in se ne podpisuje drugače, nego „Juri Stephen- son" — brez kakega nazivka ali „naslova." Veš li zdaj, predragi mladenič slovenski! kdo in kaj je Juri Stephenson? Vem, da ga zdaj znaš, vem da ga boš pomnil vse žive dni; vem, da bos mislil na-nj — posebno kedar se boš vozil po železni cesti. Spominjaj se ga pa tudi ondaj, kedar se bodo nevedneži posmehovali kaki novi znajdbi ali kaki po- pravi, ki si se je lotil po modrih naukih in podukih, bodi si pri obertniji ali pri rokodelstvu ali pri kmetiji. — Ako bi bil poslušal Stephenson ošabne modrijane, opravljivce, zabavljivce, težko da bi vozili zdaj po železnih cestah s preberzimi železnimi konji, ki jim ni treba druge piče nego vrele vode, iz ktere se na- reja v njih trebuhu tista silna moč, ki jih goni tako naglo, da predirjajo za 1 uro po 7, po 10, — če je treba, celo po 12 milj, to je celo dan hodi. VIL Po h o rj e. (Popisal J. G—k.). mnogih štajerskih in koroških krajev se vidi visoko bregovje, po imenu Pohorje, ktero sega od ptujskega polja do Goratana, od desnega dravskega obrežja s svojimi odrastki blizo do savinske doline. Razširjaje se v največ panogah proti jugo-vzhodu obsega nad trinajst štirjaških milj, in meri po dol- gem nad osem, po širokem štiri milje. Pohorje se sme prištevati najbolj znamenitim pokrajinam na Slovenskem. — Pokrito je z velikimi temnimi gozdi, posebno na podoljih (rebrih), in de- loma s takimi, v kterih še menda ni nikoli pela no- bena sekira. Na svojem sedlu ima velike in (res čudno!) močirnate planote, zvečma z mahovjem in z gostim cretjem prerasene. Daleč znano je po- horsko bukovje, smrečje in hojčje, ki je najlepši kinč obširnih gozdov. Po njih sumljá brez števila bistrih virov, kterih vode žen6 mnogo žag in mlinov. Iz zemlje se koplje na Pohorji na mnogih mestih mramor, apnénik, kvareč, zidavno kamenje, kremen, kamneno oglje itd. Čez Pohorje, sosebno čez više planine, je raz- gernjena neka gluha tihota; le tu pa tam je slišati glas dervarskih sekir, šumenje potokov, ali mukanje govedi in beketanje ovac. Celo gorovje se dá pri- meriti veliki samiji, v kteri se le redkoma nahaja sled življenja. Po gozdih je skrite dosti zverjadi; sem ter tjé se potepa celó volk. Med ticami žive tu kanje, sokoli, jastrebi, redkoma divji petelini in slavci, pa v posebno obilnem številu sove in čuki. Po gozdih gomazi tudi dokaj gaščaric, pisanih mo- drasov, gadov in slepcev. V čistih potokih igrajo med drugimi ribami postervi nenavadne velikosti. — V černih jezerih na planotah živi neko posebno pleme žabnjakov. Z gozdi ste preraščeni v obče dve tretjini Po- horja; ostalo tretjino pokrivajo pašniki, njive, trav- niki in vinogradi. Njive so jako rodovitne, pašniki tako lepo zeleni, da bi se smela švajcarska planina ž njimi ponašati; tedaj so goveda in ovce tu kaj lepe. Sadnega drevja in tersja stoji največ na vzhodnih, na južno- in severo-vzhodnih hribih, ki so vsi pohorski odrastki; ti hribje rodé glasovita, močna vina, ktera se razpošiljajo v butelah daleč po Avstriji. — Od leta 1848 sem se je na pohorskih bregovih več drevja -posekalo, ko popred menda v celem sto- letji. Ker pravo gozdnarstvo tu še ni prav znano, nahajajo se vmes že celó gole gore, in po neumnosti se dela od leta do leta veča škoda. Pervotnih goz- dov *) stoji še precej, zlasti od najviše pohorske gore, Vélike Kape (nad 4800') tje do sv. treh Kraljev in do Rakovca. Kakor beli labudi, gledajo tu pa tam lične cerkve iz zelenih gozdov. Zavolj krasnih planin in gozdov, posebno pa zarad prelepega raz- gleda obišče mnogo popotnikov te kraje. Kakor po celem Pohorju, deraé tù pa tam tudi na najviše gore čedne steze, da tujcu ni težko, celo gorovje v ne- kterih dneh prehoditi. Najlepši razgled se vživa z Velike^ Kape, s ktere se neki vidi več dni daleč, nad tri sto cerkvi, gradov in vesi ; potem z gore Planine, od sv. Uršule, sv. Kungete, sv. Mohora, sv. Ane, sv. Ignacija, sv. Janža, sv. Antonija, sv. Da- nijela in z mnogih drugih višin. Pohorski zrak je hladnejši ko v sosednih doli- nah ; časi pa je tudi po okolici hudo mrazovje, med tem ko so planine tople. Sneg zapade zgorej po štiri ali pet tednov popred, kakor po dolinah, in ostane s pomladi ravno toliko tednov delj. Zatô pa drevje in trava zgorej neverjetno hitro zeleni. Pohorje ne terpi le samo dosta od neviht in burij, ki mu časi debela drevesa rujejo in lomijo, ampak pošilja je tudi v sosedne krajine, posebno v slovenske gorice, vert štajerske zemlje. Take nevihte se vzdigajo naj- rajše v jasnih toplih dneh, in sicer tako naglo, da kmet komaj domu ubeži, če zagleda na polji černe oblake po nebu le-sem vreti. Pol ure je dosti, in nje- gove setve skoraj sledu ni, tako hitro mu jo točapodrobi. Pohorje je tudi vremenski prerok, kakor daleč se vidi. „Velika Kapa ima klobuk"**) kliče kmet in ne gré sejat ali kosit, ker vé, da je dež blizo. In dokler ¡se vzdigajo s Pohorja mlade megle, gotovo ni upati, da bo jasno. Na celo okolico ima torej to bregovje velik upliv; obernimo se zdaj k njegovim prebivavcem. *) Pervotni gozd ~ Urwald. **) to je, je z oblaki zagernjena. Koledarček 1867. Poliorjancev pa se šteje pet in dvajset do trideset tisoč. Bivajo v osemdesetih občinah, ktere spadajo pod pet okrajev, sedem dekanij in štiri in trideset far in lokalij. Po kervi so vsi Slovenci, razun majh- nega števila dervarjev in delavcev po fabrikah. _ Po- glejmo zlasti na une, kteri ne pridejo v dotiko s tujci in sosedi, in čudili se bomo nad temi poseb- neži v tej tihi samiji. Ni večega razločka med dvema sosedoma , kakor med Glorčanom *) in Pohorjancem. Uni je omikan, jasnega duha, lahkomiseln, strasten, ljubi posebno petje, zabavo in spremembo; — ta je tih, resnoben in čmeren, kakor njegovo bregovje, za mišljen in malo besedi, vražast, plah in hraniven, pa nespačenega moškega značaja. Ker živi ločen od vsega sveta, je nezaupen proti tujcu, posebno če nosi gosposko suknjo. Pa s komur se seznani, ostane mu najzvestejši prijatelj. Ni menda nikjer drugej na Slovenskem toliko vraž, kakor pri Pohorjancih. Na vsakem razpotji, v vseh globelih in prepadih, kakor v razvalinah stanujejo po njihovih mislih strahovi in copernice, ktere so po njih mislih krive vsake toče in nesreče. Brez števila pravljic spominja še na stare paganske čase; v černih jezerih živ6 neki dra- koni, in če kdo kamen v vodo požene, hajdi, hitro je nevihta tu! — Želeti bi bilo, da bi se prazna vera z vsemi ^sredstvi zatirala, ker je ljudstvu v ve- liko škodo. Še leta 1851 jih je romalo na tisoče k neki hojki blizo Rakovca, ker se je glas razletel, da so verniki videli na njej Marijo; le po iskrenem pri- zadetji knezoškofa Slomšeka se je skoro pokazalo, da je bilo vse prazna goljufija. Pohorjanci so tudi, kakor priprosti ljudje, sploh pobožni in pridni. Najboljše priče tega so cerkve, kterih je po tem gorovji blizo osemdeset! Radi prebivavci romajo, posebno k cerkvam sv._ Henrika, Antonija, Petra, Ignacija, na severni strani pa pred *) Gorean = poprek, prebivavec slovenskih goric. vsem k stari glasoviti cerkvi Marijini v Rušah. Tu se jih snide včasi na tisoče, in se lahko poznajo od druzih romarjev po postavi in po debeli sivi ali rujavkasti obleki; tu pa tam še nosijo mesto čevljev lesene coklje. Malokje so verniki svojim duhovnim pastirjem tako udani, svojim starim šegam tako zvesti ostali, kakor Pohorjanci; daleč znani so tudi po go- stoljubnosti. — Stanujejo krog pod Pohorjem v malih vaseh, na podoljih (rebrih) pa v posamnih bornih kočah. Vsi so nenavadno terdne, vendar bolj neu- kretne rasti, in sploh najterpežniši delavci. V obče so precej siromašni, in njih živež je slab, ker so po- horske gorice (vinogradi) večidel lastnina bogatejših sosedov in tujcev; pervi viri njihovih dohodkov in zaslužkov so torej njive, pašniki, kupčija z lesom, sekanje derv, oglarstvo in — fabrike. Poglejmo najpopred na oglarje in dervarje, kte- rih je mnogo sem naseljenih tujcev. Ob času velikih bojev z Napoleonom in tudi potlej je pribežalo vsako leto več fantov na to bregovje, da so se soldaščini ognili; našli so tu varno zavetje, in so bili večidel tihotapci in zverinski tatje. Ko se je začelo več drevja sekati, dali so se najeti za dervarje, kterih število se zdaj odjeta do leta množi; dan danes je med njimi precej Cehov, Korošcev, Kranjcev, Talija- nov in Furlanov, ki pa se vsi lepo zastopijo. Zdru- ženih jih je po trideset in več pod posebnimi mojstri, in stanujejo, kakor vojaki po kasarnah, v posebnih hišah. Po celem bregovji imajo raztresene svoje koče in bajte, ki jim služijo za pribežališče o nevihtah. Derva in oglje se deloma rabi po fabrikah, deloma se terži ž njim v druge kraje. Blanje, kterih se na žagah veliko nareže, vozijo se po Dravi doli do Belega grada. — Žalibog! da se po gozdih precej slabo gospodari, in se utegne kedaj Pohorju goditi, kakor Krasu. Obernimo se zdaj k fabrikam. Šteje se šest stek- larnic in ena popirnica, skupej z blizo šest sto de- lavci. Glede steklarnic se sme reči, da so med naj- boljšimi v naših deželah; steklo in steklene posode, v njih narejene , se pošiljajo daleč daleč v tuje de- žele. Delavci po teh fabrikah so večidel marljivi, veseli Čehi z ženami in otroki. Tu še le spoznamo, kako se v potu obličja kruh služi. Bodi si šestletni otrok ali šestdesetletni starec, vsak je na svojem mestu, vsak pri posebnem primernem delu, nikjer ni križem rok in postavanja; pri vsem je taka gibčnost, pa tudi tak red, kakor bi bili vsi delavci skup členki (deli) velike mašine. Ti ljudjč, že od mladih nog pri delu, so najbistrejši in najbolj omikani po vsem Pohorji. Pri nekterih fabrikah so za deco tudi šole. — Razun teh fabrik stoje na pohorski zemlji nektere železne kovačnice, in med Vitajno in slov. Gradcem fužine, v kterih se izdeluje železo iz pohorskih rud. Z dervarji vred je pri njih nad tri sto delavcev. Toliko o sedanjih Pohorjancih in njihovi domo- vini. Ozrimo se na zadnje še nekaj v minulost. — Pervi zgodovinski sled nam kažejo na Pohorji mnogi grobovi in ostanki iz rimskih časov, iz kterih moremo sklepati, da Rimljani niso imeli le naselbin krog Po- horja, v Hočah, v Rušah, v slov. Gradcu, v Vitajni in na drugih mestih, ampak tudi visoko na Pohorji; deržala je najberž rimska cesta čez to gorovje. Kdaj so se pervi Slovenci sem in poprelc v naše kraje naselili, to še ni jasno dognano; gotovo pa je, da so v petem in šestem stoletji že tu bili. O času pre- seljevanja narodov je pribežalo v goste pohorske gozde dosti stanovavcev iz vseh krajev. Luč krist- janstva je prisvetila na Pohorje pozneje, ko v nje- govo okolico, ker je bilo malokjer pristopno; v bliž- njem Ptuji najdemo že leta 304, in v Celji clo leta 284 po Kristusu Škofovski sedež. Po mnogih pre- ganjanjih in bojih je kristjanstvo spet zginilo; in še le v sedmem in osmem stoletji so prišli od južne in severne strani vdrugič oznanovavci sv. vere. Slo- venjograški knezi, še poganske vere, so se najhrab- rejše branili zoper napade Bavarov in tudi zoper novo^ vero. Oglejski in solnograški duhovniki so bili pervi, ki so žlahtno seme kristjanstva na pohorski zemlji zasejali. Leta 900 je stala že cerkva v Rušah, tedaj je morala sv. vera že jako ukorenjena biti. Ko je do- bila koroška opatija šent-pavlska na Pohorji mnogo zemljišč v last, pošiljali so se od ondod vneti misi- jonarji. Od te dobe se je stavilo na tem gorovji zmerom več cerkev, posebno kar je prišel velik kos Pohorja bližnjim in daljnim samostanom v last. Naj- več posestva so imeli tu celjski grofi, o kterih se med ljudstvom še dan danes mnogo pripovedek sliši; tudi oni so postavili precej cerkev. Junaško so se obnašali Pohorjanci zoper Turke, ki so večkrat v naše kraje priderli; povsod se še dan danes popotniku pripoveduje o bit vi pri sv. Aha- ciji. Nahajajo se tudi tako imenovane turške šance, zidovja in imena, ki nas spominjajo grozovitnih ne- vernikov. Potem ni bilo sovražnika sem do francoskih bojev, o kterih se je mnogo fantov na gorovji po- skrilo. Leta 1760 je bila postavljena perva fabrika, kmalo za njo druge, in po njih se je začela za Po- horjance nova doba. Odslej se množi hitro število prebivavcev, pa tudi omika in blagostanje; bati se le je, da se s časom vsi gozdi posekajo, česar Bog obvari.