pojma o vojni. Oblezel je vse. Vsakega je poklical po imenu, počepnil k njemu, spregovoril z njim nekaj besed, mirno in ravnodušno, kot bi bili v gostilni ali doma. Hrabril jim je zavest, da niso sami, da napada divizija in da Nemca krogla podre prav tako kot vsakega drugega. Opozoril jih je, da bodo -pazili na premikanje merilne naprave na puški, ko bodo streljali od daleč in ko se bodo približali. To so radi pozabljali in -streljanje je bilo -neučinkovito. Tudi s tem, da vsaka krogla ne zadene, jih je tolažil.
Z dnem jih je pozdravilo mračno, sivo nebo nad gorami. V kotlini je še vedno ležala prosojna megla, skozi katero so bile hiše in cerkev videti, kot bi bile potopljene v vodi. Vojko se je priplazil pod skalo k Primožu in ga pocukal. Zbudil se je in sunkovito dvignil. Mencal si je oči. Pravil je, da je imel grozne sanje. Zasul do pasu ni mogel bežati. Odplazila sta se v gnezdo, postavila Šarca, raz-
vrstila naboje, bombe in se zvedavo ogledovala. Izbrali so si zelo ugoden položaj. Ugnezdili so se na skalnatem robu gozdička, ki je zapiral dve grapi, ki sta s travniki, zajedenimi v pobočje, strmo padali proti reki ob naselju. Pota k nili so se bili ob robu prirodnega jarka, ki jim bo prav dobro služil za menjanje položajev. Edino, kar jim je jemalo jutranji tek, je bilo to, da so bili postojanki zelo blizu. Primož se je ozrl nazaj. Za hrbtom so jim rasli visoki hribi. Vedel je, da bo umik pred nočjo skoraj nemogoč. Zaželel si je, da bi bil Vojko bliže. Ko se je megla razkadila, so imeli naselje na dlani. Na položajih se ni premaknilo ničesar. Vzhodno od Idrije so se zamolklo oglasili topovi in naznanili nevihto. Začeli so -napadati. Oba bataljona okoli postojanke v kotlini sta imela nalogo, da z demonstrativnim napadom obdržita posadko v utrdbah in ji preprečita, da bi šla na pomoč napadeni postojanki.
Svetloba je rasla. Po cesti ob reki je privozil osebni avtomobil, kot bi bil na nedeljskem izletu. Zasede obeh bataljonov so ga napadle. Povečal je hitrost, se nekaj časa pijano vijugal, dokler se ni zaletel v pobočje in, kot pokvarjena igrača, obstal. Skupina gestapovcev, ki so lezli iz njega je bila pokošena. Obležali so na cesti kakor pozabljene vreče. Eden od njih se je splazil ranjen čez cesto proti reki, potem pa je tudi on obležal.
Streli so prebudil naselje. Okoli cerkve -so začeli tekati vojaki, na dvorišču kasarne pa se je uvrstila kolona. Zajel jih je pljusk krogel. Mrzlično so začeli skakati od postojanke do bunkerjev in prenašati municijo. Padala so povelja in podobni so bili zbeganim mravljam, kadar jim kdo stopi z nogo na mravljišče. Bataljon je v polkrogu streljal v njihovo zmedo.
Ko so se Nemci zatekli v utrdbe in uredili svoje vrste, so obsuli portizanske položaje s tako gostim ognjem, kot bi Imeli v postojanki tovarno municije. Kolona najbolj pre-
o — Štev. 10 (1495)
12. marec 1971
Eleganca in cčavljvcsl
Eleganca, očarljivost in lepota so tri različne telesne lastnosti. Kadar jih* zenska zna pravilno uskladiti, je telesno dovršena. Idealna pa je lahko 'šele tedaj, če telesnim popolnostim doda še moralne in umske sposobnosti.
Lepota in umske sposobnosti so dar narave, medtem ko so druge lastnosti privzgojene, tako očarljivost in eleganca. Že La Fontaine je dejal, da je „elegantna ženska lepša kot lepa."
Če hočete postati elegantni in očarljivi, morate zavestno preizkusiti svojo osebnost. Poglejte se tako, kot ste in objektivno ugotavljajte svoje napake in pomanjkljivosti. Pomanjkljivosti, ki jih boste prav gotovo odkrili, vas ne smejo spraviti v obup. Zavedati pa se morate, da so določene stvari, ki jih ne smete storiti in spet druge, ki jih morate upoštevati.
Česa ne smemo? Nikoli ne smemo izbrati obleke, ki nam je bila všeč na kakšni drugi ženski. Prav tako ne smemo nositi oblek kričečih tonov in daleč vidnih le na videz dragocenih ogrlic. Tudi zanemarjena pričeska, strgane nogavice ali umazana obleka ne bo učinkovala elegantno. Če hočemo biti elegantne, se ne bomo našemile z umetnimi dragulji, čevlji in torbico iz ponarejene krokodilje kože. Rajši bomo obule čevlje iz navadnega usnja, si pripele okoli vratu vsakdanjo ogrlico in vzele v roke skromno torbico. Tudi lepotičiti se ne smemo preveč kričeče, da ne bi bde videti, kot da bi pravkar stopile s filmskega platna. Res je, da je včasih prenapeto obnašanje v modi, vendar pa se bo večini ljudi zdelo smešno. Ženska, ki bo grdo hodila in se slabo izražala, tudi v najlepši obleki ne bo videti elegantna. Paziti moramo tudi, da ne bomo imele nemogoče kombinacije, na primer športne čevlje z večerno obleko, čevlje z visoko peto in kratke hlače, in podobno.
Kaj moramo storiti? Predvsem se moramo obnašati povsem naravno. Ohraniti moramo svojo osebnost in jo podčrtati z neštetimi malenkostmi. Vedno bomo čiste in sveže, tako doma kot na cesti. Tudi perilu moramo posvečati enako pozornost kot tistim oblačilom, „ki se vidijo". Najnovejšo modo moramo znati prilagoditi svojemu okusu in stilu. Vedno bomo nosile najboljše obleke in če nimamo dovolj denarnih sredstev, bomo pač manj kupovale. Oblačile se bomo tako, kot to zahtevajo okoliščine in naše dolžnosti. Nikoli ne bomo šle na pogreb v svetli obleki ali v večerni obleki na delo. Za delo bomo oblekle delovno obleko, za šport pač športno in za gledališče večerno. Zavedati se moramo, da tudi modni dodatki, tako torbice, čevlji in ogrlice razodevajo našo eleganco. Paziti moramo, da imamo vedno urejeno pričesko, saj ni nič gršega od umazanih kuštravih las zraven lepe obleke. Podnevi se bomo dišavile in lepotičile komaj opazno. Skrbno moramo negovati držo, gibe in glas. Eleganca se ne kaže samo v tistem, kar se vidi, marveč tudi v tem, kako se vidi. Elegantne hoje, govora in drže se moramo naučiti. Res je, da samega glasu ne moremo spremeniti, lahko pa čudovito prevzgojimo ton.
BOLEZNI SRCA
V	ordinacijah zelo pogosto srečujemo ljudi, ki pridejo na posvet, ker se bojijo, da so zboleli na srcu. Njihove težave so največkrat v tem, da čutijo srce. Do tedaj navadno niso imeli posebnih bolezni. Sedaj pa so nenadoma v skrbeh, ker čutijo močnejše utripanje srca, včasih čutijo tudi neredno bitje, zdi se jim, da tu in tam kakšen srčni udarec izostane. Največkrat imajo takšne težave, če ležijo in je okrog njih mir, tako da lahko poslušajo lastno bitje srca. Pogostokrat pa jih tišči in zbada pri srcu ali čutijo močno razbijanje srca, če se vznemirijo ali razburijo.
Poznamo mnogo vrst obolelosti srca. V glavnem pa jih lahko razdelimo na organske in na funkcionalne bolezni. Organsko bolno srce ima bolno srčno mišico, lahko ima okvaro na zaklopkah, bolno notranjo srčno steno ali pa zunanje ovojnice srca. Funkcionalne bolezni srca pa nastanejo brez dejanskih bolezenskih sprememb na samem srcu. Gre le za motnje v ritmu ali pa šume na srcu, ki nastanejo iz drugih vzrokov. Tako lahko nastanejo šumi na srcu pri slabokrvnih ljudeh ati pa pri tistih, ki trpijo za bazedovko. Motnje v ritmu srca pa nastanejo, ker je srce preobčutljivo in reagira tako, da nastanejo neredni udarci srca že, če se človek duševno ali čustveno vznemiri.
Prvo grupo srčnih bolezni, kjer obstajajo organske spremembe na srcu, štejemo za resna obolenja. Drugo grupo, torej grupo funkcionalnih motenj srca, pa ne štejemo med resne bolezni. Tak bolnik ima sicer težave pri srcu, kot so močnejše utripanje srca, težko dihanje, utrujenost, zbadanje pri srcu in druge. Skrbijo ga tudi njegove težave in se boji, da je bolan na srcu, čeprav ni.
V	splošnem si lahko zapomnimo sledečo značilnost srčnih bolezni: čim resnejša je srčna bolezen, tem bolj daleč od srca so znaki, ki nas opozarjajo na obolelost srca (otekanje nog, izločanje velikih količin vode ponoči, težko dihanje ponoči, kašelj itd.)!
Če ugotovi zdravnik, da ne gre za organsko bolezen srca, potem ne bodite v skrbeh, da ste bolni na srcu, pa čeprav čutite, da se vam srce »oglaša".
Pranje v pralnem stroju
Pranje v pralnem stroju je popolnoma preprosto, ko ga dodobra spoznamo. Če pa nismo poučeni o malenkostih, lahko stroj poškodujemo ali si nakopljemo nepotrebno delo in seveda izgubo časa.
Preden pripravimo perilo za pranje, pregledamo vse gumbe. Take, ki visijo na zadnjih nitkah, porežemo ali na novo prišijemo. Ko kontroliramo gumbe, obrnimo še žepe. V njih je pravo skrivališče papirja, gume, lesenih predmetov, žebljev, kovancev, koščkov gume, zobotrebcev, sponk, zaponk itd. V odtočno cev pa ne zalezejo samo ti predmeti. Okvaro lahko prav tako povzroči slabo prišita naramnica, otroški robček, košček gaze, s katero smo biji zavezali okrvavljen otroški prstek. Manjše ožje kose tkanine namreč močna sila stroja vsesa in cev se zamaši.
Ko sortirano perilo vložimo v stroj, se zberimo in pomislimo: smo odprli vodo, če nimamo direktnega priključka, smo izklopili centrifugo, če peremo najlonsko perilo, smo pritrdili odtočno cev v umivalnik ali kad dovolj trdno, da je močan sunek vode, ki pride iz nje, ne bo vrgel po tleh in bo nastala v stanovanju in pri stanovalcu pod nami poplava? Na to moramo paziti še posebno takrat, kadar odhajamo z doma in stroj pere.
Perilo vedno stehtajmo. Premajhna teža povzroča premikanje stroja in dobnenje, ker se v kepo nagrmadeno perilo premetava sunkovito sem in tia, namesto da bi se enakomerno vrtelo.
Posteljno perilo: prevleke za pernice, večje prevleke za blazine in odeje zapnimo, prav tako zašijmo odprtine v prevlekah za odeje. V odprtine se namreč med pranjem naletijo manjši kosi in se stlačeni v kepo slabše perejo.
Perilo stehtamo zato, da lahko odmerimo
DROBNI NASVETI
B Si boste na pomlad kupili nove čevlje? Pri nakupu jih poskusite stoje, le tako boste najbolje ugotovili, če se vašim nogam prilegajo. Ne kupujte pretesnih čevljev. Prodajalkin »dober nasvet", češ, da se bodo čevlji kmalu razširili, gre na račun vaših nog, ne pozabite tega!
B Naša kuhinjska tehtnica ne bo delovala dobro, če bomo na njej pustile uteži. Boljše tehtnice pa shranimo raje na drugem mestu, ne pa v kuhinji, ker jim sopara škoduje.
pravo količino praška. Če prašek radodarno dodajamo, da bi bilo perilo čim lepše, se prav lahko dogodi, da ne bo dobro izprano. Stroj je namreč prilagojen točni teži perila in praška, ker je po tem preračunana tudi količina vode, ki priteče v stroj. Če dodamo preveč praška, potem moramo ponoviti izpiranje, da ne škodujemo perilu, ki bi bilo lahko preslabo izprano.
Gumb za uravnavanje programov pranja vrtimo vedno le naprej. Če bi ga vrteli nazaj, bi zamešali faze pranja in lahko se zgodi, da bi stroj katero preskočil. Strokovnjaki tudi odsvetujejo prekinjanje programov.
Če voda ne odteka, poglejmo najprej cev, če ni morda prepognjena, pritisnjena, šele potem odprimo filter. Pazimo, da ga namestimo točno v isto mesto nazaj.
P o s k u
ČRNA REDKEV NA VEČ NAČINOV
Črno redkev tanko olupimo, na ribež naribamo, v kupčkih položimo na že izgotovljeno (ižolovo solato. Fižolovo solato pripravimo tokrat brez čebule, po kupčkih redkvice pa pokapljamo bučno olje.
ČRNA REDKEV Z OLJEM: Redkev naribamo kot repo ali pa na tanke lističe, jo posolimo, premešamo, pustimo, da nekaj časa stoji, nato pa jo ožmemo, pokapljamo z navadnim ali bučnim oljem in ponudimo kot mclico ali kot sestavni del večerje na mizo.
ČRNA REDKEV Z ZELENO IN KORENJEM: Redkov, zeleno in korenje naribamo kot repo, lahko pa tudi drobneje — kot hren, solimo, zgotovimo z oljem in kisom in kislo smetano. Tako solato uporabimo tudi za zelenjavni sendvič: rezine kruha namažemo s surovim maslom in obložimo z opisano solato.
ČRNA REDKEV S HRENOM IN SMETANO: Olupljeno redkev naribamo, dodamo naribanega hrena, malo
Naša telesna višina
Ko se otrok rodi, ni daljši kot pol metra in seže odraslemu človeku komaj do kolen-V prvih 20 letih se človekova višina poveča za več kot trikrat in doseže približno velikost 170 centimetrov. Potem človek raste še naprej, toda veliko počasneje. Sele v 40. letu ima popolno višino in tedaj rast preneha.
Potem se prične zmanjševati: vsakih deset let za en centimeter. To zamanjševanje nastaja v glavnem zaradi sušenja hrustanca v sklepih in hrbtenici. Torej med kostmi sklepov in členi hrbtenice so plošče hrustanca, ki ublažijo trenje med hojo in premikanjem nasploh. Po 40. letu se hrustanec začne postopoma sušiti, kosti se zaradi tega približujejo In zato se višina zmanjšuje.
Res pa je tudi, da se lahko včasih človekova višina tudi poveča. Ko bolnik po daljši bolezni zopet vstane, „zroste", ker hrustanec ni bil pod pritiskom vretenc in zato raste-To je podobno kavču, ki ima nove vzmeti if> bo tako višji, dokler se vzmeti pod pritiskom ne bodo skrčile. Tako se bo tudi hrustanec človeka, ki je ozdravel, kmalu sesedel pod telesno težo. Iz tega ražloga smo vsako jutro nekoliko višji kot prejšnji večer in 50 čez dan zopet zmanjšamo.
site!
telimo, prilijemo kisle smetane, pustimo, da nekoi časa stoji in nato ponudimo. Za spremembo lahko n« vrh položite tudi nekaj sardelnih filetov.
GOVEJE LEDVICE V OMAKI
Potrebujemo širi ledvice, 15 dkg olja ali masti-15 dkg čebule, sol, poper, 1 dkg česna, majaron-5 dkg moke, juho ali vodo, zelen peteršilj, limonin sok ali kis.
ledvice zrežemo na majhne rezine. Na razgret' maščobi spražimo drobno sesekljano čebulo. Ko zd* rumeni, dodamo ledvice, posolimo, popopramo in nd močnem ognju hitro opražimo, da jim ohranimo čin* več soka. Sproženim ledvicam dodamo strt česen-majaron, moko, premešamo in še malo prepražim0' Nato zalijemo z juho alt vodo. Vre naj pol ur°-Zboljšamo z limoninim sokom ali kisom in po potreb' še osolimo. Jed ponudimo s kuhanim krompirjem-dušenim rižem, polento ali kruhovimi cmoki.
Tone Svetino: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —
______________ —
drznih pa je prodrla čez reko in napadla bližnje položaje.
Zaverovane v medsebojno obstreljevanje je zmolilo hreščanje tanka in kamiona. Pomikala sla se počasi kot dve okorni živali. Na ovinku, kjer je obtičal osebni avtomobil, sta se vozili znašli v navzkrižnem ognju težkih strojnic z obeh strani ceste. Tovornjak je zavozil v strugo, preživeli pa so se poskrili. Oklopnjak je obsut položaje s topovskim ognjem in postal samo toliko, da je zaščitil umik preživelih, potem pa se je umaknil, ker ga je zadela protitankovska puška.
Primož se je boril z nemškimi mitraljezci ob vodi. S Travnikarjem sta morala menjati gnezdo, ker bi jih težka strojnica iz zvonika uničila. Zdaj so pozabili na hlad in na zajtrk, ki ga ne bo, in tudi na kosilo ni nihče več mislil. V idrijski kotlini se je oglasilo topovsko bobnenje. Nemško topništvo je bruhalo v salvah. Granate so plahutale čeznje in eksplodirale po pobočjih. Vedeli so, da tolčejo v slepo, toda kamor koli so tolkli, povsod so bili partizani.
Vodnik Vojko je začetek spopada opazoval z daljnogledom in se trudil, da bi premagal nemir. Puška z velikim očesom mu je ležala ob boku. Leče je skrbno obrisal. Svojim, ki so, ohrabreni nad nemško zmedo, nekaj časa divje streljati, je zaukazal, naj varčujejo z municijo. Vedel je, da na premikajoče cilje na tako daljavo ne bo uspeha. Slutil je, da bodo Nemci napravili izpad.
Ustrelil je le nekajkrat na posadko minometalcev ob cerkvenem zidu, od koder jih je pregnal. Ostal bi rad čimbolj prikrit, toda težka strojnica v zvoniku ga je odkrila. Ko se je dvignil, mu je prst brizgnila v obraz in tlesk krogel mu je oglušujoče zazvenel v ušesih. Obrisal si je obraz, ni pa si upal dvigniti glave. Čez čas je snel kapo, jo nataknil na paličico in jo počasi dvigal. Ostro merjen rafal mu jo je zbil v jamo. Pogledal jo je kot obsojenec vrv in negibno obležal. Naj misli Nemec, da ga je pokosil. Čez dolgo časa
se je povalil iz zaklona in se trkljal nekaj metrov vstran, kjer je imel rezervno gnezdo. Nihče ni streljal nanj. Strojnica iz zvonika pa je prikovala tudi Primoža k tlom, da ni mogel dvigniti glave. Spet je poskusil s kapo. Nič. Potem je z daljnogledom ugledal v levem oknu zvonika senco obraza pod čelado in mitralješko cev. Potisnil je puško predse in prilepil konico v daljnogledu na rob čelade v zvoniku. Po strelu je cev utihnila. Napolnil je in, ko se je čez nekaj časa nad cevjo v zvoniku pojavila novo senca, je spet pritisnil. Zdrsnila je tudi ta. Okolica okna je bila oškropljena, kar je kazalo, da so tudi že drugi zaznali nevarnost v zvoniku in streljali.
Kadar je streljanje nekoliko potihnilo, so slišali Orlova, ki je rjul, naj ustavijo ogenj in varčujejo z municijo. Slišala sta tudi krike. Ob težki strojnici je bil nekdo ranjen. Iz postojanke so začeli na pobočje streljati z minometi in s topom. Potem so zaslišali brnenje letala. Štorklja z nemškim križem na oglatih krilih je zdrsela čez položaje in obletela dolino. Zaman so streljali nanjo in preklinjali Lojzka, kot so Gorenjci dali ime nemškim izvidniškim letalom te vrste, ki so jih vedno nadlegovala.
Ob podpori minometalskega ognja in brzostrelnega topa so se Nemci prebijali prek reke in se v mrtvem kotu pojavili na senožetih grape, ki jo je zapirala Vojkova skupina. Borili so se s kljubujočo vztrajnostjo in z občutkom, da jih do mraka nihče ne bo pregnal s pobočij.
Desno od njih so na pobočjih sosedne čete topovske granate zažgale kozolec in hišo. Gorelo je z visokim, svetlim plamenom. Črn steber dima je naznanil hribovju prve sledove boja. Kmalu je zagorelo tudi na drugih straneh.
Potem so slišali močno streljanje tudi na položajih bataljona brigade Janka Premrla-Vojka. Pokanje se je po gozdu sumljivo naglo približevalo. Nemci, ki so napadali od reke, so se oglašali z jodlanjem in zmerjanjem. Primož
jih je držal na robu senožeti. Ko le niso mogli naprej, s o poiskali gnezdo in zahtevali, da ga minometalec uniči-Prve mine so eksplodirale spodaj na lažnem položaju-vendar so udarjale tako blizu, da je do njih priletela kamenje. IPo minometalskem ognju so Nemci spet napadi' vod, ki jih je pa ponovno odbil. Šele sedaj so odkrili Pd' moževo gnezdo in začeli ponovno streljati nanj. Prva min® je padla pod položaje, druga pa je že zelo blizu eksplodirala s slepečim treskom. Zelezje je zažvenketaio P° drevju.
Vojka je stresal mraz, kaplje potu so mu zalivale oči-Preskočil je v zaklon k Primožu in zarjul: »Vsi za mano-fantje! Pod skalol" Pognali so se za njim, popadali pred naravno jamo in se splazili vanjo. Takrat je tretja min® udarila na rob. »Zdaj nas imajo! Vsi odprite ustal" Drge' taje so čakali. Prej ko so minometalci streljali na drug® cilje, so poslušali plahutanje min, zdaj pa niso slišali ni*1 ene. Eksplozije, ki so si druga za drugo sledile, so jif napolnile oči z rumenim in rdečim ognjem, nosnice z žadu4' Ijivim smradom, prst in kamenje pa je neslo celo v luknj®' Treski so grmeli po glavah, kot bi tolkel z gorjačami. K®-menje in železje je nenehno žvenketalo. Strah je svedral v prazne trebuhe in stisnil možgane v hladno, mrtvo kep0' Nihče ni vedel povedati, koliko min je udarilo, samo bob' nenja ni bilo konec. Le to so vedeli, da nanje tolčeta dv® minomefalca, da pa v neskončnost ne bosta.
Ko so eksplozije prenehale, se nekaj časa ni nih^® ganil. Omamljeni so ležali, kot bi jim odmrli udje. O zunaj so prihajali bolestni kriki ranjenca. Eden od njih, ki n1® je kovina raztrgala telo, je umiral. Primož je dvignil glav®' Zagledal je svoje staro drevo okleščeno in razsekano. ko pri tleh se je sukljal črn dim. Obšla ga je tesnobna žalo* in se prelila v mržnjo. Spodaj so zaslišali kratka, suro''3 povelja.	($e nadaljuje)
V-€XVC/VuVR
Poglej jih pa se izjoči, — se je smehljal Smalley, — štiri lepotice z leve na desno.
Pokazal je karte in njegova roka se je stegnila čez mizo in pograbila denar. Zmagovalec se je zadovoljno 'smehljal.
Na začetku igre lrvingu Randellu $ma1leyevo smehljanje ni bilo napoti. Nasprotno, bilo mu je simpa-tjčno, ker nikoli ni šlo na tuj račun. Človek je bil pač take narave in ljudje, ki so vedno nasmejani, ne morejo drugemu storiti zla. S Šmalcem sta bila celo prijatelja. Kadarkoli sta se srečala zjutraj v dvi-9alu pri firmi, kjer sta delala, se J6 Sma!ley nasmehnil: — Kako kaj v zakonu, Irv? Kako ženka? — Še-6 sedaj, ko je izgubil ves denar do Zadnjega, torej vso tedensko pla-^°i se je Irvu zdelo, da se Smalley 116 smehlja iz navade, ampak da se mo posmehuje. Ostal je brez prebile pare.
Kakor je prišlo, tako je odšlo, je dejal in skušal zaigrati rav-n°dušnost. — Prihodnji petek je sPef izplačilo.
Malo sva se spozabila, — je dodal Smalley, — včasih se zgodi. .	1 'Pozdravi Francko v mojem
mienu, — mu je dejal Smalley.
Ime ji je Francis.
Dobro, dobro, lahko noč! Vi-szeli se bomo.
Ni videl njegovega obraza, a ve-e' 'je, da se Smolley nasmiha.
Na ipot-i je razmišljal o tem. Na-0 se je spomnil Francis in prevzela je jeza. Kako ji bo pojasnil, za-aj nima tedenske plače? Z nasme-om ali resno? Ne, ne bo veljalo, roncis ni naivna. Kako naj ji pove, ,®i se je zgodilo? Začelo se je z 6zskrbnim pozivom na kegljišče, nat° Pa je nekdo predlagal, naj 9r&do še v Smalleyevo stanovanje. . Lahko bi dejal, da sem denar Jz9ubil po poti, — je razmišljal Irv. ~~~ Ne, tudi to ne bo zaleglo.
^ Ideja! Prav tako bo storil. Dejal °> da so ga napadli, omamili in Ropali. Take stvari se dogajajo ^gim, zakaj se ne bi tudi njemu. 'Ce so samotne, neosvetljene, lo-P°v°v pa je dovolj.
Namesto da bi odšel domov, je po prečni ulici proti bloku 5 °raj podobnih družinskih stano-VQriji v katerih še ni bilo stanoval-f?v' Pločnik je bil tudi razkopan in aten. Razpel si je ovratnik in od-r9al gumb s srajce. Sklonili se je in Pomočil roko v blato. Kljub hlad-j^u vremenu se je potil od strahu, f Q 9° ne bi kdo opazil. Blato si je Ozmazal po obrazu in obleki. To je b||o dovolj.
, v stanovanje je stopil z majavim
^akom.
lrving! — Francis je tekala , °li njega kakor mati okoli otročji — Kaj se ti je zgodilo? Kje si
P
, o Prijatelji, — je odgovoril s sla-k° n'm glasom. — Po kegljanju sem , ®ni| domov. V nekem mračnem
u je skočil name neki mladoletnik.
* O bog! Si ranjen?
B ""7 Ne, ne. Dobro mi je. Odnesel Je mojo denarnico s plačo. si?0v°lil ji je, da ga je peljala do rie”0 V ^^injii. Bila je majhna in zna 'k0( vrabec, roke pa so ji ne-VQ , ma dobile moč. Strmela je in ni skrivala solz.
/v,' Prav skrbi me denar, Irv! ^ pvn0 je, da si živ In zdrav. Za-ni prišla policija? Zakaj ti niso lagali?
L Nikogar ni bilo v bližini. Lah-0 bi bil dobil nož v hrbet.
^ Ji-rtri ne pojdi v službo. Men-bodo lahko en dan brez tebe. ^Počij si.
-i^ri se bom počutil popolno-Pa k rec*u' Prancis, verjemi mi. Kaj nQr:bova sedaj sedem dni brez de-
Se bova že znašla. Prihranila v nekaj dolarjev. Ni mnogo, pa ^ ze! _ Pobožala ga je po laseh. Ubogi moj ljubil Pojdi, okopaj
HENRY SLESAR
se, jaz pa ti bom pripravila mleko, nato bova poklicala policijo.
— Zakaj? Saj sploh nisem videl napadalca.
— To ni važno. Mar ne veš, da je to najina dolžnost, da napad prijaviva? Ne moremo kar tako mimo drznega napada na mirnega državljana. Hočeš, da to storim jaz?
— Ne! — Njena pretirana skrb mu je šla na živce. — Končana zadeva. Nikoli ga ne bodo prijeli...
— Razdražen si, dragi, — ga je mirila Francis. — Okoplji se, pa se bova potem pogovarjala.
Celih 10 minut je stal pod prho z vročo vodo. Trudil se je, da se ne bi gledal v ogledalu, pa mu je pogled uhajal tja.
— Kakšna umazana goljufija! — se je rogal samemu sebi. — Umazana ali čista, drugače nisem niti mogel niti znal.
Razmišljal je o možnostih. Če pokliče policijo, ga lahko njihovo križno zasliševanje zmede in potegne še bolj globoko. Če pa je ne pokliče, bo to storila Francis. S policaji bo že nekako prišel na kraj. Toda zdelo se mu je, da ženine predirne oči berejo njegove misli in da ona podzavestno sluti, da nekaj ni v redu.
— Torej? — ga je vprašala, ko se je vrnil v kuhinjo. — Boš poklical policijo, Irv?
— Seveda, ravno sem se pripravljal.
Vstal je in dvignil slušalko. Dežurni narednik ga je obsut s kopico vprašanj: kdaj se je zgodilo, ali lahko opiše napadalca, koliko denarja mu je vzbl... Po vsem tem sta se mu zdela napad in tatvina popolnoma resnična, kot da sta se zares zgodila. Ko mu je narednik dal zvezo še s poročnikom Dickso-
nom, je znal zgodbo že brez napake ponoviti.
— Ali lahko pridete k nam? — je vprašal častnik v trenutku, ko se je tega najmanj nadejal. — Kaže, da smo prijeli vašega napadalca. Moramo vaju soočiti.
— Nisem vas razumel. — Jezik se mu je zapletal. — Dobro, dobro ... Prišel bom.
Počutil se je kot kriminalec, ko je stopil v policijsko postajo. Dežurni ga je odpeljal v sobo, kjer je na leseni klopi sedel deček v usnjeni jopi in v ozkih hlačah. Imel je plove lase in kljub cigareti med ustnicami je bil bled in prestrašen.
— Prijeli smo ga na vašem koncu, in to približno v času, ko pravite, da so vas napadli, mu je pojasnil dežurni. — Dobro si ga oglejte.
— Bila je tema. Nisem videl za prst pred nosom.
— Vseeno. Imamo druge dokaze. Koliko denarja je bilo v denarnici?
— Približno 96 dolarjev.
— Pri njem smo jih našli 92. Ostanek je gotovo že potrošil.
Šla sta ven in stopila v pisarno poročnika Dicksona.
— Mister Randall, nimam pravice, toda prosil bi vas za uslugo, — je dejal častnik. — Gre za tega dečka. Dobro ga poznam. V slabi druščini je, pa mu je šele 15 let. Kljub temu — to je bila njegova prva tatvina. Morda mu moramo ponuditi priložnost.
— Kaj želite od mene?
— Če ste me razumeli, boste pozabili na ta dogodek. Odstopite od tožbe. Prestrašil bom fanta, in to bo morda zadostovalo. Seveda je to samo moj predlog. Lahko napravite, kakor želite.
— Strinjam se, — je odgovoril Irv veselo. — Naj bo, kakor da se ni nič zgodilo.
Drugo jutro je na poti v službo dolgo premišljeval o fantu. Prišlo je tako, da je vzel pravzaprav njegov denar in da sedaj ni samo goljuf, ampak tudi tat. Morda je fant nosil denar, da bi plačal davek ali račun pri zdravniku? Fant zdaj gotovo premišljuje: »Kaj pomaga biti pošten? Med nepoštenimi je pač treba biti nepošten."
V liftu se je Smalley spačil:
— Kakšna noč! Razšli smo se, brž ko si ti odšel. Neki huligan me je napadel.
— Šališ se.
— Oropal me je do zadnjega centa.
— Si prijavil?
— Zakoj? Takšnih je na stotine v mestu, Irv. Mi lahko posodiš kak dolar do prihodnjega tedna?
— Rad bi, toda saj veš, da ste me sinoči obrali do kosti, — si je odahnil Irv Randall. Vrhu tega sem oženjen človek.
Smeh stoletij
Nadobudni pesnik je poslal Lichtenbergu debel zvezek »Pomladnih pesmi" v oceno. Obenem ga je prosil, naj napiše priporočilo, da bi mu jih tiskali. Ko je čez nekaj časa prišel h kritiku, je samozavestno vprašal:
»Ali niso moji verzi res posrečeni in nežni kakor pomlad!"
Kritik mu je odgovoril:
»Preveč so nežni, moj tant. Bojim se, da ne bodo prenesli ne prvega sončnega žarka, ne pritiska tiskarskega stroja."
•
K pruskemu ministru Hardenbergu je prišel prosilec, ki je imel smolo, da je bil funkcionar prav tisti dan silno zaposlen. Vendar |e vztrajal in vztrajal, da bi ga minister sprejel. Nazadnje je vratarju dejal, da bo rekel ministru eno samo besedo. Teda] ga je minister sprejel.
»Dobro," je rekel, »toda samo eno besedo."
Prosilec je hip premišljeval, nato pa pomolil prošnjo pred ministra in rekel:
»Podpisi"
Hardenberg je prošnji ugodil.
•
Leta 1812, ko so se Napoleonove vojske valile preko Nemčije v Rusijo, so se mnogi bali, kaj bo potem, ko se bodo vsi ti ljudje vračali dmov. Goethe, ki je nekje slišal tako jadikovanje je dejal:
»Počakajte najprej, da boste videli, koliko jih pride nazaj!"
Ustavni zakon za južne Tirolce
Manjšina, ki je večina,
bo avtonomno upravljala bocensko pokrajino
Mariborski ..Večer" jo objavil dalji! članek o problematiki Juine Tirolske, ki ga je napisal večletni poslanec deželnega ibora Furlanije-Julijske krajine dr. Karel iiikovič. V članku so ugotovitve, zanimive ne le la juine Tirolce, marveč sploh za vsakega, ki se bavi z manjiinskimi vpraianji. Zato članek ponatiskujemo tudi v naiem listu.
Urednlilve
Postopek za popolno uresničenje tega največjega koraka bo se dolgotrajen, ker je posebni statut avtonomne dežele Trident-Zgornje Poadižje ustavne narave in mora vsaka njegova sprememba prehoditi štiri stopnje:-poslansko zbornico, senat, po najmanj šestih mesecih pa ponovno oba.
V	najboljšem primeru bodo torej spremembe posebnega statuta začele veljati nekje jeseni 1971.
Predvidene in z izglasovanjem v poslanski zbornici že sprejete spremembe posebnega statuta avtonomne dežele Trident-Južna Tirolska, kot se bo po novem imenovala dežela pod Brennerjem, zadevajo skupaj 66 sprememb od približno sto členov prejšnjega statuta z dne 26. februarja 1948. Vse to pomeni, da je ustavni zakon, ki ga je izglasovala poslanska zbornica 23. januarja letos, popolnoma spremenil vsebino in kvaliteto deželne avtonomije v bocenski tridentinski pokrajini in sprejel vse zatheve. ki jih je vseboval „paket za Južno Tirolsko".
Ta „paket" je sad trinajstletnih prizadevanj treh subjektov: italijanske države, avstrijske države in predstavnika nemške manjšine — Stid-tiroler Volkspartei. Paket so na podlagi formalnih sklepov odobrili med novembrom in decembrom 1969 vsi trije subjekti — avstrijski parlament: italijanski parlament in kongres Siidtiroler V olkspartei.
•	NEKAJ ZGODOVINSKIH DEJSTEV
Pred kratkim orisom sprememb, ki so se izrazile v „južnotirolskem paketu", je nujno poudariti nekaj zgodovinskih dejstev.
V okviru pogajanj za mirovno pogodbo z Italijo je Avstrija postavila leta 1946 zahtevo po vrnitvi Južne Tirolske. Zaradi šibkega mednarodnega položaja Avstrije, priznanja „sobojevništva“ Italiji po letu 1943 in predhodnih dogovorov velesil na mirovni konferenci v Parizu niso upoštevali te avstrijske zahteve in so predstavniki velesil predlagali tako Dunaju kot Rimu, naj v okviru obstoječega ozemeljskega stanja uredita zadevo tako, da bodo zagotovljene določena avtonomija bocenske pokrajine in določene pravice njenega nemškega prebivalstva.
Sporazum de Gasperi-Gruber z dne 3. septembra 1946 je bil sad bilateralnih pogajanj. Zagotavljal je nemškemu prebivalstvu bocenske pokrajine določene enakopravne pravice, nemško šolo, povratek optantov iz časa Hitlerjevega rajha, ukinitev nekaterih fašističnih zakonov v zvezi s priimki, krajevnimi imeni in nagrobnimi spomeniki na pokopališčih ter uporabo nemškega jezika.
Spričo še vedno obstoječe koalicije antifašističnih strank, ki so se udeležile odporniškega gibanja, so pojmi o enakopravnosti državljanov nemškega jezika prišli tudi v posebni statut avtonomne dežele Trident-Zgornje Poadižje, ki je bil sprejet 31. januarja 1948 in začel veljati 26. februarja 1948. A že pri razmejitvi nove avtonomne dežele so se italijanski politiki, zlasti še krščanski demokrati de Gasperija, pokazali veliki ma-kiavelisti.
Sporazum de Gasperi-Gruber je predvideval za ozemlje, kjer živijo prebivalci nemške narodnosti, posebno avtonomijo, ni pa natančno določal meje predvidenega ozemlja. Zato so italijanski vodilni krogi izigrali prebivalstvo nemške narodnosti s tem, da so ustanovili deželo iz dveh pokrajin: bocenske, kjer je nemška narodnost imela dvetretjinsko večino, in tridentinske, kjer je bilo poleg nekaj majhnih nemških „izrastkov" vse prebivalstvo italijanske narodnosti. Nova dežela je že pri izhodišču bila v rokah italijanske večine.
•	ŽE DOSLEJ: ŠIROKE KRAJEVNE PRISTOJNOSTI
Kljub temu pa so tako avstrijski politiki kot voditelji Siidtiroler
V	olkspartei, ki je od leta 1943 združevala v svojih vrstah prebivalstvo nemške narodnosti, z odobravanjem pozdravili italijansko „izpolnitev“ pariškega sporazuma, ker so menili, da je bila deželna ureditev takšna, da je dovoljevala veliko avtonomijo južnim Tirolcem. Avtonomna dežela Trident-Zgornje Poadižje je namreč imela posebno ureditev, saj je uvajala v italijansko pravno ureditev ne samo deželno, temveč tudi pokrajinsko zakonodajno pravnomočje. V resnici sta obe pokrajini — Bočen in Trident — dobili zelo široke pristojnosti v krajevnem merilu. Med te pristojnosti pa so sodile velike možnosti na jezikovnem, šolskem, kmetijskem, obrtniškem, turističnem in občinskem področju.
Vse bi lahko poteklo v najboljšem redu, zlasti še, ker je več let prevladovala hegemonija krščanske demokracije v tridentinski in Siidtiroler
V	olkspartei v bocenski pokrajini ter dvostranska hegemonija na deželni ravni, če ne bi bil posebni statut kot „derivirani“ zakon odvisen od izvršilnih določb rimske vlade. Iz najrazličnejših vzrokov, predvsem pa zaradi poslabšanja položaja v svetu in frontalnih spopadov v notranjosti Italije, se Rim ni hotel odreči nobeni funkciji, posebno ne na mejnih področjih. Zato posebni statut ni dobil svojih izvršilnih odločb; Rim je onemogočil funkcioniranje vseh členov posebnega statuta v zvezi, z narodnostnimi pravicami, začeli so politiko utesnjevanja avtonomije.
Desničarske sile so pričenjale dobivati moč, ponovno se je pojavil nacionalizem, italijansko prebivalstvo iz notranjosti Italije se je spet pričelo naseljevati v bocensko pokrajino. Vse to je rodilo odpor politične in gospodarske narave pri nemškem prebivalstvu, ki je bilo zaradi politike Rima in zaradi politike same Siidtiroler Volkspartei potisnjeno v „geto" kmetijskega „majorasca“, turistične in obrtniške dejavnosti ali pa se je izseljevalo v Avstrijo in Zahodno Nemčijo.
e DVA POMEMBNA ZUNANJEPOLITIČNA DEJAVNIKA
Poleg tega sta se izrazila še dva zunanjepolitična faktorja: Zahodna Nemčija je začela doživljati svoj gospodarski čudež in se je vključila v atlantski pakt, Avstrija pa je podpisala državno pogodbo in je bila skupaj z Italijo decembra 1933 sprejeta v OZN. Specifična teža tako Avstrije kot Zahodne Nemčije v Evropi je zrasla; zaradi tega je objektivno zrasla tudi specifična teža južnih Tirolcev. V tistem obdobju okrog leta 1933 je SVP prekinila sodelovanje s krščansko demokracijo; vse bolj je bilo slišati glasove protesta proti italijanski politiki. Postopoma se je položaj na Južnem Tirolskem toliko poslabšal, da je v bocenski pokrajini ustvaril ozračje obsednega stanja; to so še stopnjevali bombni atentati na objekte in ljudi.
Avstrija je obtožila Italijo, da ne spoštuje sporazuma de Gasperi-Gruber, ki ni imel le pečata bilateralne, temveč tudi mednarodne pogodbe, saj je bil priložen kot sestavni del k mirovni pogodbi z Italijo. Zaradi tega mednarodno veljavnega dokumenta je lahko Avstrija stopila pred OZN in vložila pritožbo proti Italiji zaradi kršitve mednarodne obveznosti.
(Nadaljevanje v (prihodnji številki)
HOKEJ NA LEDU
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu v skupini B se je pričelo minuli petek zvečer v Lyssu v Švici. V otvoritveni tekmi sta si stali nasproti moštvi Avstrije in Švice. Avstrija je podlegla pričakovano z 1:4 (0:2, 0:1 in 1:1). V naslednjih treh tekmah pa je padla odločitev za obstoj v skupini B. Avstrija je izgubila proti Jugoslaviji zasluženo z 1:3 (0:2, 1:1, 0:0). Medtem ko so bili Jugoslovani z izidom in predvsem z dvema točkama zadovoljni, se je med avstrijsko reprezentanco pojavilo vprašanje, ali bodo mogli zbrati toliko točk, da bi zadostovale za obstoj v skupini B. Odgovorni so upali še na igro proti Japonski, čeprav je Avstrija podlegla pred leti v Grenoblu visoko z 1:11. Tudi ta tekma je pokazala, da avstrijska taktika ni zrela za skupino B. Japonska je premagala Avstrijo z 6:2 (2:0, 2:0, 2:2). Končno pa je Avstrija izgubila še proti Norveški z 2:7 (0:1, 0:5, 2:1). S temi porazi zavzema Avstrija zadnje mesto v lestvici in bo morala prihodnjič nastopiti v skupini C. Ostale tekme letošnjega prvenstva bo Avstrija igrala z najhujšimi nasprotniki — Vzhodno Nemčijo, Poljsko in Italijo.
CLAY PRVIČ IZGUBIL
Težko pričakovani boksarski dvoboj za naslov svetovnega prvaka težke kategorije med svetovnim prvakom Joem Frazierjem in izzivalcem Cassiusom Clayem se je končal v prid sedanjemu svetovnemu prvaku Frazierju, ki niti najmanj ni upošteval »slovitega gobezdača" v borbi za najvišji naslov med boksarji. Borba je stala v znamenju hudih udarcev iz obeh strani, vendar je zmago za Frazierja odločil najbrž položaj, v katerem je Clay bil šele dvakrat v svoji sloviti športni karieri. Po hudem udarcu se je v 15. krogu nenadoma znašel na tleh, čeprav se je nekaj krogov prej še poigraval s svetovnim prvakom in ga smešil s svojim znamenitim »božanjem".
Vsekakor se je boj izplačal tako za zmagovalca kakor za poraženega. Oba sta za veliko predstavo dobila okoli 2,5 milijona dolarjev. Ta vsota je rekord brez primerjave. Največjo predstavo v ringu je obiskalo le okoli 20.000 gledalcev, ki so napolnili Madison Square Garden v New Yorku. Da pa je bilo možno izplačati tekmecem tolikšno vsoto denarja, ie bilo zagotovljeno z direktnimi televizijsKimi prenosi.
Boksarski eksperti so splošno pričakovali Clayev poraz. Clay je namreč po treh letih odmora, ko ni smel več v ring, ker se je uprl, da bi šel kot vojak v Vietnam, boksal pred to predstavo samo dvakrat. Obakrat je sicer zmagal s knock outom, vendar je ta odmor vplival na njegovo hitrost in borbenost. Ali bo po tem porazu Clay ponovno nastopil proti sedanjemu svetovnemu prvaku, še ni gotovo, ker odločajo v tej športni disciplini še vedno »tuje sile".
ŠPORT NA KRATKO
Minulo nedeljo so se avstrijski alpski smučarji pomerili v Jochbergu za naslove avstrijskih prvakov. Pri moških je v kombinaciji zasedel prvo mesto David Zwilling pred J. Pechtlom in Tritscherjem. V slalomu, veleslalomu in smuku so postali novi avstrijski prvaki po vrsti Harald Rofner, David Zwilling in Karl Cordin. Pri dekletih je zasedla prvo mesto v kombinaciji Ingrid Gfollner pred Spettl in Graswander. Slalom in veleslalom je odločila v svojo korist Annemarie Proll, ki vodi tudi v tekmi za svetovni pokal. Prvo mesto in naslov avstrijske prvakinje v smuku pa je zasedla Ingrid Gfollner v odsotnosti Prollove.
Po tragični smrti enega izmed najboljših jugoslovanskih smučarskih skakalcev, Janeza Polde, prirejajo v njegov spomin vsako leto v Planici spominsko tekmovanje. Doslej so bila že Štiri tekmovanja, ki so privabila odlične skakalce sveta. Letošnje 5. tekmovanje v spomin Janeza Polde bo 27. in 28. marca na 90-metrski skakalnici v Planici. Za memorial so se že prijavili skakalci iz Sovjetske zveze, Švice, Češkoslovaške in Avstrije, prireditelji pa pričakujejo še skakalce iz obeh Nemčij, Madžarske, Romunije, Italije in Poljske. V letih, ko so na planiški velikanki (svetovni rekord 164 metrov) smučarski poleti, izpade to tekmovanje.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec • Borovlje.
RA D IO PR O GRAM ^
RADIO CELOVEC
Poročila: 5.00 — 6.JO — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevno oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja
—	5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika
—	6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled _ 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo —
9.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 Še vedno priljubljeno — 16.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 Šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta.
Sobota, 13. S.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 10.00 Iz opernega sveta — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.00 Zabavni koncert — 15.30 Voščila — 17.10 Apres-ski-party —
18.00	Mala solistična parada — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 20.10 Od melodije do melodije —
21.00	V čarobni deželi Ferdinanda Raimunda — 21.30 »Kabinet doktorja Nonsena", satirična oddaja — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 14. 3.: 6.10 Igra na orgle — 7.40 Veselo nedeljsko jutro — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo —
10.30	Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila
—	16.00 Otroška oddaja — 16.30 Glasba bratov Schrammel — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Majhen večerni koncert — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Otroški zbori — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rally — 21.15 Zveneča Avstrija.
Ponedeljek, 15. 3.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Pravljice iz vsega sveta — 10.00 Mirovne pogodbe brez miru — 10.45 Nobelovi nagrajenci odkrijejo atom —
11.00	Ljudska glasba — 14.30 Knjižni kotiček — 15.00 Komorna glasba — 16.15 Kako je z vašim proračunom? — 16.30 Otroška oddaja — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.15 In ljudje so tako prijazni —
20.10	Avstrijske radijske igre po letu 1945 — 21.05 Ljudska glasba.
Torek, 16. 3.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 šolska oddaja
—	9.30 Dežela ob Dravi — 10.00 šolska oddaja — 10.20 Mojstri glasbe v ogledalu svojih del — 10.45 Dobrotniki človeštva — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Za
Iščem mizarja
za lepa dela. Dobra plača s stanovanjem. — Ponudbe na naslov: Tisch-lerei KONEC, 9560 Feldkirchen, Tel. 0 42 76 — 21 53.
mladino — 14.45 Ljudska prosveta na Koroškem —
15.00	Ljudska glasba — 16.15 Kako je z vašim proračunom? — 16.30 Za otroke — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 19.15 In kaj pravite vi? — 20.10 Orkestrski koncert.
Sreda, 17. 3.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Zgodovina v književnosti — 9.30 Vesele note — 10.00 Gledališče in koncert — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Koroški visokošolski obzornik — 16.15 Kako je z vašim proračunom? — 16.30 Operetni koncert — 17.15 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 19.20 Jezik domovine — 20.10 Domovina Avstrija — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Staroavstrijska slikanica, četrtek, 18. 3.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Vesele note
—	10.00 Slavne žene svetovne zgodovine — 10.45 Avstrijska zgodovina v dokumentih — 11.00 Ljudska glasba — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah —
15.00	Diletto muslcale — 16.15 Kako je z vašim proračunom? — 16.30 Za otroke — 17.15 Operetni in zabavni koncert — 17.50 Kako dela naše pravosod-stvo? — 18.00 Oddaja obrtnega gospodarstva — 19.15 Na obisku pri koroških zborih — 20.10 Koroški hišni koledar — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja.
Petek, 19. 3.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Znane violinske sonate — 9.30 Klavirsko delo Roberta Schumanna
—	10.20 Koristne in škodljive živali — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Koroški profili — 14.45 Koroški avtorji: Kristina Lavant — 15.00 Nova zborovska glasba iz Avstrije — 16.15 Žena v kmetijstvu — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice —
19.15	Veselo in zabavno — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Pogovor čez mejo — 21.40 Poskočno zaigrano — 22.25 Preko meja.
Slovenske oddale
Sobota, 13. 3.: 9.00 Za jugoslovanske delavce v Avstriji _ Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 14. 3.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, IS. 3.: 13.45 Informacije — Za našo vas. Torek, 16. 3.: 13.45 Informacije — športni mozaik
—	Popevke za mlade — Cerkev in svet.
Sreda, 17. 3.: 13.45 Informacije — Umetne pesmi — Kulturna panorama.
četrtek, 18. 3.: 13.45 Informacije — Oton Župančič: Veronika Deseniška (prvo in drugo dejanje).
Petek, 19. 3.: 13.45 Informacije — Iz ljudstva za ljudstvo.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 -
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00
—	24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
4.30	Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti —
13.15	Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu —
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 13. S.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Z orkestrom Paul Maurlat — 12.10 Simfonični orkester jugoslovanske RTV — 12.40 Poje tenorist Rudolf Franci
—	14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Od vasi do vasi
—	15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 18.15 Glasbeni romantiki in Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Ansambel Lojzeta Slaka — 20.00 Nove melodije — 21.15 Parada zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence
—	23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 14. 3.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za
vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska šola za otroke — 8.42 Iz slovenskih orkestralnih skladb za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev —
10.05	še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela —- 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli —
14.05	Vedri zvoki s pihalnimi orkestri — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Mandoline in godala — 15.03 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Ribič in njegova duša, radijska igra —
19.15	Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Zaplešite z nami.
Ponedeljek, 15. 3.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Pojeta Marjana Deržaj in Lads Leskovar — 12.10 Igor Stravinski: Petruška, baletna suita — 12.40 Igrajo veliki pihalni orkestri — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Voščila — 15.40 Poje moški zbor iz Mirna pri Novi Gorici — 16.40 iz operetnih odrov — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Ansambel Dorka škoberneta — 20.00 Richard VVagner: Mojstri pevci niirnberški, opera — 22.15 Za ljubitelje jazza —
23.15	Igramo za ples.
Torek, 16. 3.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10
—	9.35 črnogorske in hercegovske narodne pesmi Glasbena matineja — 9.05 Živalstvo v alpskem svetu
—	12.10 Iz Kogojeve opere „črne maske" — 12.40 Melodije iz filmov — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Revija slovenskih baritonistov — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.15 Ansambel Rudija Bardorferja — 20.00 Prodajalna melodij —
20.30	Od premiere do premiere — 21.30 Lahka glasba
—	22.15 Glasba evropskega srednjega veka — 23.15 S popevkami po svetu.
Sreda, 17. S.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Iz glasbenih šol — 9.40 Pojo Majda Sepe, Irena Kohont, Ditka Haberl, Arsen Dedič in Vice Vukov — 12.10 čelist Pierre Fournier — 12.40 Lepe melodije — 14.10 Koncertni valčki — 14.35 Voščila — 15.40 Iz popularne jugoslovanske simfonične literature — 16.40 Plesni orkester RTV Ljubljana — 17.10 Jezikovni pogovori —
17.25	Naša glasbena galerija — 18.15 Iz Gluckove opere »Orfej in Evridika" — 18.40 Naš razgovor —
19.15	Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 22.15 Teden jazza — 23.05 Panorama sodobne francoske lirike — 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev.
četrtek, 18. 3.: 6.50 Beseda na današnji dan —
8.10	Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.S5 Pojo in igrajo znani ansambli — 12.10 Iz Donizettijeve opere »Don Pasquale" — 12.40 Od vasi do vasi —
14.10	Kaj pojo mladi pevci po svetu — 14.45 Mehurčki — 15.40 Madžarske melodije — 16.40 Portreti skladateljev zabavne in lahke glasbe — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.30 Lepe melodije — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom —■ 19.15 Ljubljanski jazz ansambel — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer —
22.15	Iz sodobne češke glasbe — 23.30 Ameriške popevke.
Petek, 19. S.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Slovenske narodne v priredbi L. M. Škerjanca — 12.10 Beethovnove klavirske miniature — 12.40 Z ansamblom Lojzeta Slaka — 14.10 Izvajalci skladb za mladino — 14.35 Voščila — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Uverture Ludwiga van Beethovna — 16.40 Rad imam glasbo —
17.10	človek in zdravje — 17.20 Operni koncert —
18.50	Ogledalo našega časa — 19.15 Ansambel Beneški fantje — 22.00 Naj narodi pojo — 20.30 „To'p pops 13" — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih —
22.15	Beseda In zvoki Iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo.
Avstrija 1
Sobota, 13. S.: 14.00 Evropsko prvenstvo v lahki atletiki — 15.40 ORF-koncert — 16.20 Za otroke — 16.45 Pika Nogavička — 17.15 Za družino — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč —
18.25	Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Rudl-Carrell-Show —
21.15	šport in hokejska tekma Avstrija-ltalija — 22.15 Čas v sliki — 22.30 črno ogledalo, psihološki kriminalni film.
Nedelja, 14. 3.: 8.00 Evropsko prvenstvo v lahki atletiki — 14.30 Za otroke — 14.50 Jadranje za ladjo Odiseja — 15.20 Fllpper — 15.45 Kontakt — 16.15 Brež nagobčnika — 17.05 Svetovno hokejsko prvenstvo: Poljska-Avstrija — 18.20 Otrokom za lahko noč —
18.25	Bonanza — 19.15 čas v sliki in vprašanje tedna
—	19.45 Šport — 20.15 Zgodba apostolov — 21.15 čar glasu: Gundula Janovvitz — 22.10 Čas v sliki — 22.25 Iz moje knjižnice.
Ponedeljek, 15. 3.: 18.00 Znanje aktualno — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije —
18.50	Poglej okoli sebe — 19.16 Pregled sporeda —
19.30	Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kobra prevzemite — 21.00 V boksah — 22.00 Čas v sliki — 22.15 Post scriptum.
Torek, 16. 3.: 18.00 Angleščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Zahodno od Santa Fe — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Prostor za živali — 21.00 Veliki zvon — 22.15 čas v sliki.
Sreda, 17. 3.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 Avstrijski Iznajditelji — 11.00 črno ogledalo — 16.30 Za otroke — 17.10 Mala risarska šola — 17.35 Lassie —
18.00	Francoščina — 18.20 Otrokom za lahko noč —
18.25	Slike iz Avstrije — 18.50 Ena preveč v Tourlezahi
—	19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 ORF-report — 22.25 Čas v sliki.
četrtek, 18. 3.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 Neznano sosedstvo — 11.00 Ameriška literatura — 11.30 Rimska zgodovina — 12.00 Nova Zelandija — 18.00 Italijanščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 športni mozaik — 18.50 NI zadeva za FBI — 19.16 Pre-
Načrtno varčevanje pot do lastnega doma
Lani so avstrijske gradbene hranilnice, štiri ■po številu, izplačale za gradnjo ali opremo stanovanjskih hiš oz. lastninskih stanovanj lf po vsoto 4,9 milijarde šilingov. Dobro tretji' no, namreč 1,9 milijarde šilingov ali 38,86°/« je izplačala samo gradbena hranilnica, ki deluje v okviru avstrijskih hranilnic. S sredstvi te gradbene hranilnice je bilo doslej zgrajenih že 62.194 stanovanjskih hiš ali lastninskih stanovanj.
Pri gradbeni hranilnici avstrijskih hranilnic je bilo lani sklenjenih okroglo 52.000 novih pogodb s skupno pogodbeno vsoto 8.825 milijonov šilingov. V primerjavi z letom l96z pomeni to pri številu pogodb porast za 21,h odstotka in pri pogodbeni vsoti za 37,8 °/*-Bilančna vsota je ob koncu lanskega leta p^ segla že 6 milijard šilingov.	'
Na Koroškem je bilo pri omenjeni gradbeni hranilnici lani sklenjenih 2495 novih p°" s skupno pogodbeno vsoto 463,471.000 ^jov; pri številu pogodb je porast znašal 9 °/o in pri pogodbeni vsoti 31%. Samo na Koroškem je bilo s sredstvi te hranilnice do konca leta 1970 zgrajenih 3.669 stanovanjskih hiš ali lastninskih stanovanj.
Že te številke jasno kažejo, da je načrtno varčevanje najboljša pot do lastnega doma-
gled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.1® Gora skušnjave — 21.55 čas v sliki.
Petek, 19. 3.: 10.00 Instrumenti tehnike — 11.00 V boksah — 12.25 Smučarski poleti v Kulmu — 1«-°° Svetovno prvenstvo: Sovjetska zveza-Zahodna Nemčija — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike I* Avstrije — 18.41 Oddaja Industrije — 18.50 Bunny njegovi tovariši — 19.16 Pregled sporeda — 19-1° Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Komisar — 21.'? Aktualni dogodki — 22.15 čas v sliki — 22.35 Svetovno hokejsko prvenstvo: Češkoslovaška-Amerika.
Avstrija 2
Sobota, 13. 3.: 18.30 Svet knjige — 19.30 Čas v sli*1
—	20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzg®)®
—	20.15 Družabno nezrelo — 22.15 Telereprize.
Nedelja, 14. 3.: 18.30 Iz moje knjižnice — 19.00 šol1
kraljevska igra — 19.15 čas v sliki in vprašanje ted"®
—	19.45 Iz življenja naših žuželk — 20.15 Konec službenega potovanja — 21.40 Telereprize.
Ponedeljek, 15. 3.: 18.30 Kaj morem postati —
Nova šola — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Svet ®® jutri — 21.00 The mask of Fu Manchu — 22.00 Telef®" prize.
Torek, 16. S.: 18.30 Ameriška literatura — 19.00 O® note do note — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.1 j Vzgoja — 20.15 Jean Renoir — 21.40 Telereprize.
Jugoslavij?
Sobota, 13. 3.: 9.35 šolska oddaja — 14.35 Atleti*®
—	16.25 Košarka — 18.00 Obzornik — 18.15 Narodi' običaji Korčule — 18.45 Holandski dragulji — 1?-1 Mozaik — 19.20 S kamero po svetu — 20.00 Dnevnik " 20.35 Glasbena križanka — 21.25 Nepremagljivi — 22.' Kažipot — 22.35 Poročila — 22.40 Svetovno hokejsk® prvenstvo: Poljska-Jugoslavija.
Nedelja, 14. 3.: 9.30 Po domače — 10.00 Kmetij«*® oddaja — 10.45 Mozaik — 10.50 Otroška matineja 11.40 Kažipot — 13.30 Atletika — 16.50 Košarka — 17* Nove melodije — 18.50 Mestece Peyton — 20.00 Dn®V’ nik — 20.35 Humoristična oddaja — 21.35 Videofon
21.50	športni pregled — 22.20 Poročila — 22.25 Svetovno hokejsko prvenstvo: Jugoslavija-Japonska.
Ponedeljek, 15. 3.: 9.05 Odprta univerza — 9.35 S®'" ska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — Šolska oddaja — 17.38 Napoved sporeda — 1*-°° Mendo in Slavica — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik
—	18.30 Od zore do mraka — 19.00 Mozaik — 1«-°° Mladi za mlade — 20.00 Dnevnik — 20.35 Ekserdf' švedska TV igra — 21.50 Prežihov Voranc: Koplji P° brezo — 22.30 Poročila.
Torek, 16. 3.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnov* splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 15*® Vrtec — 17.45 Pravljica — 18.00 Risanka — 18.15 O* zornik — 18.30 Niso samo rože rdeče — 19.00
—	19.05 Sodobno gospodarstvo — 19.30 Vzgoja *® življenje v dvoje — 19.40 Za boljši jezik — 20.00 Dnevnik — 20.35 Ujeti kaplar, francoski film — 22.35 P®" ročlla.
Sreda, 17. S.: 8.15 šolska oddaja — 17.55 čarob"® piščalka — 18.15 Obzornik — 18.30 Glasbena oddal®
—	19.00 Mozaik — 19.05 Od filma do filma — 19.20 P® sledeh napredka — 20.00 Dnevnik — 20.25 Zakl® Jugoslavije v Parizu — 21.15 Poznate miss Bibl John**' zabavno glasbena oddaja — 22.05 Poročila.
četrtek, 18. 3.: 9.35 šolska oddaja — 14.45 oddaja — 16.10 Osnove splošne izobrazbe	»
Marjan Lipovšek: Pomladni sprehod — 18.15 Ob zof®
—	18.30 Skrivnosti narave — 19.00 Mozaik — 19.05
krat v tednu — 19.20 Vse življenje v letu dni — 2®-. Dnevnik — 20.35 četrtkovi razgledi: Tunizija — 21^ S. Maugham: Krepost — 22.15 Karajan vam predsi® Ija — 22.45 Poročila.	»|
Petek, 19. 3.: 9.30 šolska oddaja — 16.00 Smučat* poleti v Kulmu — 17.25 Vijavaja-ringaraja — 18.15 zornik — 18.30 Glasbeni dnevnik — 19.00 Mozaik *t® kega Ulma — 20.00 Dnevnik — 20.35 Zajtrk pri T,f . nyju, ameriški film — 22.30 Poročila — 22.35 Izkaži"1 se, qulz.
» šol**®
_ H-*
KINO V MIKLAVČEVI
Nedelja 14. marca ob 15. uri »Otto ist ^ Frauen scharf"; ob 20. url slovenski »Lucija”.	.
Nedelja 21. marca ob 15. in 20. uri »•' Gehetzte der Sierra Modre".	^
Nedelja 28. marca ob 15. -in 20. uri Haus der tausend Freuden".