Leto VI., štev. 210 Ljubljana, petek 11. septembra 1925 PoStntna pavialirana. Cena 2 Din ____ ca lihaj. ofa 4. »jlrtu). =a Stane mesečno Din »s —; *a tno-acmstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarlfu. Urednižtvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta Stev. 16/I. — Telefon Stev. 7». Nočna redakcija: od 10. ure naprej t Knaflovi ul, St. 5/L — Telefon St. 3+. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon St. 36. losemnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon St. 491 Podružnici: Maribor, Earvarska ulica It. 1. — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub« ljana St 11.84» - Praha čislo 78.18«. Wien,Nr. 105.341. Ljubljana, 10. septembra. V našem in vnanjem časopisju se v zadnjih dneh mnogo diskutira vprašanje takoimenovanega balkanskega garancijskega pakta in tudi naše m grške ofici-jozne vesti so k temu zavzele stališče. Gre za garancijski pakt veljaven za balkanski teritorij, in pa za obvezno arbitražo: oboj^ je predlog in načrt grške vlade, ki stvari sicer še ni priglasila ofi-cijalno. a jo je lansirala v časopisje, da s tem sondira teren. Z naše strani je bil že nodan odgovor oficijozno. Odgovor je če ne povsem odklonilen, pa gotovo vsaj združen s pomisleki, ki imaio svo.io glavno vsebino v očitku, da ie Grčija pričela propagirati ideio balkanskega varnostnega pakta ter obvezne arbitraže baš v času. ko ie odklonila naše želje glede Soluna in južne Makedonije. Naš pomislek obsega želje, naj se Grčiia najprej sporazume z nami o spornih zadevah, osobito o svobodni solunski coni ter o solunski železnici, da se bo potem njena dobra volja pokazala zares v praksi. Sicer moramo imeti vtis. da želi Grčija iskati v ostalih balkanskih državah in morda še pri kom zaslombe in pomoči, da bo mogla vztrajati na svojem nepopustljivem stališču napram nam. S tem. da smo se mi pokazali rezervirane napram grškim načrtom, je hkra ti odločena usoda načrta samega. ZaVm' Jugoslaviia ie danes prva balka.iska država: število n*enega prebivalstva je večje nego število prebivalstva vseh ostalih balkanskih držav skunai Stališče. ki ga zavzame kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev v vprašanju, kakor ie načrt garancijskega pakta, je odločilnega pomena tudi za ostale države: mimo tega se ne more dalje. Doslej se je iziavila Rumunija, ki sicer ni prava balkanska država, katere usoda Pa ie bila v preteklosti vedno v naivečii odvisnosti od političnega razvoja na Balkanu. Rumunija nima vzroka. da bi se posebno ogrevala za geopolitične zasnove: ona je vrh tega naša zaveznica in se dobro zaveda, da .ie v rumunsko - iugoslovenskem zavezništvu najzanesljivejša garancija obstoječemu stanju na Balkanu. In Rumunija faktično ni mogla drugače kakor da ie iziavila. da se ravna po taktiki jugoslovenske vlade. S tem je tudi druga naimočnejša država, ki prihaja v po-štev. iziavila indirektno. nai si Grčija z direktnimi pogajanji z Jugoslavijo ustvari potrebne osnove za garancijski pakt in drugo. Tako ie ideja oakta odložena za pri-kladneiši čas. Zakai Bolgarija in Aibani-ia prinaiata v noš te v šele v drugi vrsti: še bolj to velja o Turčiji, ki pa jo moremo le v zelo maihni meri imenovati balkansko državo. Na zaoadu. osobito v Franciji bi gotovo močno želeli, da se dogovori na Balkanu medseboina ga-ranciiska pogodba, ki bi daiala maloan-tantnim državam dovoli sigurno ozadie. toda da bi tamkai potegnili z Grki pno ti nam. na to po izkušniah. ki so iih doživeli z atenskim državniki, nikakor ni misliti Ako pa bodo porabili svo.io dobro voljo, da mc-edujejo med nam' in Grki. pa nam more biti. ako se izvrš' v pravi obliki in srečni zasnovi, samo dobrodošlo. Toda ori tem ostane vendarle teza. da mora biti d;rfkten in no-poln sporazum med Beogradom in Atenami nrednogoi vsega nadaljnega. v pol ni meri v veliavi. Grškim državnikom nai bo u?oda nii-hovega garanciiskega zasnutka v pouk. da jim ne kaže iskati izhoda iz težavne situacije, v katero so znŠ'a solunska po-jaiania v tem. da se obračalo na drug? faktorje in na snlošne formule, marveč nai pokažejo svoio nriiatelisko naklonjenost tu. v praksi. S tem si bodo zagotovili naše nruaH-^tvo in s tem nai-zanesliivei5e garancije za trajnost stanja na Balkanu. Konference balkanskih zunanjih ministrov Bukarešta, 10. septembra, p. Vse rumunsko časopisje se z velikim zanimanjem bavi z zasedaniem Zveze narodov v Ženevi in naelaša tesno sodelovanje državnikov Male antante in enotnost niihovih nazirani. Listi poročajo o sestankih med rumunskim zunaniim ministrom Duco ter zunaniim ministrom Irčiie Rendisom in Bolgarije Kalfovim. Konferenca Duce z Rendisom ie v zvezi z srškim načrtom varstvenega nakta na Balkanu, s Kalfovim pa o dosegi sporazuma med Rumunijo in Bolirarro slede sekvestrirane imovine. Ta sporazum se podpiše naibrže že v Ženevi. 7o—n, 10 septembra, p. Zunanji mini«*- - Jr. Ninčič ie deli časa razpravljal z ' ivnim podtainikom v italijanskem 7/ njem ministrstvu. Grandijem. potem na se je posvetoval z bolgarskim zunaniim ministrom Kalfovim in turškim poslanikom v Beogradu Hikmetom begom. Vedno nove politične kombinacije Nikola Pašič in sporazum RR. — Radikali sistematično zavlačujejo razčiščenje diferenc z radičevci. — Neverjetnost fuzije obeh strank. — Vest «Politike» o vsebini soorazuma. Beograd, 10. septembra, d. Ker kralj te dni odpotuje na jug in se pred 5. oktobrom ne povrne v Beograd ministrski predsednik Pašič pa pride v Beograd tudi šele koncem septembra, se v političnih krogih točas ne pričakuje odločilnih dogodkov. Dejstvo, da je gospod Pašič preložil svoj povratek v Beograd za celih 14 dni. se razlaga na ta način, da radikalni stranki konveni-ra. da se radi predsednikove odsotnosti sporna vprašanja odlagajo še dalje. Notranji minister Maksimovič se je iz Karlovih Varov vrnil z instrukciio. da se do povratka g. Pašiča važnejših stvari ne sme reševati. Med tem se zbira več spornih predmetov, na katerih bodo potem skupno «lomili» bodisi da odnehajo radičevci in tako izgube zadnjo veljavo v vladi, bodisi da se vdajo radikali in bo s tem tudi za vso iavnost kurz spremenjen. Medtem so zelo pridno na delu Davidovičevi demokrati, ki z velikim zadovoljstvom opazuieio borbo g. Pribičeviča z vlado, obenem pa grade svoj lanski blok, da se usposobijo za prevzet.ie vlade. V davidovičev-skih krogih izražajo prepričanje, da jesensko zasedanje prinese novo vlado pod predsedstvom g. Davidovima. Beograd, 10. septembra, d. Od inte-resirane strani se vztrajno forsiraio vesti o fuzi.ii radikalov z radičevci. Nedvomno izhajajo te vesti iz bližine radikalnega vodstva in so bolj preračunane kot poskusni balon, da se vidi odziv. Ta odziv je odslej zelo medel in ;e po vseh okolnostih videti, da radičevci vsako misel na tak korak odločno odklanjajo. Lahko so pač zatajili republikanski in federalistični program, a svojega hrvatskega plemenskega stališ"a ne moreio zavreči, ker bi iih to uničilo. Radičevci si nočejo s fuzi.io vezati rok. Danes je položaj tak, da si radi- kali in radičevci stoje nasproti kakor dve vojski, ki samo čakata signala, da se spopadeta. Indirektne fuzijske ponudbe se smatrajo za dokaz, da se koalicijski sistem ne more dolgo držati in vsled tega iščejo tesne;ših vezi. V resnih političnih krogih se vsaka možnost fuzije radikalov in radičevcev odklanja kot izključena. Beograd, 10. septembra, r. Današnja »Politika* objavlja nastopno brzojavko svojega dopisnika iz Ženeve: Iz avtentičnega vira doznavam vsebino sporazuma med radikali in radičevci. Soora-zu je bil podpisan 14. julija. G. Paš;č ga ni podpisal. Podpis Radičev se nahaja na duplikatu akta. V sporazumu je ugotovljeno: HSS se strinja popolnoma 7. radikalno stranko glede na osnovo naše države. kra'ievine SHS. HSS snrejema popolnoma izvedbo vi-dovdanske ustave v vseh njenih točkah. V tem pogledu ne more biti nobenih koncesij, naimani ra takih, kakršne so bile v času Davidovičeve vlade, ko so se zooet oživotvorila pokrajinska namestništva. Radikalna stranka spreiema v program bodoče vlade gospodarski del programa HSS. izkoriščanje naravneea bogastva države, izsuševanje močvirij, snovanje vodnih zadrug, pospeševanje brodarstva, ribarstva itd. Radikalna stranka sprejema v program bodoče vlade reduciranje urad-ništva in rešitev gmotnega vprašanja uradnikov, ki ostanejo nadalje v državni službi. Z ozirom na to brzojavko in vesti, da Pašič ni podpisal sporazuma, so radi kalni krogi mnema. da se min. predsednik noče eksponirati in kompromitirati s sporazumom, ker ne veruje v njegov uspeh. Program črnogorskih svečanosti Dve seji ministrskega sveta. — Kralj in kraljica odpotujeta v soboto in se vrneta še 'e v začetku oktobra. Beograd. 10. septembra, p. Vlada se je danes ves dan bavila s pripravami za velike slovesnosti na Lovčenu. Dopoldne in ponoldne do 9. zvečer je bila seja ministrskega sveta, na kateri so raznravljali o programu za velike narodne svečanosti na Cetinju novodnm prenosa kosti vladike Petra Petroviča Njeguša na Lovčen. Vlada ima jutri dopoldne zopet seio. na kateri bo definitivno določila natančni program svečanosti. Za danes ie gotovo, da odpotuje ta kralj in kraliica v soboto zvečer ob 7. v Južno Srbijo. Zadržala se bosta približno teden dni v Metohiji: na Ceti-nje prispeta v nedeljo 20. t. m. Vlada ie sklen;la. da pozdravijo kraljevski nar na Cetinju v imenu vlade namestnik ministr. predsednika Gju-ričič. prosvetni minister Vukičevič in minister ver Miša Trifunovič. V Peci sprejmejo kralia in kraljico voini mini- ster Dušan Trifunovič. notranji minister Maksimovič in finančni minister dr. Stojadinovič. Ta trojica ministrov odpo-tuie v Peč že v pondeljek. Glavne slovesnosti na Cetinju so določene za 20 in 21. t. nt. Prireditev je zamišliena kot veličastna narodna ma-nifestaciia. Za predsednika Prireditvenega odbora ie izvolien nadškof barski dr. Pobričič Nadalie je vlada določila za govornika znanega vladiko ohridskega dr. Nikolo Velimiroviča, ki bo govoril vrh Lovčena o Petroviču kot vladarju, in rfktoria beograjske univerze dr Pavla Popoviča. ki se bo spomi-nial na Cetin.in Petroviča kot pesnika. Ministrski svet ie razpravljal danes tndi o programu notovanja kralia po Dalmaciii. Vprašanie še ni definitivno rešeno. Vsekakor pa se krali in kraliica ne povrneta v Beograd pred 5. oktobrom. Avdiienca wash?ngtonske delegacije Naša delegacija odr?otn?e v soboto v Ameriko. — Zanimanje inozemstva za vlogo Jugoslavije nri ženevskih posvetovanjih. Beograd, 10. septembra, p. Ob 6 zvečer je sprejel kralj Aleksander v poslovilni av- dijenci člane naše deleracue za mednarli-mentarno konferenco v Washtngtonu dr. Vplirarja Jankovida, dr. Voio Marikoviča in Ljubo Nešiča Pelegaciia odpotuje v soboto v Washington 28. t. m. dospe v Washine-ton, kier bo predhodna konferenca, ki se ie udeležita dva delegata vsake države. 30. t. m. pride naša delegacija v Washington. Zasedanje bo trajalo "do 9. aH 10. oktobra Potem naoravijo delegati skupen izlst k sb-povom Niagare in Ottawo. glavno mesto Kanade kjer se nadaljnje zborovan;e do 14 r»ktrvhra. Ob 6.30 je potem sprejel kra!! v avdiienci zastopnika ministrskega predsednika Giuri- čiča, ki je poročal o vesteh ki jih je dobil iz Evians les Bains in Ženeve. Ta poročila so edmi zanimivi dogodek današnjega dne. Inozemstvo se precej zanima za nastop naše delegacije in za položaj Jugoslavije. Zato sta posetila danes pomočnika zunanjega ministra, g. .Markovira francoski poslanik Grennrd rn novi angleški poslanik. Italijanski poslanik Bodrero 'e danes ponovil svoj protest zaradi zapostavljanja italiianskih delavcev v Jugoslaviji. Zapretil ie. da bo italijanska vlada morala poseči po represalijah proti jugoslovenskim delavcem v Italiji, ako se bodo italijanskim delavcem delale pri nas še nadalje ovire pri delu. Obnovitev pogajanj za konkordat BeonTad. 10. septembra, p. Minister ver Miša Trifunovič ie nocoi iz;avil novinarjem. da se obnove poga;anja z Vatikanom o konkordatu sredi oktobra Jugoslovenska delegacija z dr. Janji-čem na čelu zbira sedaj tvarino za na-daljevanie pogaianj. Novi šosnski poslanik v Beogradu Beograd, 10. septembra, p. Španska vlada je imenovala za svojega poslanika v Beo» gradu Joseja Landecia i Alendesalesa. Na« ša vlada je že izdala agrement za irr.eno« vanje tega gospoda. Alendesales jc poklic« ni diplomat in je bil doslej načelnik važne« ga oddrlka v španskem ministrstvu za zu» naiiie stvari Nova razorožitvena konferenca New York. 10. septembra, d. Predsednik Coolid ge namerava ob prvi ugod ni priliki sklicati drugo razorožitveno konferenco in da se strinia s PainlevŠ-ievim naziraniem. naj bi prevzela inici-iativo Zveza narodov. Kraj konference ie po predsednikovem mnenju postranskega pomena. Mednarodna gospodarska konferenca Ženeva, 10. septembra, d. Gospodarski odbor Zveze narodov ho na podlagi pred« loga italijanskega delegata predlagal svetu Zveze narodov sklicanje mednarodne kon« ference, ki naj bi se bavila z gospodarski« mi svetovnimi problemi. Konferenca zunanjih ministrov v Lausanni Nemška predposvetovanja. — Senzaciionalne vesti o tajnem političnem sporazumu med Mussolinijem in Stresemannom. Pariz. 10. septembra, d. Kakor zatrjujejo v zunanjem ministrstvu, se bo konferenca zunanjih ministrov zavezniških držav in Nemčije vršila koncem meseca v Lausanni. Ker se ni moglo ugoditi želji Italije, da bi se vršila konferenca na italijanskem ozemlju, je opa žati vedno manjše zanimanje Italije za varnostni pakt. Vest o nekakem sporazumu med Italijo in Nemčijo je vzbudila v političnih krogih veliko pozornost. Beriin, 10. septembra, d. Včeraj je sprejel državni predsednik ministeri-ialnega svetnika dr. Gaussa. ki mu je Doročal o poteku londonskih posvetovanj s pravnimi izvedenci zavezniških držav. Zvečer je odpotoval dr. Gauss z državnim tajnikom Schubertom v Norderney. da poroča zunanjemu ministru dr. Stresemannu. Od tu potuje dr. Gauss na Helgoland k državnemu kancelarju dr. Lutherju. Državni zbor se sestane naibrže že pred 17. septembrom, da sklepa o londonskih rezultatih. V vladnih krogih ne pričakujejo posebnega povabila zavezniških držav na konferenco zunanjih ministrov, ker je to storil že francoski poslanik ob priliki izročitve zadnje Briandove note. London, 10. septembra, p. Glavni urednik lista «Financial Times*, ki se je vrnil s potovanja po Nemčiji, piše, da je varnostni pakt za Nemčijo življensko vprašanje. Izjalovljenje pogajanj bi imelo za Nemčijo zelo težke posledice, ker so od pakta odvisna inozemska posojila, brez katerih Nemčija ne more izhajati. Pomanjkanje kapitala bi povečalo število brezposelnih in Nemčija bi bila izročena nevarnosti boljševizma. Milan. 10. septembra, p. «Corriere della Sera* poroča z ozirom na vest rimske «Tribune», da je ministrski pred sednik Mussolini obljubil Nemčiji pomoč Italije v političnih vprašanjih, da vest ni popolnoma resnična. Mussolini se je res obrnil na nemško vlado glede priključitvenega vprašanja ter se zdi, da je prejel od nemške vlade povoljen odgovor, kar pa se še ne more imenovati politična pogodba in kar tudi ne spada v obseg gospodarskih vprašanj, na katerih sta zainteresirani cbe državi (Rimska »Tribuna* je namreč poročala, da je dr. Stresemann obljubil Mussoliniju. da ne bo načel vprašanja združitve Avstrije z Nemčijo in da soglaša z razširjenjem varnostnega pakta na italijanske meje. Zato naj bi bil Mussolini obljubil Nemčiji svojo pomoč v vprašanju razorožitve, izpraznitve zasedenega ozemlja in revizije nemško-poljske meje). Ženevski sklepi o odpravi kontrole nad Avstrijo Resolucija finančnega odbora Zveze narodov vsebuje odgovore na vorašanja avstrijskega odbora o valutnem in finančnem položaju ter o izpolnitvi septemberskega dogovora, Ženeva, 10. septembra, s. Resolucija finančnega odbora Sveta Zveze narodov glede Avstrije ugotavlja, da je avstrijska valuta od reformnega načrta Zveze narodov iz leta 1922 stabilna fn da se je doseglo ravnovesje v proračunu v smislu dogovorov. Izpolnil se je tudi dogovor od septembra 1924. K temu rezultatu se more Avstriji le čestitati. Zato predlaga finančni odbo.-Sveta Zveze narodov, naj se kontrola po generalnem komisarju omeji na nadzorstvo splošnega proračunskega položaja. Vprašanje odprave kontrole naj bi se vršilo meseca decembra. Vsekakor bi se 1. januarja 1526 omejila kontrola na zastavljene državne dohodke in na uporabo posojila Zveze rsrodov. Ako se bo proračun za leto 1926 sestavil v okvirju sedanjih dogovorov, bi se kontrola končala. Obenem s to resolucijo je finančni odbor poslal avstrijskemu odboru pismo, v katerem se navaja kot vzrok za začasno obd-r-žltev kontrole prizadevanje da se olajša podaljšanj; dolgoročnih kreditov za Avstrijo Avstrliski zvezni kancelar dr. Ramek je poda! novinarjem izjavo, da je v imenu avstrijske vhde sprejel resolucijo Sveta, ne pa od finančnega odbora določenih pogojev za odpravo kontrole. Odločitev glede sprejema ali odklonitve teh pogojev, glede podaljšanja funkcij svetovalca pri Narodni banki En glede zop^tne vzpostavitve kontrole pristo-}a avstrijskem parlamentu. Z zborovanja Zveze narodov Počaščenje spomina umrlih članov. — Chamberiain za splošno razorožitev. — Vprašanje obveznega razsodišča za uredHev mednarodnih sporov. Ženeva, 10. septembra, d. Včerajšnja seja Zveze narodov je bila posvečena spominu umrlih članov Sveta Zveze narodov. Bra-zlljanski poslanik Mello Franco se Je s toplimi besedami spomin;al Šveda Brantinga rn pred kratkim umrlega Htvanskega zunanjega ministra Meyerowiza. Lord Robert Cecil je proslavlial spomin Vivlania in Bran tinga. Nato je govoril danski delegat Thale, kf je izvajal, da morajo vse točke varnostnega pakta soglašati s statutom Zveze narodov. Na popoldanski sejf je poročal Briand o delu mednarodnega odbora za intelektualno sodelovanje. Na današnji seji. kf jo je otvori1 predsednik Dandurand, Je govoril paraguajski delegat o stališču južnoameriških držav do velikih mirovnih problemov ter je označil vojno kot nekaj nepojmljivega.. Nato je govoril, živahno pozdravljen Chamberiain. ki je v začetku svojega govora opozoril na točke, ki so v zvezi z usodo piotokolov. Obrazložil je vzroke, zakaj je Anglija odklonila ženevski protokol ter je dejal: Ni naš smoter, da kaznujemo zločinca, temveč da preprečimo zločin. Hočemo da se zmanjša možnost vojne, ako ie že ne trorenro preprečiti. Duševna razorožitev je večjega pomena nego tehnfčna. Po Chanrberlainovem govoru ie predložil švedski zunanji minister Unden nastopno resolucijo: Ker je velike važnosti, da bi vse države »prejele načelo obveznega razsodišča za uiedftev mednarodnih sporov, prosi zborovanje Svet Zveze narodov naj izroči tozadevne določbe protokola, ki ga je nedavno sprejelo zborovanje, posebni komisiji strokovnjakov, da ga ponovno prouči ia da se olajša dosega tega smotra. O resoluciji bo sklepalo zborovanje na eni prihodnjih sej. FINANČNI POLOŽAJ MADŽARSKE Ženeva, 10. sept. k. V drugi komisiji (tehnična organizacija) je danes generalni komisar Zveze narodov za Madžarsko Smith podal poročilo o sedanjem finančnem stanju Madžarske. O tem vprašanju sta govorila tudi zastopnik madžarske vlade trgovinski minister Vaiko Li Francoz Negaro. Soglasno se je ugotovilo, da je stabilizacija vaiute fmela za posledico vzpostavitev državnih financ. V imenu francoske vlade je Lou-cheur poda! izjavo, da namerava njegova vlada v tej komisiji ali plenumu staviti svoj predlog. Proučiti se mora gospodarski jn finančni položaj vseh držav, ne pa samo gospodarski položaj Madžarske. -SS8- Pred francosko ofenzivo v fciriji London, 10. septembra, d. «DaiIy Mail» "poroča iz Jeruzalema, da bo zia-šalo število francoskih čet v Siriji prihodnji teden 25.000 mož. nakar se prične velika ofenziva proti Druzom. Pariz. 10. septembra, d. Iz Beiruta poročajo, da so francoski letalci uspe šno bombardirali postojanke Druzov pred Sueido. Italijanski tiskovni zakon Carigrad, 10. septembra, a. Turški tisk te dni ostro napada Anglijo ter po»vI'e Zvezo narodov, da mora v mosulskem vprašanju vsekakor odločiti v korist Turčije. Časopisje povdarja, da bi se Turčija v nasprotnem slučaiu poslužila zadnjega sredstva, namreč bi pričela voino. Z druge strani se povdarja. da bi Turčija, ako bi Zveza narodov odločila v korist Angliji, izvršila podobno akcio. kakor jo je D' Annunzio aa RekL Cankov gre na dopust... Bern, 10. septembra d. Po poročilih Iz Sofije odpotuje tc dni ministrski predsetL nik Cankov na daljši dopust v Švico. Iz krogov bolgarskih emigrantov poročajo k tej vesti, da se Cankov ne vrne več kot predsednik viade. Turčija preti z vojno Rim, 10. septembra, a. V svojenf zadnjem razgovoru s predsednikom senata je ministrski predsednik Mussolini razpravljal o bodočem zasedanju senata. Kot prva točka tega zasedanja bo na dnevnem redu načrt o tiskovnem za konu. ki ga je zbornica v svoji zadnji nočni seji že odobrila. Pričakuje se, da bo razprava o tem zakonu zelo burna. Oovorili bodo med drugimi direktor milanskega lista »Corriere della Sera» senator Albertini, bivši direktor lista «GiornaIe d'ltalia» senator Bergamini in več drugih senatorjev novinarjev. Nove carine za uvoz avstrijskega blaga Carinske določbe trgovinske pogodbe z Avstrijo stopijo v veljavo v sredo, 16. t. m. Glasom določbe trgovinske pogodbe | vijanje 10, papir za tisk nesatiniTan v teži- A___i._S " _ _ i.__I _ .1 J . 1 _ 1. X. _—__Jt_ _ 1 • I _] J. /CA rr mm tr* t /i t" m afar Vnti/santNl z Avstrijo stopi oddelek te pogodbe, ki se tiče carinske tarife, 16. t. m. v veljavo. ostale konvencije pa šele tedaj, ko jih sprejmeta naš in avstrijski parlament. Kakor smo že poročali smo popustili Avstrijcem preko 300 Dostavk, ki se večinoma tičejo industrijskih izdelkov, dočim so Avstrijci popustili Ie pri nekaterih poljedelskih pridelkih, ki jih izvažamo v Avstrijo. V naslednjem navajamo važnejše carinske postavke, kl smo jih popustili pri uvozu njenih produktov k nam (številke označujejo, ako ni posebej omenjeno drugače, nove carinske postavke v zlatih dinarjih za 100 ksr blaga): Kanditni sladkor v kockah' 30, Šampanjec in druga peneča vina 250, preprosti bonboni ter kandirano sadje 140, fini bonboni 1S0, kreda 1.80, pečen, zmlet ali barvan mavec 1.80, zmlet ali pečen magnezit 1, sveče iz voska ali cerezina 20, toaletno milo 100, črno mazilo za čevlje v malih zavojih za prodajo na drobno 24, v večjih zavojih 20, ostalo mazilo za čevlje 125, oziroma v velikih zavojih 75, izgotovljena zdravila in vsi kemični in apotekarski predmeti v dozah 300, črna barva za tisk 80, barve ii pigmenta in laka 25, navadno črnilo 60, oljni firneži 50, firneži iz laka 80: vata iz bombaževine 25, predivo iz bom-baževine za prodajo na drobno, sirorvo 70, beljeno 90, barvano ali tiskano 110, gladki pajčolan in slične tkanine iz bombaževine 400, pajčolan za zavese 300, tkani trakovi 220, pozamenterija in predmeti iz nje 280, vrvi v debelosti od 1 do 5 mm 65, vreče iz Jute 32, debele plahte v težinl preko 700 g na en kvadratni meter 120, volneni robci in šali 400, svilena tkanina 1800, polusvilena tkanina 800. pletena in mrežasta roba Iz svile 1800, tkani trakovi iz svile 1800, izdelana obleka in perilo plača 160 odst. večjo carino, kakor blago, iz katerega je to napravljeno, moški klobuki iz klobučevfne 2.20 od komada, ženski okrašeni klobuki 6 zl. Din od komada; torbarski izdelki, težki preko 1 kg 300 zl. Din za 100 kg, v zvezi z najfinejšim mate-rijalom 450, torbarski izdelki do 1 kg 450, v zvezi z najfinejšim materijalom 600, deščice za zaboje za suhe slive 3.40, deščice za furniranje 10, pohištvo prevlečeno s svilo, plišem, čipkami aH slISnini! tkaninami ali s kožo 200, držala za peresa, črtala, tablice za črtanje, peresnice in enake šolske potrebščine 230: lepenka v težini preko 300 g na kvadr. meter v polah ali namotana 9, papir za za- nl do 60 g na kvadr. meter 16, konceptnl papir 40, rastrlran papir 40, svileni papir 40, stenski koledarji brez slik 80, s slikami 70, bronsirani, pozlačeni ali posrebrnenl brez slik 130, s slikami 70, fotografski papir 200, papir za pisma, kuverte, vizitke in slično s slikami 250, brez slik 80, v zvezi z drugim materijalom 150, vreče iz papirja za zavijanje 40, iz ostalega papirja 80, albumi za fotografije in slično 200, čipkasti papir za zavijanje suhih sliv 100, ostali 120; mlinski kamni 6, predmeti iz cementa ne-polirani, neokrašenj pa 1 v zvezi z železom 2. izolirane plošče iz azbesta, stružovfne ali iz slične mase 4, opeka lz magnezlta 1, fotografske plošče 100, neoblikovano kovano ali valjeno železo v ploščah okroglo, polokroglo in slično 10, zaobroče v debelosti izpod 1 mm 12. oblikovano železo, (tz-vzernši L In +) 10, železna pločevina nad 3.5 m, 10. od 1 do tri in pol mm 12, valjena aH izvlečena žica preko 2 mm 12. od 1 do 2 mm 12, navadne železne osi 25. šila In dleta 30, pile, d eli pluga preko 5 kg 20. do 5 kg 25, žeblii za podkovanje 22, kladiva fn klešče preko 1 kg 19. do 1 kg 30, nakovala 19. emajlirana posoda tz pločevine 30, v zvezi s finim materijalom 50, posoda tz ko-vine za mleko 40: škafi j'v-s za mast, kremo in slično Iz črne pločevine 40, fz bele pločevine za konzerve 55, ključavnice, žabice bre2 drugega materijah 46, v zvez! z drugim prostfm metalom 70, ključi 46. blagajne do 10 kg neobdelane 60 obdelane 80, od 10—100 kg neobdelane 50, obdelane 70, od 100—1000 kg neobdelane obdelane 40. preko 1000 kg- 40, noži fn britve brez finega materiiala 50. s finim materijalom 150, z najfinejšim materflalom 500. črke za tisk, matrice, črtala, okvfrji in slične tiskarske potrebščine 40, bakrena pločevina in žica neobdelana do pol mm 28, nad pol mm 23. obdelana žica do pol mm 35, preko pol mm 35. bakrene cevi neobdelane 36.5, obdelane 50, kotlarski Izdelki preko 3 kg neobdelani 90. obdelani 140; brizgnlnicp za trte 150, poljedelski stroji do looo kg 20. stroji za pleteme 25. mostne tehtnice, ki merijo do 5000 kg, 35. preko 5000 kg 28, decimalne tehtnice 45. dlnamo stroji preko 30W kg 45. od 500 do 3000 kg 70, do 500 kg 100. transformatorji, do 1500 kg 70. preko 1500 kg 45 kabli 50, dvokolesa 30 zl. Din od komada, avtomobili 20"& od vrednosti, klavirji 125 zl. Din za 100 Din harmonike 90. otročie igrače iz navadnega materiiala 120. iz finega materfjala 250, Iz najfinejšega materijala 300 zlatih Dtn za 100 kilogramov. Komande in razmišljanja v j Radičevem „Domu" r Zagreb, 9. septembra. Na hrvatskem podeželju je sporazum rodil to zlo, da so se radičevski pristaš' en masse pričeli javljati s prošnjami za intervencije, i moledovanji in kverula-cijami. Vodstvo Radičeve stranke je radi tega prišlo v neprijetne zagate, zato objavlja današnji «Dom» nastopno absolutistično komando: »Noben pristaš HSS in osobito noben •poslanec ne sme v nobenem primeru priti k nobenemu ministru, najmanj pa k seljaškemu ministru ali seliaškemu državnemu podtajniku radi kakršnekoli intervencije. Istotako ne sme noben pristaš HSS priti radi kake intervencije v Hrvatski seljaški klub.* — Radičevski pristaši in organizacije se glasom te klasično «seljačke» in demokratične na-redbe smejo pismeno, in le redko izjemoma ustmeno obračati fdino na vodstvo HSS v Prpičevi palači. S tem v zvezi je ukinicna tudi služba tainika v Hrvatskem seljaškem klubu za časa par lamentarnih počitnic. Posebna komandna gre še na naslov radičevskih narodnih «zastupnikov» in se glasi: »Narodni zasttmniki. ki bi tekom parlamentarnih počitnic dospeli v Beogrn:! v svrho kakršnekHi intervencije, bodo radi tega pozvani na odgovor pred skupno sejo hrvatskega narodnega zastopstva. Predsedniki organizacij in ugledneiši seliaški orvaki, ki bi delovali proti temu zaključku ter ovirali delo naše narodno - sebaške vlade vobče in delo naš;b seliaških ministrov in se-Ijaških podtamikov posebej, dobijo javni ukor v »Domu*. a če to ne bo koristilo. se bo proti niim postopalo še strožje!* To govori za cele knjige Radičevci so uvideli, da s svojimi zahtevami in pretenziiami mečejo bob ob steno. Od obeh strani — iz lindstva in od strani radikalskih zaveznikov — se iim rodijo vedno nove muke. Ljudstvo teria usluge, a radikali ne dajo. Naravno, da ne maknejo niti radikalskih velikih županov, ki Radiču ležiio najbolj v želodcu in se tudi v dannšniem «Domu» hudo ohrega ob nie. Osobito izpada proti splitskemu Peroviču: piše, da je »posebno radičevsko odposlanstvo zbralo tako strašen materijal, da se s polno pravico lahko reče, da ie Percvič zaklet nasprotnik sporazuma in celotne današnje vlade ter absolutno ne more več ostati na svojem mestu» . . . Tako izvršuje Radič atako proti radikalskim velikim županom, toda zaman. S svojo ofenzivo v »Domu* samo ilustrira deli-katno situacijo, ki v ničemer ne odgovarja Radičevemu optimističnemu in vsesplošnemu hvalisanju sporazuma. Poleg vsega drugega se Radič v da-našniem »Domu* strahovito Ijutj i nad »inteligencijo*. hrvatsko in srbsko, ki da ne pojmuje sporazuma. Krivo mu je. da niti na zagrebški niti na beograjski univerzi med profesorji »iti takih umov. ki bi se za r.arodni sporazum javno zavzeli.* In opaža, da tudi med vseuči-liščno omladino ni mnogo bolie ter da je tudi «vsa ostala šolana inteligenca še vedno zmedena in neodločna ter celo tako slaboumna, da sporazuma niti malo ne poimi. in tako pokvarjena, dn proti niemu dnevno rovari z glupimi lažmi in brezdušnimi izmišljotinami* ... V ostalem pa se Radič hvali s porastom pristašev med zagrebško inteligenco. četudi se za »pravega pristaš? HSS izmed zagrebških gospodov smatrajo samo oni, ki so naročniki Doma.^ Ta činjenica je vrlo interesantna: kdor se bojj radičevskega preganjanja, naroči «Dom». pa mirna Bosna! In še dalie se hvali Radič, da njegova stranka raste pri vseh občinskih volitvah. Smešnn tolažba! Samo v mali Vrbanji je Radič pri nedavnih občinskih volitvah izgub"' 118 glasov. Če poide tako dalje — in vidi se po rezultatih, da gre tako — bo Radiča kmalu minilo zadovoljstvo nad »jačanjem* njegove stranke. Ameriško stališče o kitajskem vprašanju Kakšno stališče zavzemajo Zedinjene države v kitajskem vprašanju, je razvidno iz govora, ki ga je imel državni tajnik Kellogg ob priliki letnega občnega zbora ameriške odvetniške organizacije v Dchovilu. Kellogg je izjavil med drugim: Ameriška politika hoče spoštovati kitajsko suvereniteto. zato bo podpirala sestavo stahe kitajske vlade in bo pa žila, da izpolnjuje Kitajska vse dolžno sti. kj jih ie sprejela na vvashingtonski konferenci. Zedinjene države bodo zahtevale. da mora Kitajska varovati ino-zemce in njihovo lastnino, kar je itak dolžnost vsake suverene države. Nato ie govoril o konferenci v Pekingu. ki naj bi se pričela 26. oktobra ter je izjavil: Mislim, da bodo vse države soglašale s tem, da se mora vršiti konferenca izven okvirja vvashingtonskih dogovorov. Ameriška vlada je pripravljena, pogajati se s Kitajsko o obširni reviziji carin ske pogodbe. Kitajska prizadevanja, da se omejijo preganiania tujcev in nemiri, niso bi'a popolnoma uspešna. Pod režimom tarifne konvencije in eksteritorijalnostj bi se Opozarjate se, da eden par nogavic z žigom In znamko (rdečo, modro aH zlato) » traja kakor Štirje pari drugih. Kupite erfen par in prepričajte se. — N igavice brez žiga .ključ" so ponarejene. - «3-t 0 naselili tiso« ameriških državljanov in drugih inozemcev na Kitajskem. Zedinjene države čutijo dolžnost, varovati inozemce. Isto mora storiti Kitajska v smislu dolžnosti vseh civiliziranih narodov. Pri tozadevnih pogajanjih se bo pojavilo težko vprašanje, ali ima Kitajska vlado, ki bi bila sposobna izvajati vse prevzete dolžnosti. Prepričan sem, da ameriški nanod ne želi nadzorovati notranje kitajske politike in da ne namerava omejevati kitajske tarifne suverenosti ali vplivati na kitajsko pravosodje. Politične beležke + Narodni poslanec dr. Pivko ie v dneh 8. in 9. t. m. zboroval do Prek-murju, zlasti v srezu Dolnja Lendava. Lepe sestanke je imel med drugim v Beltincih, kjer je dvakrat zboroval, do prvi in drugi maši; dalje v Gornji Bi strici, v Hotizi, v Gornjem Lakošu, Dol nji Lendavi, Petišovcih in Dobrovniku. Nazai grede je ime! poslanec zborovanja še v Veržeju in Dokležovju. Dne 5. t. m. je zboroval g. dr. Pivko v Murski Soboti, dne 6. t. m. v Fokovcih, Gornjih Petrovcih. Pučincih in Križev-cih. dne 7. t. m. v Cankovi. Kupšincih, Gradišču in zvečer zopet v Murski Soboti. Shodi so bili povsod dobro obiskani in so zapustili najboljši vtis. V Kri-ževcih so prišli občani poslancu celo z godbo nasproti in nastopila je vsa požarna bramba Na shodu je bilo čez 300 ljudi. Prebivalstvo je navdušeno za našo stvar in radičevci ne smejo več med niega. + Triumfalna pot Svetozarja Pribičeviča po Liki. Tekom tega tedna je Svetozar Pribičevič doživel v Liki celo vrsto sijajnih manifestacij, kl jih niti izdaleka ne morejo zmanjšati tendenci-jozne izmišljotine režimskega tiska. Od nedelje dalje je imel Pribičevič velika javna zborovanja v Srbu. Doniem Lap-cu, Visuču. Udbini, Medaku. Gosniču. Povsod je bil sprejet od tisočglavih seliaških množic, obsut s cvetjem in nošen na ramah. Zborovanja so povsod potekla v mogočnem navduš°"iu. brez incidentov. Glede neosnovanih izmišljotin o dogodkih v Gračacu oa ie Svetozar Pribičevič posla! beogra>ske-mu »Vremenu* nastopno brzoiavko: »Vaša poročila v mojih zborovaniih v Liki izvirajo od onih. ki so pred vsakimi volitvami prepričevali vodstvo radikalne stranke, da je vsa Lika radi-kalska; a ko so se volitve izvršile, se je videlo, da ie radikalna stranka dobila le nekaj nad tisoč glasov, dočim sem iih jaz dobil okrog 30.000. Takšna Vaša poročila, kakor ono o Gračacu in o preliti krvi, za katero mečete odgovornost na Srbe. a ne nagone, ki mrziio Srbe. škoduie.io samo renutaciji Vašega lista*. + Proti uradništvu je začel cinično grmeti radičevski »Jutarnji list*. Vprašuje: »Kie stoii zapisano, da mora vsakdo služiti v Zagrebu. Ljubljani in Beogradu . . .? Neverjetna drznost je. ako kdo protestira in ne odide na svojo dolžnost v Macedonijo! I Macedoniia je naša dežela, tudi ona potrebuje sposobnih sil. Ali bi se bili ti uradniki unali protestirati pod Avstrijo, če bi bili odstavljeni. umirovlieni ali pa premeščeni v oddaljene kraje . . .?» K sreči drevesa ne rastejo do neba. zato bo marsikatera želja, napisana v »Domu* ali »Jutarnjem listu* ostala le dokument brezobzirnih maščevalnih nagonov napram neradičevskemu uradništvu. + Napoved preganjanja profesorjev. Zagrebški uradni list »Narodne novine* objavlia nastopno službeno obvestilo: »Po naredbi prosvetnega ministra bodo oremeščeni iz zagrebških sredniih šol vsi suplenti in začasni strokovni učitelji. Ker bo s tem izpraznjenih mnogo mest raznih strok v posameznih srednjih šolah, se to stavija v vednost vsem srednješolskim profesorjem s pozivom, da vsi oni, ki želijo biti premeščeni v Zagreb, vpošljejo nuino preko svojega ravnatelja naravnost ministrstvu svoje prošnje, v katerih moraio označiti svoio stroko, in navesti, ali se lahko seli;o na svoj trošek ali samo na državni. Ravnatelji pa naj v priloženem aktu navedejo, ali je treba prosilca v slučaju premestitve nadomestiti z enako ali kakšno drugo stroko, odnosno če je nadomestitev sploh odveč. Na izpraznjena mesta lahko reflektiraio samo oni. ki imajo najmanj pet službenih let.* Radičevski državni podtainik Pas->-ič. ki je nedvomno avtor tega famoznega obvestila, bržčas ni zadovoljen z mladimi srednješolskimi učitelji, ki diiaštvo vzgajajo v duhu narodnega in državnega edinstva, zato pripravlja pravcato preseljevanje narodov v vrstah hrvatskih profesorjev. Seveda pa ie vprašanje. ali se bo vobče našlo toliko radičevskih profesorjev, ki bodo lahko zasedli ona »mnoga prazna mesta*. i- Duhovniške plače. Da pomiri poetično nezadovoljstvo duhovščine, pričenja glasilo SLS znova vrteti staro lajno. češ. da država daje duhovništvu premalo plače. Zvijačno se citirajo izjave posameznih duhovnikov, da so ta in ta m^sec prejeli manj ali več na kon-griii. --nosno na dokladah. Taki citati so brez veljave, ako se ne pojasni celoten slučaj, ki bi šele dovoljeval sodbo. Vzdrževanje duhovščine ni stvar države, to ve vsak otrok, ki gleda fa-rovže s posestvi in vidi pobiranie bi-re. neštete »ofre», takse za Dogrebe. krste itd. Stvar države je do obstoječih predpisih le dopolniti prejemke s kon-gruo. Cenitve lastnih dohodkov so zelo nizke. Kdo dobi dohodke in kako visoke, to se odreja po cerkvenih Dodatkih. Ravno dr. Žerjav je predložil cel načrt za pravično revizijo plačilnega si- i stema duhovščine z izravnavo, tako, da bi prebitki cerkvenih imetij šli za manj bogate, povrhu pa bi še država dodala svoje. A cerkveni »knezi* se za ureditev duhovniških Drejemkov prav nič ne zmenijo. Napadi, ki jih prinaša »Slovenec*. bodo stvari več škodovali, nego koristili. Samo kakšna brumna ov-čica se bo morda razjokala, ako prečita, da so imeli gospod župnik meseca avgusta samo 12 Din plače. Zares čudež božji, da gospod župnik ta mesec vseeno niso umrli gladu, ampak se morda še zredili za kake pol kile . . . Duhovniki. ne smešite se. marveč resno zastopajte svoj stanovski interes brez strankarske hujskarije! + Klerikalni puristi. Bodi slog nemški, beseda nemška ali latinska, vse to ni nič. Ce pa je pristna narodna beseda. ki se je v našem srbohrvatskem ie-ziku obdržala, v slovenščini pa se izgubila ali se ni razvila, je že ogenj v strehi. Velik del naših piscev piše nemški s slovenskimi besedami in tu imajo puristi dovolj posla. Zbližanju besednega zaklada med nami in srbohrvaščino pa bodo toliko zadržali not kakor Savi. če bi ji hoteli tam pri Brežicah zagra-diti strujo. Kako je že rekel Fran Levstik 1. 1863.? V «Nanreju» je poročal, da je 1. 1861. vprašal dr. Gaja. «kaj je početi nam Slovencem, kar se tiče pisave*. Dobi! je odgovor: »Slovenski pišite, kakor do zdaj. kedar slovenščina in hrvaščina dospe vrh svoje prave izobrazbe, potem razlika med obema izgine sama ob sebi.* A Fran Levstik, ki je menda vendarle še priznan kot slovenski kulturni delavec, dostavlja temu iz svoiega (1. 1863): »Slovensko in hrvaško narečje se nam zditi podobni dvema rekama, tekočima iz istega vira. zasuknjenima pozneje vsaka no svoiej. blizu druga druge tekočei strugi, in prav zato je naša sodba, da ni treba kopati vodotočin. po kterih bi eno strugo popolnoma izsušili, vodo iž nje obrnivši v sosednjo strugo, ampak ravnati se nam je po naravi same vode. ki vedno preminia svoio strugo; skrbeti nam je. da se obe strugi zlijeta počasi zopet v eno, kakor sta iz početka imeli samo en izvor*. V nasprotju z Levst-kom skrbi našo SLS, da bi se to res kdaj zgodilo. Nam na bodi izrek očeta književne slovenščine — program. + Besnost ».Tutarniega lista*. Nekaj mora iti slabo, da je besnost Radičeve-ga glavnega lista tako strupena. Seveda smo slovenski napredn.iaki zopet cilj teb iezic. Posebno mu ie na živce legla skupščina UJU v Subotici, kjer so baje «poedini državni uslužbenci iz Slovenije* dvigali glavo. To je «Jutarnjemu listu* ponoln dokaz, da »ti elementi, kojl so vodili Orjuno. ne kane mirovati i ne miruju*. Zato iih treba kar premestiti, zaključuje Radičev organ. Mislimo, da radi te pisave lahko vsakdo mirno sna-va. a opozorili smo nanjo zato, da se vidi, s kakimi plitvimi sredstvi se v Zagrebu dela »politika*. Po svetu — Smrt patrijarha Foaija. V noči na so» boto je umrl od kapi zadet v Curihu ale» ksandrijski patrijarh Focij, star 72 let. — Smrt ga jc doletela na povratku s cerkve« nega kongresa v Stockholmu. Pravoslavna ccrkcv izgubi z njim visokega cerkvenega dostojanstvenika, ki je bil po činu takoj za carigrajskim patrijarhom. — Spor med italijanskimi komunisti. V italijanski komunistični stranki se pojavlja vedno ostreje nasprotstvo med zagovorni« ki intenzivnega boja proti fašizmu in med pristaši mirnega razvoja. Boj proti fašizmu zagovarjajo predvsem Bordiga, Repossi in Dameu, ki so ustanovili za svoje pristaše poseben akcijski odbor, katerega pa vod« stvo komunistične internacijonale nI pri« znalo. Zdi se, da so zmagali zagovorniki moskovske realne politike m da bodo na« sprotniki te politike izključeni iz oficijelne komunistične stranke. — Kongres Italijanskih prostozidarjev je v prisotnosti delegatov inozemskih prosto« zidarskih organizacij ponovno izvolil ia ve« likega mojstra Torrigianija O kongresu, ki je razpravljal tudi o razmerju med fašiz« mom in prostozidarstvom, varujejo udele« ženci najstrožjo tajnost. — Zborovanje inozemskih fašistov. Te dni se je vršil v italijanskem sirotišču v Curihu drugi kongres fašistovskih organi« zacij v Švici, Alzaciji in Lotarmgiji. Kon« gresa so se udeležili vsi italijan. konzuU in italjanski poslanik v Beriiu Garbasso, ki je bil izvoljen za predsednika kongresa. Na kongresu je bilo sklenjeno, da se imenu« jejo inozemske fašistovske organizacije od« slej »Fasci v inozemstvu* in ne več faši. stovska stranka. Fašistovski vodja Ferrata ie med drugim izjavil, da fašisti ne more> jo tvoriti v inozemstvu nobene stranke in da jrm je prepovedano vsako politično de« lovanje. Fašistovskih organizacij v Švici je sedaj 21. — Protianpješke demonstracije na Kitaj* skem. Zadnjih demonstracij v šangaju se je udeležilo 20.000 oseb. Med demonstra« cijami je udrlo kakih 2000 demonstrantov pod vodstvom dijakov v Mednarodni kon« cesijski urad. Nosili so zestave z napisi: Proč z angleškim imperijalizmotn, proč z Anglijo, proč z Japonsko! Mednarodna po« licija je pozvala demonstrante naj se raz« idejo. Mladina ni hotela ubogati, nakar je morala policija nastopiti s pendreki. De« monstranti pa so napadli policijo, ki je pri« čela streljati z revolverji. Več demonstran« tov je bilo težko in lahko ranjenih. Med boji je bil ranjen tudi neki ameriški dr« žavljan. — Raoul Dandurand. predsednik šestega zasedanja Zveze narodov, je b;l rojen leta 1862. v Montrealu kot sin trgovca fran« coskega pokolienja. Vscučiliškc nauke je dovršil v Lavalu ter je bil L 1896 izvoljen v kanadski senat, čegar član je še sedaj. Le. ta 1921. je bil kot član liberalne stranke imenovan za državnega ministra ter je kot tak zastopal vlado v senatu. Dandurand pa je tudi kot gospodarski strokovnjak znan izven meja svoje države. — Wirthovo potovanje v Ameriko. Ka. kor poroča »Berliner Montagspost* je biv« ši državni kancelar dr. \Virth odpotoval v Ameriko. — Revizija ustave v Grčiji. Iz Aten po. ročajo, da je parlamentarna komisija, se« stoječa iz 30 članov končala svoje delo glc« de revizije ustave in je izročila svoje pred. loge predsedniku vlade. Kakor znano, je grški parlament sklenil, da mora stopiti no. va ustava takoj v veljavo, po zadnjih poro« čilih pa ni izključeno, da se nova ustava predloži parlamentu v odobritev. Ureditev obmejnega prometa Skupni obmejni kolodvori prflti Avstriji. Priobčujemo članek uglednega so-trudnika iz Maribora, dasi se ž njim ne strinjamo povsem. Zadeva pa Je vsekakor vredna In potrebna najres-nejšega prevdarka. V javnosti se že dalje časa razpravlja o ustanovitvi skupnih obmejnih kolodvorov mednarodnega značaja, kjer bi se naj koncentrirala naša ln avstrijska obmejna poli-cijska In carinska služba. Spojitev železniške policije carinskih ta finančnih organov označenih dveh držav, ki bi opravljale skupno vse svoje posle na eni obmejni točki, bi gotovo znatno pospešila kontrolo inozemskih potnikov ln odpravila marsikatero formalnost, kl še danes ovira mednarodni promet vlakov. Gotovo Je tudi, da bi se ves promet razvijal z večjo elastlclteto, kar bi zopet ugodno vplivalo na naše trgovske ta gospodarske razmere. Končno bi to tudi dobro vplivalo na naš izvoz ter na osebni ta blagovni tranzitni promet. F>rene-hale bi tožbe o počasnem ta zavlačujočem poslovanju pri odpravljanju potnikov, kl so sedaj ravno na progi Podbrdo-Jesenice-Podroščica podvrženi trikratni reviziji ln sicer Italijanski, naši ln avstrijski. Kakor čujemo, Je radi tega naše ministrstvo saobračaja že doseglo z upravo avstrijskih državnih železnic načelen sporazum, v smislu katerega naj bi se čim prej ustanovile skupne postaje za obmejno mednarodno kontrolno službo. Pri tem Je posebno važno, katere postaje se naj za to določijo. Naši trgovski ta drugi pridobitni krogi se potegujejo za Maribor, Dravograd in Jesenice, čemur tudi naše ministrstvo za promet ne nasprotuje. Izgleda, da bi na to brez nadaljnjega pristala tudi avstrijska vlada. Toda sedaj nastane vprašanje, aH so Jesenice, Dravograd aH Maribor Iz naših narodnih ln državnih interesov za to prikladne. Res Je sicer, da bi ti kraji v gospodarskem oziru pridobili. K nam bi dotekalo neka) Inozemskega življa, kl bi se tu naselil ta puščal nekaj denarja v tuzem-stvu. V Dravogradu ta Jesenicah bi število prebivalstva na tak način znatno naraslo — v Mariboru bi se to znatno ne opazilo —, Dravograd ta Jesenice bi se povzdignile, gospodarsko krepile, skratka oba kraja bi postala vsega uvaževanja vredna obmejna mednarodna trgovska centra, k čemur se nagiba že Maribor. Toda, ali vse to odtehta ono veliko škodo, katero bi mi vsled tega Imeli v narodnem in državnem oziru? Zanimivo je pred vsem, da Avstrija na zgoraj označene gospodarske koristi iz obmejnega prometa ne reflektira, dasi se nahajajo tudi na njeni strani prav blizu državne meje primerni prometni centri, kjer bi se dal brez težkoč urediti skupen obmejni promet. Omenjamo Spil]e ali Lipnico, kl ni od Jugoslovensko • avstrijske državne meje bolj oddaljena, kakor je Maribor, potem Labud, Pliberk in Podroščica. F>redpogo]I za ureditev teh postaj za mednarodni obmejni promet so v obeh slučajih isti. Zgradb, kjer bi se namestili vsi skupni uradi, ni pri nas ne na avstrijski strani. Treba bi bilo tu, kakor tam zidati nova uradna poslopja, ali pa znatno razširiti dosedanje kolodvorske zgradbe. Ta dejstva moramo Imeti pred očmi ta potem nam ne bo težko odločiti se za skupne obmejne kolodvore tam, kjer nam to ne bo v državno ta narodno škodo. Jesenice, kl so bile že v predvojni dobi narodno ogrožene in so tvorile močno nemško postojan-' ko v njihovem prodiranju na jug, so še danes v narodnem oziru vuikanična tla. Isto je z Dravogradom ta Mariborom. MI se moramo zavedati, da bi Avstrija impor-tirala k nam svoje najboljše prometno ln finančno-carinsko osobje, ki bi ne vršilo samo svojih uradnih dolžnosti na skupnih obmejnih kolodvorih, ampak bi tvorilo vedno tudi za slučaj kakih mednarodnih za-pletljajev izvrsten kader za špijonažo. Vrhu tega bi bHo v neprestanih stikih z našimi nemškutarjl ter jim dajalo potuho ln jih ščuvalo na neprestano rovarenje proti lastni državi ta na Izpodkopavanje avtoritete naših državnih oblastev. Kdor pozna razmere v omenjenih krajih, mi bo pritrdil, da bi si mi z dovolitvijo skupnih mednarodnih prometnih centrov v Jesenicah, Dravogradu m Mariboru ustvarili če že ne odkrite, pa vsaj tajne predstraže nemškega »Drang nach Siiden«. Nemška rafiniranost v iskanju sredstev, kako priti narodnemu nasprotniku najlažje in kolikor mogoče brez žrtev do živega, nam narekuje, da moramo biti skrajno previdni, ako Avstrija, ki se danes ali Jutri gotovo združi z Veliko Nem-ijo, brez vsakega pomisleka soglaša s tem, da se skupni obmejni prometni centri ustvarijo na naših tleh. Radi tega apelujemo na vse merodajne činltelje v Beogradu, v čilih rokah je končna odločitev v tem vprašanju, da preprečilo v zadnjem trenotku to nakano Nemcev. K vprašanju o ustanovitvi skupnih obmejnih točk za mednarodni promet se bomo še povrnili. Skupščina ^Družbe sv. Cirila in Metoda" V nedelio. dne 13. septembra, se vrši v Bre?!cah v vel'k< dvorani Narodnega doma 36. redna veiika skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda v Liubiiani® a se otvori ob no! 11. d^o'-dne z nagovorom orvomestnlka. nakar s'ede noročila tai.rka. blaga<'n:ka. nad-zonrštva. volitev 4 članov družbenega vodstva. 5 članov nadzorništva, 5 članov razsodišča, izprememba družbenih pravil, odobritev proračuna za 1. 1926. ter slučamosti. Dos°danti člani vodiva so bili: An-drei Senekovič dr. Ernest Dereani Aleksander Hudover.iik, Fr. Jamsek Avgust l.udvik. Janko Mačkovšek. Ana Podkr?'škova. V;ktor Pohrmann. Mihaela Šegova. Frania dr. Tavčarjeva dr. Fran Vodopvec in dr. Fr Vnglar l.etos izstopilo iz vodstva: dr. Ernest Dereani. Janko Mačko^šek, dr. Fr., Vo-donivec in dr. Fr. Voglar. V nadzonvštvu so bili: dr Janko Kersnik. Matko Kante, dr V!ad;mir Rav.ii-fiar. Matija Pode in Alojzii Virbmk. V razsodišču *o b'1<: Mat^a Marin-Šek. i>ok° im" dr. Fran Rojina. Fr. Paher-nik.' dr. Fr. Tekavčič in dr. Karel Tril-ler. Pred veliko skunščino se vrši ob 10. v mali dvorani Narodnega doma zaupni shod. ki se ga smeio udeležiti le družbeniki. ki imaio na veliki skupščini posvetovalno in glasovalno oravioo. Ti so: častni družbeniki, pokrovitelji in obrambni skladarji, člani vodstva, nadzorništva in razsod;šča ter zastopniki podružnic. Zastooniki podru*n;c moraio preložiti pismena pooblastila. Pokrovitelj obrambni skladarji in zastopniki podružnic moreio odooslati mesto sebe pooblaščenca, ki pa ne more za druge oddati več kot 5 glasov. Povodom velike skupščine naše zaslužne šolske družbe priredita moška in ženska podružnica CMD v Brežicah cvetlični dan. ponoldne od 4. dalie pa v Prostorih Narodnega doma veliko narodno slavnost Kdor se hoče udeležiti skupnega obeda, mora to naznaniti moški podružnici v Brež;cah. Ni dvoma, da bo 36. velika skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda* nova manifestacija njenega večdesetletnega dela na narodnem poliu nri reševaniu slovenske dece v obmejnih krajih in da se je bodo udeležili narodno zavedni krogi v čim večjem obsegu. V Belarjevem observatoriju pod Triglavom Belarieva potresna opazovalnica je v vili nad gornjim vhodom v Vintgar. tik nad Zumnovo gostilno ter žagami. Observatorij ima zelo lepo lego: stoji zgoraj .ia nalahko vzbočeni ravnici, imenovani na Vrščeh, odkoder je lep razgled preko vse blejske pokrajine, proti Gorjam in tja proti visoki Triglavsk' skupini. Pnofesor dr Albin Belar je tu v svoii vili ured'l znamenito potresno opazovalnico. ki si jo je vedno mogoče ogledati. Gosp. profesor, ki stalno biva tukaj. je iako Prijazen in z veseliem raz-kaže posetniku svoie anarate in ves svoj observatorij. Na vrtanji strani na vratih so napisane besede: <-Tiho, tiho tu samotari človek, kateri s svojimi aparati sluša, kako se snujejo v osrčju zemlie potresi.« Gosp. profesor prične takoj z razkazovanjem mnogoštevilnih aparatov, ki so razmeščeni no več sobah. V prvi sobi so najmamši, pritrieni na stenah, tako da je vsak aparat tako-rekoč soeciialist za posebno stran; oni. ki ip na sfpni c-">'>: primanjkuje disciplinarnega strokovno usposobljenega uradništva. Po prevratu smo morali prevzeti vse. kar se nam ie nudilo; a še teh moči je nebroi odpadlo vsled disciplinarnih postopkov. Zelo mnogo starejših izvežbanih moči je po dokončani službi odšlo v pokoi, mnoo-o uradn;c se je sčasoma poročilo in podalo ostavko, v času znane redukcije so jih deloma preveč reducirali in končno je morala ljubljanska direkcija odstopiti mnogo svojega osobia sarajevski in novosadski direkciji za nadomestilo odpuščenih Švabov in Madžarov. Slabe plače — eksnedijentinje na deželi imajo po 450 Din mesečno — tudi ne vplivajo bodrilno. za zmožen naraščaj oa medtem ni bilo preskrbljeno. Že pet let nismo imeli poštnih tečajev, kjer bi se teoretično in praktično izvež-bale nove moči. Mesto tega se spreie-ma.io reflektanti III. kategorije, brez strokovne predizobrazbe, ki oa v«'ed prezaposlenosti v službi nima.io časa za študiranje, vsestransko izvežbanie ter zato ne polagajo zahtevanega Sedanji poštni minister dr. Šuperina je zadntič sicer obljubil poštni tečai za Liubliano; sliši se pa, da se bo isti vršil tudi za Slovence v Zagrebu, kamor pa vsled draginje večina ne bo mogla iti.® Narodni poslanci se bodo torej morali temeljito pobrigati za zboljšanje^ teh obupnih poštnih razmer. Lovski kongres v Zagrebu Kongres lovcev v Zagrebu, ki se je vršil povodom zagrebške lovske razstave, se je včeraj dopoldne zaključil. V sredo popoldne so razpravljale posamezne sekci« je, ki so zborovale pozno v noč. Prva sek« cija je razpravljala o organizaciji lovstva in o lovskem tisku, druga o* zaščiti lova in vzgoji plemenite divjačine, tretja o vzgoji lovskih psov in četrta o lovskih potrebšči> nah in municiji. Na podlagi obdelanega gra diva so sekcije izdelale pet resolucij, ka« tere je včeraj dopoldne odobril plenum kon gresa, ki je zboroval v dvorani gozdarske akademije. V prvi resoluciji se od pristojnega mi« nistrstva za šume in rudnike zahteva stro« ga uporaba zanemarjenega lovskega zakc« na, strožje nadzorstvo, takojšnje reševanje prijav o prekršitvah lovskega zakona stro« ga revizija doslej izdanih dovoljenj za no« šenje orožja, končno pa sc zahteva, naj se vsi lovski in poljski čuvaji oborože z revo!« veri ter se jim odvzamejo puške. Druga resolucija zahteva sodelovanje vseh lovskih organizacij pri izdelavi nove« ga lovskega zakona in da smejo dobiti dr» žavne lovske karte samo člani ene izmed šestih lovskih zvez. Nadalje zahteva, naj sc osnuje osrednja zveza s sedežem v Beo« gradu in da naj sc v to svrho skliče nov kongres 18. oktobra v Beogradu v hotelu »Slavija®. Od prometnega ministrstva zah« teva 50 odst. popust na državnih železni« cah in ladjah za lovce, kadar gredo na lov, in dovoljenje, da smejo vzeti s seboj v vlak vse, kar je bilo doslej prepovedano. Tretja resolucija govori o vzgoji divja« čine ter zahteva, naj se od pristojnega mi« nistrstva izposluje, da določi takozvano zaščitno ozemlje za varstvo lova, ki doslej ni obstojalo, nadalje, da naj ministrstvo za šume in rudnike gmotno podpira lovske organizacije in določi veleposestnikom go« tov kompleks zemlje, na katerem bodo mo« rali vzgajati plemenito divjačino. Resoluci« ja tudi zahteva, naj se za vso državo rarpi« šejo nagrade za uničevanje roparske divja« čine in sicer za lisico 5C0 Din, za volka pa 400 Din. Doslej se jc n. pr. v Bosni dajala za lisico nagrada 2.50 Din, za volka pa 7 Din! Četrta resolucija zahteva, da naj »da« ja službeni »Lovski list® osrednji odbor v Beogradu za vso državo in da morajo biti nanj naročeni vsi lovci potom svojih or« ganizacij. Peta resolucija zahteva uvoz brezdimre« ga smodnika, s katerim naj bodo napolj« njene patrone brez šiber, znižanje carine za šibre ter dovolitev uvoz3 lovskih karabink. Nadalje zahteva, da se mora o psih voditi službeni zapisnik o plemenu in pasji znam* ki in da mora na poziv organizacije vsak lovec predložiti ginekološki list. Te resolucije je sprejel kongres soglasno in z odobravanjem. Predsednik kongresa dr. Zoričic je na koncu še predlagal, naj se v poletju 1. 1926. priredi razstava lovskih psov, za kar se prepušča določitev časa in kraja medsebojnemu sporazumu organiza* cij. V zaključitvenem govoru je izrazil ve« liko zadovoljstvo radi dobro uspelega kon« gresa ter izrazil upanje, da bo vlada upo« števala upravičene želje lovcev. Kongres se je zaključil ob pol 11. dopol* dne. Zavod sv. Jeronima v Rimu in škof dr. Šarič Pod tem naslovom je objavila beo-grajska »Politika® 3. t. m. dopis iz Rima. ki trdi, da vprašanje zavoda sv. Jeronima v Rimu še ni popolnoma rešeno, in ki ugotavlja, da se v tem vprašanju nekateri naši škofje bore proti svoji vladi i.i pnoti našim državnim in narodnim interesom. Uspeh naše dosedanje politike napram Italiji ie bil, da je italijanska vlada naši državi priznala vse prerogati-ve. ki jih je imela v zavodu sv. Jeronima avstro - ogrska monarhija. Medtem ko je stvar z Italijo gladko potekla, so nekoliko težje napredovala pogaia-nja z Vatikanom, ki noče priznati naši državi onih pravic, ki jih je priznaval vladi dunajskega »apostolskega veličanstva®. Kljub temu pa je Vatikan pokazal vseeno precej razumevanja in morebiti bi preje došlo do sporazuma, kakor se je mislilo, ter bi bil važni zavod že definitivno v rokah naše države kot naš narodni zavod v korist naših državljanov katoliške vere, ako ne bi nastopile ovire od strani, od katere bi se to moglo in smelo narmanje pričakovati Sarajevski nadškof dr. Sarič je namreč v svojem listu »Nedelja® otvoril sistematično kampanjo proti naši politiki v vprašanju zavoda sv. Jeronima: poleg te javne kampanje pa se ie brezdvomno vršila tudi tajna ter so se pletle niti od Sarajeva do papeževega nuncija v Beogradu ln odtod v Vatikan. Dočim .ie našla naša vlada razumevanje Pri italijanski vladi in celo pri Vatikanu. ie naletela na rozino nerazumevanje Pri lastnih ljudeh. Zgodilo se ie. da so nekateri naši škofje z dr. Sa-ričem na čelu nastopili pod videzom obrambe vere in hrvatstva proti naci.io-nalnemu značaju tega zavoda ter državnim amblemom v niem, četudi dobro vedo. da ie to edini način, ki nam more zagotoviti ta zavod. Pod naslovom «Hrva*ski zavod sv. Jeronima v Rimu zopet ogrožen®, je napadlo glasilo nadškofa šariča našega zastopnika pri Vatikanu in naziva za-vzemanie naših faktorjev za zavod sv. Jeronima kot «nedostoien posel®. Očita, da se je brez kakšnega dovoljenja, ne da bi se koga vprašalo, brez vsakega pooblastila in protipravno postavil v cerkvi sv. Jeronima grb kraljevine SHS ter razobesila državna zastava na zavodovem poslopju. »Politika® vprašuje. a'i ie mogoče zaščititi kak verski ali naučni zavod v inozemstvu drugače kakor potom naših diplomatskih zastopnikov in pod našo zastavo? In koga nai bi naša vlada vprašala za dovoljenje. da sme na našem zavodu razobesiti državno zastavo? Vatikana 2?! Italijo. ki nista niti nasprotna? Ali pa naše katol;ške škofe. izrabljala v škodo naše narodnosti. Avstrijski poslanik je svoječasno nastopil proti temu. da bi se zavod nazi-val s hrvatskim imenom, je nasprotoval vsakemu vplivanju jugoslovenskih škofov na Imenovanje zavodovih rektoriev. pri čemer mu je uspelo doseči. da je rektor lahko tudi Neslovan. Takrat nadškof dr. Šarič in prijatelji niso niti z najmanjšo besedo protestirali. »Politika® ugotavlja, da so se od onega časa razmere mnogo izpremenile, samo dr. Šarič. ki mu je napoti kraljeva slika in državni znaki v zavodu sv. Jeronima. se ni izp-emenil. S tem pa vrši zelo nevarno delo, ker ovira ureditev razmer v državi ter škoduje njenemu ugledu v inozemstvu. Prešeren in njegovi sodobniki na razstavi portreta pri - Jakopiču Pisali smo že o zgodovinski razstavi portreta od 16. stoletja do danes, katero si lahko vsakdo ogleda v Jakopičevem paviljonu pod Tivolijem. Kakor smo že zadnjič povdarili. nudi ta razstava mnogo zanimivih slik. med katerimi zavzemajo posebno mesto Prešeren in nekateri njegovi sodobniki. Prešernolog bi nam spričo te razstave napisal lahko marsikaj zanimivega. Prešernova podoba ie napravljena v isti velikosti kakor slika Primčeve Julije. Prešeren visi na levi strani v srednji dvorani. Primčeva Julija Pa na desni. Prešerna je naslika! Kurtz von Gol-denstein par let po pesnikovi smrti. Znana je, da nimamo nobene slike iz Prešernovega življenja, ki bi nam ga prikazovala frontalno. V profilu ga je narisal samo Matevž Langus v svojo skicirko. Ta je sedaj razstavljena v stekleni omari. Skicirko je spravil na dan šele mestni arhivar m pesnik Anton Aškerc, ki je menda tudi dal obrobiti Prešernov profil, delan po naravi, z zlatim okviriem. Slika Primčeve Julije ie nekoliko pokvarjena na spodnjem delu obraza. Sedanji imejitelfi nočejo privoliti v to. da bi se olje Matevža Langusa primerno restavrirab. kar bi se lahko zgodilo brez škode za sliko. Izmed oseb. ki so bile v tesnejših stikih s Prešernom, r.am je omeniti pesnikovega pisarniškega šefa, advokata drja. Blaža Chrobata, ki ga imamo pred očmi na Strovevem platnu. Taisti slikar je naslikal tudi Chrobatovo soprogo Josipino s hčerko Amalijo. Matevža Langusa imamo pred sabc na njegovi lastni sliki, ki nam kaže slikarja v 38. letu življenja. Izmed mož. ki nam Je nanie ohranjen spomin v Prešernovih poezijah, pa omenjamo še škofa A. M. Slomška, parodiranega z Zlomškom in znanim devištvom. Slomška ie naslikal slikar Hansen. Izven srednje dvorane, kj hrani omenjene Prešernove sodobnike, visi še siika deda Primčeve Julije. Slikarsko ni bogve kako zanimiva, interesantna pa ie po zunanjosti, ki priča, da ni bila niegova lepa vnukinja zaman deležna Prešernove ljubezni in njegovega slavnega sonetnega venca. ■■■BBBBggFgBBBSBCTCgmMHBEgga kinoideaiT" Petek 11«, sobota 12. in nedelja t3 „Človek, ki dobiva klofute" pretresljiva drama v 7 dejanjih po istoimenskem romana Leonida Andrejeva. V glavni vloei Lon C*ianey in lepotica Norma Shearer. Glavni igralec ! on Chaney znan nam je iz drame .Grbec iz Notre Dame'. Predstave od nedeljah ob M 11. dop. in ob 3, K 5., 6, Vt 8. in 9. uri zvečer, ob di* lavnikih ob 4., M 6., M 8. in 9. uri. BUTNI RINO Matic« Telefon 124. fjlrf Telfti daljin! filma predstave točno ob: 4, 7, in '/410. Prvovrstni umetniški orkester svira p-i vseh nreHstavah. Ccnrad Veidf, Liane Haid, Wcrner Krarsss, lika Grflning,H Reinchold Schiinzei, Georg Aleksander, Friedrich Kiihne vs; ■ pod reiijo slovitega Richard Osvvalda (ki je reJiral velefiimr Carlos in Elisabeta, igrajo glavne vloge v prekrasnem in ra?koš- j nem velefilmu: L3fJii UamiS^nn Krasna vsebina polna ljuhezn\ 1'nbosum-U^ fftiimltun nosil, zavisti, mr?nje in mašče-anja . . Imena navedenih igraLev so naiboI,ša reklama za ta senzacijoni'n' velefilm. Oda dela neskrajšana v eni predstavi, ki tnja 2 uri Cene nezvišane! Cene nezv'šane!| Kulturni pregled Tekst Janačkove »Lisice Zvitorepke« preveden v nemščino. Maks Brod je oskrbe! prevod češkega besedila Janačkove opere •Lisica Zvitorepka« v nemški jezik. S tem ima sedai opera dostop tndi na n emški oder. Kakor znano, je doseglo delo pri zadnjih mednarodnih glasbenih svečanostih v Pragi popoln uspeh in številna gledališča so si že pridobila pravico za uprizarjanje. \VaCTerijan«k! tenor na dunaiski Volks-operl. Znani bayreuthski pevec Siegfrieda v Wagner;evem nibelunškem ciklu Melchior Je podpisal pogodbo na Dunajski Volksoperi. Deficit rusk!b gledal šč v zadnjem polu-!et'u ie ogromen. Računski zaključek izkazuje namreč nič manj ko 1,22?.S4P zlatih rubljev primanjkljaja. Pol milijona zlatih rubl.iev te svote odpade samo na Operno gledališče v Leningradu. Dr. Čerin-Rackwood: Lepa Mara, pot-Piiri srbskih in hrvatskih narodnih pesmi za salonski orkester. Izda! Otto Jttnne. Leipzig; cena 62 Din. Pravkar je izšla v lični izdaji zbirka narodnih pesmi, ki jih je za salonski orkester priredil dr. Josip Čerfn. Zasedba salonskega orkestra navaia v tem primeru klavir, harmonij, violino L, violino obligato, violončelo, kontrabas, flauto in oiccolo. 2 oboi 2 klarineta, 2 trobenti. 3 pozavne in tcilkala; seveda pa 'e izvedljivo tudi v manjši zasedbi. Zbirka obsega 22 narodnih pesmi je pisana v lahkem slogu ter bo našim sa-lonskfrc orkestrom gotovo prav dobro do-šla. Kleistova ®PenthesJea« kot opera, švicarski skladatelj Otmar Schoek je uglasbil Kleistovo >Penthesileo», k; se bo prvič izvajala na ope-nem gledališču v Draždanali. Nova Janačkova opera. Janaček ie dovršil instrumeitacijo Capkove drame »Stvar Makropulos«. N"a jesen se bo delo izvajalo v dunajskem Raimundovem gledališču Poljska grafika v Zagrebu. V Ulricnovem razstavnem salonu v Zagrebu so te dni otvoriii razstavo de! poliske grafične umetnosti. Na ogled je nad stvari, ki nud';o vpogled posebno v sodobno poljsko grafično umetnost. Razstava ostane v Zagrebu odprta do 9. septembra in se potem prenese v Ljubljano. Razstava rckop'sn'h in tiskanih not v Beogradu. »Prvo Pevačko društvo« v Beogradu priredi v kratkem razstavo vseh rokopisnih in tiskanih not jugoslovenskih skladateljev. To bo prva razstava te vrste v naši državi. Gounodov »Faust« na zagrebškem oper. nem okingu. Reži-ran je bil »Hamlet« tako. da ni pade! Polonij pod mečem, temveč tru ie upihnila življenje krogla iz samokresa. Kraljica Gertru-da je seveda modi primerno brla ostrižena na piskerlonec. Korčno je bi! londonski »Hamlet« v tej zasedbi samo enodnevna sen zacija, posebno če pomislimo, da sta se v tej vlogi poskušali dve ženski, prvič Sarah Bernhanjova v Pariru, drugič pa Asta Niel-senova v filmu. Petro vič-Skrb!nšek: »Vozel«. Vaška igra v treh dejan ih. Oder. zbirka gledaliških iger 11. zvezek. V Ljubljani 1925. Zr 'ožila Tiskovna zadruga. Cena broš. Din 18, s poštnino 75 para več. Pravkar igrajo v ljub-li? ni listi in tudi »Slovenec® so poročali, da pride v teku 10 — 14 dni v Trbovlje mini« strska komisija. Če bo ta komisija poskr« bela, da se bodo delavcem zvišale nizke plače, ustvarili ugodnejši življenjski pogoji zanje, jo bodo delavci pozdravili z vese« Ijem. Skrajni čas bi že bil, da bi ministrstvo za šume in rudnike, ki v Bosni rudarjem znižuje plače, izpremenilo svojo delavsko politiko v delavstvu prijaznem smislu. Ce pa bo prišla ministrska komisija v Trbov« Ije zato, da bi uvedla tak red, kakor je za« vladal v zadnjem času v državnih rudnikih, pa je boljše, da ostane tam, kjer je. Sicer se bo pa kmalu pokazalo, v koliko niso iz« mišljene vesti o prihodu ministrske komi« sije v Trbovlje. t— lzprememba v nučelništvih trbovelji skih zadrug. V zadružni register so se vp!« sale spremembe pri naslednjih registrovanih zadrugah z omejeno zavezo: pri »Jugotne. taliji* splošni kovinski industriji, kjer »e je vpisala sprememba zadružnih pravil v § 16, sklenjena na občnem zboru 5. aprila t. 1. Načelništvo sestoji iz 5 članov, od ka« terih morajo bivati trije v Ljubljani. Poleg ostalih, ki so bili nanovo vpisani kot čla« ni načelništva, sta bila vpisana gg. Jakob Klenovšek, vodja Zadružne elektrarne v Trbovljah in Franc Lesičar, ključavničar v Lokah pri Trbovljah; pri stavbinski zadru« gi »Lastni dom», kjer se je IzbrisaJ član načelništva g. Ivan Zupan iz Retjega št. 49, vpisal pa novoizvoljeni član načelništva g. Anton Kajtna, višji paznik v Lokah: pri splošni delavski gospodarski zadrugi «Ru« darski dom», kjer se je izbrisal g. Matevž Slapšak, rudar v Lokah, ker je izstopil iz načelništva, vpisal pa novoizvoljeni član na« čelništva g. Franc Slapšak, elektrik v Lo« kah št. 204; pri je kmalu trudna zaspala, Gregori pa je bil živčno tako razstrojen, da je pograbil za ostro britev, in prerezal svoji ljubici vrat. Ko je prišel k sebi. ni mogel verjeti, da je dejanje izvršil on. Trudil se je, da bi zabrisal krvave sledove svojega dejanja. Razsekal je žrtev na kose, katere je stlačil v kov-čeg. Hotel je vse skupaj nekam poslati po železnici, toda predno je to izvršil, ga je popadel strah, da je zapustil stanovanje in letal ponoči iz ene beznice v drugo. Lotevala se ga je nekakšne vrste blaznost in je bežal pred lastno senco. Ko je začela policija iskati, kje se nahaja Bruno in je izvedela, da je bila v Gregorijevi družbi, so šli detektivi na kokainistov dom. Stanovanje pa je bilo zaprto. Ker gospodarja ni bilo domov, je policija naposled vdrla v sobo. Na podu so bili še napol sveži krvavi madeži. Urno so začeli policisti odpirati omare in skrinje. V nekem kovč-gu so našli razsekane ženske ude in po njih so sklepali, da se je moral zgoditi strašen zločin. Policija je šla takoi na lov za Gregorijem. ta pa je medtem izginil. Detektivi upajo, da iim ne bo utekel. ker je preveč vdan kokainu, da bi se lahko zatajil. Ku-Klux-Klan v Berlinu Odkritje tajne organizacije v Berlinu. Berlinska policija Je odkrila tajno organizacijo, ki je delovala po metodah ameriške Ku-Kiux-Klan organizacije. Člani organizacije so se imenovali »Vitezi ognjenega križa® in so imeli nalog varovati Nemčijo pred tako zvaniini škodljivci. Vodstvo organizacije je bilo v rokah treh Američanov. Dosedanja preiskava je dognala, da so morali člani organizacije priseči na brezpogojno pokorščino in so morali podati svečano izjavo, da raje umro mučeniške smrti, kakor pa da bi izdali tajnosti. Prisega se je vršila po ceremonijah Ku-Klux-Klana pred krvavim križem in pred črno-belo-rdečo zastavo »hakenkreuzlerjev«. «Vitezi ognjenega križa« so običajno zborovali v skritih prostorih raznih lokalov. Organizacija je dve leti nemoteno delovala, ker .ie razpolagala z bogatimi denarnimi sredstvi, ki so jih preskrbeli njeni ameriški voditelji. Te dni pa sta dva detektiva bnena-dila »viteze« pri zborovanju ter sts s pomočjo večjega števila pripravljenih varnostnih organov aretirala vse prisotne. Med voditelji tajne organizacije je bil tudi neki Khpproth, ki se je predvsem bavil z ustanavljanjem krajevnih orga-nizacii. Niemu sta pomagala nad^roč-nik Hildebrand in dr. HiibneT. Policija je aretirala Klappro*ha v Weslu baš v trenutku, ko je hotel v avtomobilu pobegniti čez mejo na Holandsko. Vse kaže. da je bila organizacij v zvezi z drugimi tajnimi društvi in da jc sodelovala pri zadnjih političnih umorih. Dosedaj jc ugotovljeno, da so »vitezi ognienega križa s sodelovali pri svo.iečasnem nuču v Kiistrinu. katerega vodja major Buchdrucker ie bil naibrže tudi član te organizacije. Zdi se. da so »vitezi« umorili tud; oba podčastnika državne brambe v Kiistrinu Grescheja in Braueria, kakor tudi poročnika San-da. Nedavno pa je brez sledu izginil neki član te organizacije, ker so ga osumili izdaje. Policija ie nadalje aretirala dva ameriška duhovnika, ki sta Sezija toplih oblačil! Kdor hoče biti izborno postrežen z prvovrstnim, krasno izdelanim ragla-nom, suknjo ali obleko, naj to vsekakor naroči pri tvrdki Drago Schwab - Ljubljana baje člana In voditelja organizacije. Dosedaj je bilo aretiranih nad 40 oseb. na-daljne aretacije pa se pričakujejo, ker je štela organizacija po izjavi policije okoli 1000 članov. Sokol Tisočletnica hrvatskega kraljestva in jugoslov. Sokolstvo II. Drugi dan sokolskih zborovanj in prosia« ve 1000 letnice je bila najprej seja savez« nega prosvetnega zbora, ki ga tvorijo člani saveznega prosvetnega odbora in vsi pred« sodniki župnih prosvetnih odborov. Seja je pričela zjutraj ob 8. v telovadnici Sokol« skega društva II. Zastopanih je bilo 16 žup po svojih prosvetnih predsednikih oziroma njihovih namestnikih. Predsedoval je pred« sednik saveznega prosvetnega odbora br. Jeras, zapisnikarjeve poste pa je opravljal br. dr. M. Kovačič ia Maribora. Po kratki debati je bil sprejet pravilnik tega zbora, kakor ga je predložil savezni prosvetni zbor z edinim pristavkom, da se vrši zbor vsaj vsako leto enkrat, in sicer ob priliki savez« ne glavne skupščine. Poročilo saveznega prosvetnega odbora, ki ga jo podal br. Jeras je bilo sprejeto. Sledil je referat br. Fuxa o medsebojnem delu prosvetnega odbora in tehničnega od« bora, kar je najvažnejše n za napredek So« kolstva neobhodno potrebno. Tudi ta refe« rat je bil z odobravanjem sprejet. O pro« gramu prosvetnega dela za prihodnjo zim> sko dobo je poročal br. Jeras. Sklenjeno je bilo, da izdela podrobni vzpored savezni prosvetni odbor, ki ga nato razpošlje dru« štvom, da se točno po njem ravnajo in ga izvedejo. Član saveznega prosvetnega odbora br. dr. Krejči je poročal o sokolskih prosvetnih šolah. Njegovo poročilo je končalo s pred« logom, da so prosvetne šole v društvih ob« vezne zlasti za novovstopivše članstvo, da se pouči o sokolski misli in da spozna ustroj in pomen sokolske organizacije. Prosvetne šole v župah naj se po možnosti obdrže, vendar niso obvezne, savezna pro« svetna šola pa se bo vršila skupno s savez« nim prednjaškim tečajem v letošnji jeseni. Predlog poročevalca je bil sprejet. — Isti referent je poročal o novinarstvu. Poudar« jal je važnost novinarskega posla v Sokol« stvu in poživljal navzoče, da v župah in društvih organizirajo novinarje ter naj sc ravnajo po navodilih, ki jih v tem pogledu daje savezni prosvetni odbor. Pri razpravi o prospevanju prosvetnega dela in o vzrokih, ki prosvetno delo ovira« jo v področju posameznih žup so podali nekateri zastopniki jako zanimive podatke, največ pa so poudarjali, da ovirajo prosvet no delo nerazumevanje dolžnosti in nepoj« movanje važnosti prosvetnega dela. Zupnim pro»vetarjem je bila naložena naloga, da v"».ka župa o tem točno poroča saveznemu prosvetnemu odboru, ki bo skušal ovire od« praviti. O predlogih žup, ki so jih poslale iste saveznemu prosvetnemu odboru jo poročal br. Jeras ter so bili vsi župr.i predlogi spre« jeti. Pri slučajnostih se je razmotrivalo vpra« Sanjo izdajanja tednika, ki bi imel infor« mativno in propagandistično smer. Končno so delegati naročili saveznemu prosvetnemu odboru, da skupno s starešinstvom in z od« seki razmišlja ali bi kazalo ustanoviti tak list. — S tem je bi! dnevni red prosvetne« ga zbora izčrpan in br. Jeras je ob tričetrt na 11. zaključil sejo. Opažalo se je, da sta bili obe 6cji — od« borova in prosvetna — jako dobro priprav« l)eni od strani saveznih funkcijonarjev in da je vladalo na obeh veliko zanimanje za predmete, ki so bili v razpravi. Stvarne in temeljite debate, ki so bile sicer kolikor mogoče kratke, so imponirale in kažo se napredek v tem. da ni več dolgih govorov, ki razprave samo raztegnejo, no dajo pa točnih in jasnih slik. Razveseljivo je, da se teh sej udeležuje čim dalje več poslušal« cev, ki niso primorani prisostvovati sejam, pa zaradi zanimanja za stvar vztrajajo pri sejah. Takoj po prosvetni seji so se zbrali vsi župni delegati in starešinstvo v telovadnici Sokolskega društva I. v Bogovičevi ulici. Formirala se je povorka na čelu ji sokolska fanfara iz Zagreba, potem 28 sokolskih za« stav, 12 članov saveznega starešinstva in okoli 300 župnih delegatov. Sprevod je šel v sabomico na Markovem trgu v gornji grad. Tu je bil zbran zagrebški sokolski naraščaj, ki je tvoril špalir od vhoda pala« če do saborne dvorane, ki se je napolnila s Sokoli in z odličnim občinstvom, ki ja zastopalo kulturne, civilne in vojaške kor« poracije. Kralja je zastopal general Uzun« Mirkovič, vlado veliki župan Treščec^Branj ski, mesto Zagreb pa senator Gušič. Ko jc odigrala fanfara, otvori savezni starosta br. E. Gangl točno ob 12. sveča« no sejo v spomin 1000 lctnice hrvatskega kraljestva. V zbranih besedah pozdravi gc« nerula Uzun^Mirkoviča kot zastopnika Nj. Vel. kralja in ga prosi, da na najvišjem mestu tolmači udanost jugoslovenskega Sc kolstva napram vsemu kraljevskemu domu. Takoj je povzel besedo general Uzun.Mir« kovic in poudarjal, di si šteje v posebno čast in veselje zastopati kralja na tej veli« častni pro da vi, ki je živa priča, kako vi so« ko ceni jugoslovensko Sokolstvo državno in narodno misel. Izrecno naglaša ljubav kralja do jugoslovenskega Sokolstva, kar je že opetovano dokazal. Viharno odobrava* nje je sledilo govoru generala in dolgotraj« ni vzkliki kralju in vojski niso hoteli po nehati. Za tem je pozdravil starosta zastopnika vlade velikega župana g. Trcščec«Banjske» ga, ki sc je zahvalil za pozdrav ter v ime* nu vlade pozdravil Sokolstvo, želeč mu naj« lepših uspehov pri svojem delovanju. Starosta je nato pozdravi! še zastopnik« mesta Zagreba in vse ostale zastopnike rai nih korporacij, ki so prišli, da izkažejo sim« patije Sokolstvu in da skupno z njim pro« slave 1000 Ictnico hrvatskega kraljestva. Posebno je še pozdravil novinarje s pro« šnjo, da ohranijo Sokolstvu naklonjenost in objektivnost v svojih listih. Sledil je krasno zasnovan govor br. sta« roste, v katerem je podal kratko zgodovi* no hrvatskega kraljestva in očrtal nacijo« nalno stran Sokolstva, pri čemer je poudar« jal, da spoštuje Sokolstvo hrvatsko ime ena ko kakor srbsko in slovensko, stoječ na sta lišču, da poznamo v naši ujedinjeni državi samo eno in enotno Sokolstvo. Njegov si« jajni govor jc izzval ogromno navdušenje in zapustil globok vtis pri navzočih, ki so mnogim porosile oči od globokega ginjenja. Univerzitetni profesor br. dr. Viktor Novak je nato govoril svoj referat, v kate« rem jo razložil ustanovitev hrvatskega kra« ljestva po kralju Tomslavu in o tedanjem duševnem vodji Hrvatov Grgurju Ninskem Njegov referat je bilo globoko zamišljeno na znanstveni podlagi sestavljeno predava« nje, ki ga more podati le znanstvenik, po« znavajoč zgodovino do najmanjših podrob« nosti. Za svoje temeljito delo jc žel pre« davatclj viharno odobravanje. Pevski zbor Sokolskega društva I. je za« pel državno himno in »Lepa naša domovi« na-», zastave, ki so tvorile ozadje za estra« do kjer je stal br. starosta, so se pokloni« le in občinstvo je stoje poslušalo zadnji akt proslave. Bil je veličasten trenutek! Starosta br. Gangl jo nato proglasil »ve« čano sejo za končano. Sokolstvo jc odkora« kalo skupno nazaj v dvorano Sokola I. in je bilo med potom viharno pozdravljano in obsipano s cvetjem, kar se je posebno opazilo in kar kaže, da polagoma izgineva ona mržnja proti vsem, ki čutijo jugoalo« vensko. Zagreb sc polagoma zaveda, da jo separatistični pokret. ki ga vsiljuje še pe« ščfca nestrpnežev, škodljiv in breruspeSen, ker zmaguje na vsej črti jugoslovenske mi« sel. Zato je bil vtis. ki ga je naredila pro« slava tisočietnice po jugoslovenskih Soleo« lih veličasten ter je prireditev, ki je imela sicer skromen a tem bolj iskren značaj, uspela impozantno ter proti pričakovanju. Sokolstvo je storilo svojo narodno doli« nost ter pokazalo, da enako visoko ceni zgodovinske dogodke vsakega izmed treh plemen brez zavisti v srcu z edino željo, da se razvija in raste ves jugoslovenski rod. Sokol Jezica izkazuje zelo lep telovadni uspeh, odkar deluje skupno z društvom iz St. Vida. Intenzivno delo tekom zime ia pokazal na vzornih akademijah v Zapažah in v Domžalah. Trud zgodnie spomladi ia združil v krasno proslavo društvene petletnice, kjer je nastopil z docela novin; telovadnim sporedom. V nedeljo 13. septembra pa izvede v Stožicah pri Ljubljani (Jezica) svoj tretji letošnji telovadni nastop, kjer nastopijo vsi oddelki zopet z novimi vajami. Pri prireditvi sodeluje tudi izvrsten moSki in ženski naraščaj iz Šiške, slednji s krasno Dvofakovo »Humoresko«. Seveda nas posetijo tudi izvrstni ljubljanski telovadci. Vabimo vsa okolica društva, da mnogoštevilno posetijo prireditev. Zdravo! Mariborski Sokol priredi v nedeljo dne 13. septembra ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma ob priliki proslave tisočietnice hrvatskega kraljestva slavnostno predavanje. Udeležba za člana obvezna. Vsa njegova postava je izražala največjo šibkost. In zemlja ga je očividno nepotrpežljivo pričakovala, vabila ga je kot sirena v svoje črno, vlažno, nasičeno naročje. Izpod slamnika so mu vreli srebrni, razkuštrani lasje, podobni beli tkanini. Na šilasti bradi so štrlele ostre kocine. Oči in lica so mu bila globoko vdrta. Na sencih in zakrivljenem vratu se je na stotine brazd in brazdic spajalo v nepravilno mrežo, slično tvorbam, ki jih povzroče molji na platnicah stare knjige. Pri vsakem koraku konja je omahnil starec, kakor da hoče pasti. Težko je bilo misliti, da on vodi plug. Plug mu je bil bolj za oporo in ga je nekako vlekel s seboj. Vsak trenutek so konji obstali in starca je davil neslišen kašelj, ki je čudno spominjal na zamolkel ton. ki ga povzroča zemlja, kadar pada na krsto. Komaj se je kašelj polegel, so konji s težavo potegnili in bleščeče železo se je zajedlo v zemljo odmikajoč črno grudo na levo in desno. Orač ni mislil na počitek, pogledi so mu švigali od zemlje do nebesa in merili dolžino pota. ki ga imata še preiti: plug in solnce. Debele ustnice in brezzobe čeljusti i so se premikale, kot bi kaj žvečile. Žvečil je besede, ki so mu težavno lezle iz ust. Njegov šepetajoči glas je sem-: intja prodiral do mene. Starec je dejal: »Ušesa so oglušela. oči oslepele, j Usmiljeni Jezus, bodi mi milosten! No-■ ge se mi nič več ne premikajo, moje življenje se nagiba, Jezus, usmili se me!» Tega starca, ki je mrmral litanije umirajočih, sem videl pred tednom v mestu. Okrožni zdravnik, sirovina. ki je ubogim ljudem daial svete kar skozi okno svojega voza, mu je dejal puhajoč mu v obraz dim svoje cigare: »V jamo, očka, v jamo! Le poglejte ga! Sto let je star, pa ,bi še rad živel!« In stari kmet je stresel belo glavo ter rekel: »Ah. vaše blagorodje, ah. ah!» Ko sem ga pozneje zopet videl delati, se nisem mogel vzdržati, da bi mu ne zaklical: »Vidim, očka, da ti je Bog vrnil zdravje, da zopet lahko orješ.« Obstal je, se globoko oddahnil in dejal z glasom kakor iz vodnjaka: »Kako naj bom zdrav, dobrotnik moj! Grem, ker moram jeseni orati zemljo — in tu orjem poslednjo njivo — in po- I tem bo vsega konec.« »In upaš videti žetev?« »Gospod moj. Jezus Krist, me obvaruj v milosti! Še ta teden me polože v posvečeni grob.« »Odkod veš to?« Namršil je obrvi in nemo odprl usta, kot da se je začudil temu nenavadnemu vprašanju. Potem je zmigal z glavo in rekel s poudarkom: »Vem. pa — dosti.« Konji so odvlekli plug in orača nekaj korakov naprej. Ko je zopet obstal, sem ga vprašal: »In ako ne doživiš žetve, za koga pa orješ?« Tudi to vprašanje se mu je zdelo nerazumljivo. »Za koga?« je vprašal začuden. »Seveda ne zame, ampak za te, ki pridejo za meno.i.« Prekinil je razgovor in poklical konje, ki jih je obrnil na zadnji kos polia. Šel sem svojo pot. Njegove besede so mi legle globoko v dušo. Ponavljal sem si jih, dokler niso priplavale na nebo zvezde. Ko sem. preden sem zaspal, ponavadi razmišljal o smrti, se mi je zdela tako majhna, tako neznatna kakor v mavrici prehod ene barve v drugo. Srednjeevropska gospodarska konferenca Dunaj, 10. septembra. V torek in sredo se je v ceremonijal-nl dvorani bivšega dvora vršila srednjeevropska gospodarska konierenca, katere so se udeleževali zastopniki gospodarskih krogov iz skoro vseh evropskih držav. Svrha konference je bila, da se potom številnih referatov naj tiejo sredstva in pota, ki naj bi služila za obnovo srednjeevropskega gospo idarskega življenja in za njega postavitev na zdravejšo podlago. Med številnimi referati je Imel enega tudi jugoslovenski delegat Ljubo-mir St. Kosier, ki je govoril o srednje-'evropskem kreditnem problemu. Konferenca je zaključila svoje delo včeraj s soglasnim sprejemom naslednje resolucije: Srednjeevropska gospodarska konferenca vidi glavno zlo srednjeevropskega gospodarskega položaja v dalekosež hI izolaciji malodržavnšh narodnih gospodarstev. Stremljenje po avtarkiji je Istrlo srednjeevropski gospodarski organizem, gospodarsko lastno življenje Srednjeevropskih držav postavilo na pretesno podlago in ga s tem oblikovalo negospodarsko. Konferenca je nazi-ranja, da bi se s stvoritvijo obsežnejšega gospodarskega ozemlja potom sodelovanja držav, ki so gospodarsko navezane druga na drugo, mogel odstraniti velik del obstoječih neprilik. V to svrho bi bila potrebna cela vrsta dogovorov, ki bi mogli zasigurati koristi večjega gospodarskega ozemlja ob med sebojnem spoštovanju popolne politične In gospodarske suverenosti posamez-hih držav. Meddržavni dogovori naj bi obsegali trgovinsko - politično, nromet-no - politično in valutno - politično polje. V trgovinsko - političnem oziru bi bilo želeti, da se stvori lasten carinski režim za ozemlje srednjeevropskih držav na podlagi medsebojnih prednosti fn da se v največji meri olajša otežko-čenje osebnega, plačilnega in kapitalnega prometa. V prometno - političnem pogledu bi bilo želeti, da se pospešuje vzajemnost nacijonalnih železniških sistemov. Izkoriščanje podonavske plovbe naj bi se stvorilo čim učinkovitejše na eni strani s kooperacijo nacijonalnih Iadjeplovnih družb, na drugi strani s kooperacijo prometa po kopnem in po vodi potom skupnega tarifnega in Erekladalnega sistema. V valutno-poli-čnem oziru se želi, da se postavijo različne valute na isto podlago, da se Srazlične valuje enote prienačijo in da fce pospešuje kooperacija srednjeevrop fckih notnih bank. Da se možnost izved-pe teh smernic s stališča vseh udeležencev prouči, se izvoli iz zastopnikov Srednjeevropskih držav skupna permanentna delovna komisija, ki bo proučila ves kompleks vprašanj gospodarskega zbližanja in pripravila ustanovitev fctalne srednjeevropske gospodarske brganizacije. V permanentno delovno komisijo so bili soglasno izvoljeni: dr. R. Reisch (Dunaj), komercijalni svetnik Julius Meinl (Dunaj). Sir George Paish ^London). bivši nemški minister dr. Georg Gothein (Berlin), Mr. Kempf (Pariz), bivši madžarski državni tajnik dr. Ele-tner Hantos (Budimpešta), dr. Carlo Corti, dr. M. Smolenskv (Curh), Liu-bomir St. Kosier (Zagreb). Brdior (Var šava). bivši hoiandski minister dr. van Cryn. bivši češkoslovaški minister dr. Rudolf Hotowetz (Praga) in docent Ri-chard Dolberg (Dunaj). Trošarina na peti jot Generalni direktor posrednih davkov B. dobiček je agilen uradnik, toda ne more se reči o njem, da je obziren in da pozna razmere v državi dovoli, da bi mogel izdajati odloke brez poprejšnjega zaslišanja intere-slranih činiteljev. V času vladne krize je c. Robiček dne 17. Julija 1925. poslal brzojavko, s katero le uvedel za Slovenijo nov davek na tako zvani pctljot V brzojavki se veli, da Je po čl. 108.. toč. 3., trošarinskega pravilnika peiijot podvržen trošarini, zara-idl česar generalni direktor (ne minister) od rejuie, da se od 100 litrov petijota pobira 25 Din tTOšarine. Cujemo, da je g. Robiček pozneje zvišal io trošarino na 35 Dm. Iz tega bi sledilo, da ni prav vedel, kam naj ga uvrsti. Vina plačajo 35 Din. mošt In brozga pa 25 Din, kar iia sumiti, da je g. Robiček spozna! petijot ra boljši od mošta. Večinoma je bil odziv na ta novi davek prav komičen. Medtem, ko so se kmetje temu davku menda večinoma odtegnili iz naslova uporabe za lastne delavce, so gostilničarje pritisnili, da plačajo. Sicer obstoji prepoved točenja petijota v gostilnah, a finančno oblastvo kljub temu zahteva cd gostilničarja, čeprav rabi ta petijot za delavce, 35 par pri litru. Poroča se nam, da so gostilničarji okoli Rake rajši izpustili petijot iz sodov, kakor da bi plačali trošarino, ki le večja kakor vrednost pijače same. G. generalni direktor najbrž še ni pil petijota, sicer dvomimo, da bi bila Izšla njegova naredba. Tropine v kadi, kamor se nalije oslajena voda, ne dajo pijači, ki nastane iz te zmesi, nobenega soka, ampak le nekaj duha. Kakovost te pijače zavisi le od množine sladkorja, ki je že zatrošarinjen. Petijota doslej nihče ni smatral za vino In ga tudi ni obdavčeval. Svojo ofenzivo proti petfjotu je direkcija posrednih davkov izvedla prav na tihem, za radi česar je preteklo nekaj tednov, preden se je zadeva zvedela med ljudmi, ki poznalo zakon. Odločno protestiramo proti tej nezakoniti novotariji. Vsakdo, ki Je dobil kak nalog za plačilo, naj se takoj pritoži. Kakor Izvemo, so se predsedstva oblastnih organizacij SDS pečala s to zadevo In sta poslanca dr. Žerjav tn Pivko vložila oster ugovor pri finančnem ministrstvu ter zahtevala, da se pobiranje te trošarine takoj ustavi. Hmelj Nilrnberg, 10. septembra. Dovoženih 200 bal, prodanih 150 bal. Mirno. Cene nespremenjene. Žalec, 10. septembra. Kupuje se malo; cene so padle. Za kg se plačuje kvečjemu 115 Din. Dovoz v hmeijarno velikanski. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (10. t. m.) Pšenica (promet 9 vagonov): baška 250; sremska 245. Oves (1 vagon): baški, na glavni progi 150. Turščica (8 vagonov): baška 172 — 177.5; sremska 185. Fižol (3.5 vagona); sremski 235; baški, Izbrani, v vrečah po 100 kg 250. Moka (12 vagonov): 80 odst. krušna 285; «5« 350; «6» 260. Tendenca prijaznejša. Dunajski svinjski sejem (9. septembra.) Dogon 15.980 komadov. Od tega iz Jugoslavije 1047. Cene so popustile za 10 do 20 grošev pri kg. Notirajo za kg žive leže: debele svinje I. 2.45 — 2.55, srednjetežke 2.40 — 2.45, kmetske 2.30 — 2.50, stare 2.20 — 2.30, mesne 1.90 — 2.60 (2.55), italijanske 2.20 — 2.60. Dunajska borza za kmetijske produkte (9. septembra.) Prekomorske borze so bile čvrstejše. Dunajsko tržišče je bilo nekaj pri Jaznejše. Promet večji. Notirajo za 100 kg vključno blagovncprometni davek brez carine v šilingih: pšenica: domača 37 — 39, potiska, 79 — 80 kg, 42.50 — 44.50, madžarska 38.50 — 41; rž: domača 28 — 29.50. ječmen: domači 34 — 42; turščica: 31 do 32; oves: domači 27 — 28.50; moka ^.0»: domača 72 — 74, madžarska zacarinjena 72 — 75. — Majhen porast cen na svetovnem žitnem trgu. Kljub zadnjim višjim čenčam rezultata svetovne žetve jc nastopila na ameriških žitnih borzah okrepitev tečajev. To je Imelo za posledico tudi okrepitev tendence na nekaterih evropskih tržiščih. Porast prekrr.orskih tečajev se pripisule slabim vremenskim poročilom iz Evrope in zmanjšanim dovozom v Ameriki. Ta čvrsto-ča pa spričo zadnjih zboljšanih cenitev svetovne letine ne bo mogla trajati dalje časa. = Uredba o olajšanju denarnega prometa z inozemstvom. Ponovno opozarjamo da je firančno ministrstvo ob delni spremembi zadevnih določil pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami dovolilo: 1.) da sme vsak imetnik čekovnega računi pri poštni hranilnici, oziroma njenih podružnicah preko teh institucij naročati izplačila za Inozemstvo v protivrednosti do največ lOon (tisoč) Din mesečno za svo'e osebne potrebe brez specijalne odobritve generalnega inšpektorata; 2.) da smejo ir.ozenici iz svo-ih čekovnih računov pri navedenih institucijah brez specijalne odobritve generalnega inšpektorata svobodno razpolagati in dvigati vsakih 15 dni zneske do 5000 (pet tisoč) Din, ako ti zneski ležijo najmanj dva meseca na čekovnem računu; 3.) da smejo inozemci z imovino na svojih čekovnih računih brez specijalne odobritve generalnega Inšpektorata razpolagati v naši državi tudi na ta način, da se izplačila ali polaganja zneskov, k! leže najmanj mesec dni na čekovnem računu, pri pooblaščenih bankah pod pogojem, da ti dinarski zneski po prenosu na račun pooblaščenega zavoda ne predstavljajo svobodnih terjatev in da ne more služiti za zavarovanje valute. = Vprašanje ponovne otvoritve proge Segedin-Vellki Bečherek. V Budimpešti je bil podpisan dogovor med Jugoslavijo in Madžarsko, ki se nanaša na ponovno otve ritev železniške p-oge med Segedinom in Velikim Bečkerekom. Dne 25. t. m. bo posebna mešana železniška komisija na licu mesta proučila tehnične podrobnosti za obnovitev prometa. = Protesti proti trgovinski pogodbi z Av-stri.io. Po vesteh lz Beograda se množe pritožbe iz gospodarskih krogov proti novi trgovinski pogodbi z Avstrfio. ki Jc skrajno neugodna za našo industrijo in obrt. = Promet s poljskimi pridelki n3 ljubljanski borzi ie znaša! v avgustu t. 1. « ka šola po dva tekmovalca, ki sc skupno kvalificirata. 5.) Točke sc ne računajo po plači ranili mestih, temveč po doseženih rezultatih vsa ke penoge in sicer po sledečem načrtu: Tek na 100 m 14 sel:, vsa'-a desetinka sek. 1 točka, 800 m 2.45 min. vsaka sek. I točka, 3000 m 14 nrn. vsakih 6 sek. po! točke, skok v vi* 125 cm vsi' 'h 5 cm 1 točka, skok v dali. 350 cm vsak dccimctcr 1 toč« ka, skok ob palici 160 cm vsakih 5 cm 1 točlša, krcglji 650 cm vsak decimcter 1 toč« ka. disk 16 m vsakih 50 cm 1 točka, kopje 24 m vsakih 50 cm 1 točka 6.) Sola, ki dobi največje število točk se plači ra na prvo mesto ter si s tem pridobi ra čas cn"ga leta p-ch"dno častno darilo Športne zveze. 7.) Vodstvo mitingi ima tehnični odb« r LLAP. ter je tudi vse prijave in cvcntuelnc proteste nns'oviti ed:no!e na njega Prijave s priiavnino je pošiljati kuverti« rane in zapečatene na n-islov Baltesar Iv. direkcija d-/, žel. odd III'3 oziroma Kavar« na Evropa do 18. t. n ob 6. uri zvečer. Naknadne prijave se spejemajo do pol ure Državno gorsko prvenstvo Kolesarski Pocsavcz Slovenije razpisuje po nalogu Kotjraškega Saveza SHS kolesarsko dirko za «Držamo gorsko prven« stvo kraljevine SHS». Dirka sc vrši v ne. deljo, 20. t. m. na gorski progi državne cc« ste Vrhn;ka»Logatec (6 km). Slert: skupni, ob vsakem vremenu, teč. no ob 3. popoldne pri km 20. na Vrhniki. Cilj: pri km 26. Nagrade: Zmagovalec do« bi naslov ^Kolesarski gorski prvak države SHS.», častni trak Koturaškcga Savezs SHS in srebrno kolajno, drugi, tretji, četrti in peti častne kolajne. Splošna določila: Dirka je otvorjena 75 amaterje, ki so državljani kraljevine SHS. ter so v posesti dirkaške izkaznice Kot ira, škega Saveza SHS. Dirka se strogo po d:r,-kalncm pravilniku Kot. Saveza. V splošncra veha jo točke 5, 6, 7 in 8 zadnjega službe« nega razpisa cestne prvenstvene dirke Kr* turaškegi Saveza SHS. z dre 6. septembra t 1. Vsak dirkač vozi na lastno odgovr-, nost ter se mora strogo držati cestnih pr:":. cijskih predpisov. Točno 30 minut pred pri. četkom dirke se Imajo dirkači javiti vod< stvu dirke na startu. Pnj.vnina: 10 Din; vloga za številko 10 Din. Prijave je poslati na naslov: Fr Ogrin Ljubljana, Gosposvctska cesta 14. Zaklju« ček prijav dne 18 septembra t. 1. točno ob 12. opoldne. Pozneje dospele prijave se nc vpoštevajo. Kolesarski Podsavez Slovenije. Glon? (Rek?) : Fmjs Jutri ob 17. in v nedeljo ob 16., igrišef Ilirije. S. K. Ilirija, prvak LNP.. igra jutri In r nedeljo dve tekmi z vodilnim reškim klu« bom C. S. Gloria. V nedeljo se vršita razen tega dve predtekmi: ob 1330 Ilirija jun. : S. K. Krakovo, ob 14.30 Slovan komb. : Ilirija rez. — Gloria, tretji italijanski klub. ki gostuje v Ljubljani, jc jako zanimiv gost. Po svojih odličnih rezultatih predstav Ija prvorazredno moštvo, ki bo gotovo v stanu nuditi dober šport in zainteresirati našo športno publiko. Osobito pozornost bodo vzbudili rezulati. ki jih je doseg I proti prvim jugew1overskim klubom: proti Hašku 2 : 0, Gradjanskemu 1 : 1, Concorr diji 1 : 1, Hajduku 1:1: nadalje proti r> i ški Olimpiji 3 : 2 in 2 : 0. Veneziji 4 : 1, I Grazer A. K. 2 : 0, Ederi, Trst 5 : 2. Gloria j je skoro gotovo najtežji protivnik, na ka; j terega zadene S. K. Ilirij« v jesenski sezoni j in najbrže letos tudi zadnji internacijonsl* ni gost v Ljubljani. Nadaljno sezono trpol, nijo popolnoma domače prvenstvene tek; me. Službene objave LNP. (Iz seje p. o. 9. IX.) Poslovni odbor ponovno preloži tekme za olimpijski fond na 19. in 20. IX., a samo za mesto Ljubljana Medklubska odbora v Celju in Mariboru se pozivata, da uredita vse potrebno za odigran je prvenstvenih tc kem. Protivnike In termine Javita podsavc; zu, da jih objavi v službenem glasilu. Klu« bi naj do konca tedna dopošljejo Izpolnjc ne pole za zagrebško športno razstavo. Čitajo se igrači s pravom nastopa kot sle di, za Primorje: Zaleski Miroslav, Cl : ,'■. nik Stojan, Erzeg Rudolf. Turkovič BI a Lovrinčevič Radoslav, Babič Davo, Pceal« nfk Ciril. Kononenko Aleksij, McichMirr Franjo, Meichsncr Vladko, Grentar Kari, Gruntar Danilo. Premk Alojzij, Prcmk Mi' lan. Magister Vniko, An tu novic Ante, St?.. nulovič Vaso. Grahor Ivan. vsi s takoj« šnim nastopom: za Merkur: Nemec Franjo, Grcin Ivan, oba 23. IX. Skalak Franjo !'' III. 1926.: za Jadran: Kosmač Ludovik, šr-tina Rijko. Zor Ivan, Marinko Josip, Kos Emil, Polak Marjan, Slaonfčar Avgust in Križnar Ludovik vsi 16. IX. 1925.; za Ptuj: NVindiš Rudolf, Bregant Slavko s ta';oj> šnim nastopom. Tajnik IT. Službeno z LNP. Sporoča sc MO. v Celju kakor tudi SK. Celje, Atletik SK, SK. Red Star in SK. Šoštanj, da se vSi v nedeljo dne 13. t. m. cb 15. v hotelu pri «Pošt-» sestanek, kjer se bo izvolil nov MO in razdelil nov pravilnik. Delegat LNP jc g. Bari. MO. v Celju sc poživlja, da ukrene vse potrebno. — Tajnik I. Nov jugoslovenski plavalni rekord. Prošlo nedeljo je član sušaške Viktorije Vlado Smokvina postavil v prsnem plava« nju na 200 m s 3:4.7 nov jugoslovenski re« kord Eno dolžine za njim jc prišel na cilj Pavelič od Viktorije. Kiniszi na Dunaju. Včeraj v četrtek Je rumunski prvak Kiniszi igral proti Siova« nu ter bil poražen z 0 : 4 (0 : 2) S. K. IBrije nogometna sekcija. Danes ob 20. seja načelstva v kavarni «Evropfl». Za danes določeni trening odpade, mesto tega ob 18.30 sestanek rezerve in juniorjev v garderohi na igrišču. — Načelnik. Iz sodniške sekcije. D.ines ob 20.30 f kavarni »Evropa* seja upravnega odbora. — Ničelnik. Kc!:sarski podsavez Slo\'enije. Danes ofc 7.30 seja upravnega odbora. Prešernova soba. Novi svet. — Upravni odbor. rerneriso^oMo L:uW!ana, 10 seVembia 1925. Luibliana 306 m nad mori^m Kraj Ob tračni Z'cr"a Veter Oblarno Tadai m J opazovanja tlak temncrati-ra 0—10 mm j LiuhVana . . . 7. 763 3 11-3 več. obl. Lju' ljana . . . 14 7601 197 več. jas I.iubljina . . . 21. 758 1 16 6 |ug. rap obl. ?.gieb .... 7. 760 2 160 brezv. Beograd . . . 7. 76'0 19 0 jug. zap. več jas. Dunaj .... 7. 758 4 110 Praga .... 7. • več. obi. | Inomost . . . 7. Solnre vihaja ob 5 31 Mhaja rb 18-22. luna vzha'* ob 23 52. zahaja ob 13 37. n.-r-T-. t-1 viSii, temneratira vi5ja Duna;ska vremen «I:a napove.! za pe*ok: Izpremcnliivo. zlasti z;utrai ob- lačno. Postalo bo bolj ulaJno radi ni.ziih severozapadnih vetrov. Lahke pa- uavine. Dopisi BLED. Čira se bližamo jeseni, je oživela pdi domača politika. Bije se čuden boj za Ujjvo poštno poslopje. Manjšina v občin-Lem odboru je iz same opozicije proti na-JUdni večini onemogočila, da bi prišla zl-|3va pošte še v letošnji proračun ministrica pošte. Da bi krila svoje postopanje jj-avi. da mora biti pošta radi tujskega preleta na Ljubljanski cesti. To trdijo isti Ijud-ljj, ki so že ponovno izjavili, da niso interesni na tujskem prometu. Večina ob čin-lisega odbora le hotela omogočiti že letošnji proračun za pošto s tem, da bi ponudila stavbišče občinsko posest, tkzv. tržnico. Ii tem pa še ni rečeno, da bo morala poštna Igrava kupiti občinski svet, za kar se tudi l,e bi obvezala. Želimo celo, da bi dobila Jjjšta potem drugo stavbišče, najboljše na ljubljanski cesti, ako bodo posestniki zem-tudi pripravljeni ponuditi zadostno litavbišče. V interesu celega Bleda bi bilo, l;3 se vprašanje pošte reši resno, kakor od-Ijovarja gospodarskim potrebam Bleda. STRAŽIŠČE. Preteklo nedeljo je naše ■Prostovoljno gasilno društvo na slovesen |:aiin otvorilo svoj razširjeni In popolnoma prenovljeni gasilski dom. Iz majhne hišice, liier je imelo društvo v tesnih prostorih I (hranjeno svoje lepo in moderno gasilno Ijrodje, si je postavilo iz lastnih sredstev |;epo in prostorno stavbo, ki je kras celi va-|s;. Trojna široka vrata tz doma služijo za Ifehod vsaki brrzgalni posebej, tako da jih mogoče brez težav to ovir takoj spra-|v:*j na prosto za uporabo. V zgradbi sami Ije prostora dovolj za ostalo gasilno orod-l e in za gasilno obleko posameznim gasil-l:era, v podstrešju pa bo prirejeno še stano-Ivanje za hišnika. Gasilno društvo je z ve-JSo požrtvovalnostjo in z nesebičnim de-Jbm odbora, ki mu načeluje g. Bajželj, po-|stavilo zgradbo teT si s tem pridobilo hvaležnost vseh občanov, četudi so nekateri z jevoljo gledali lep napredek društva. Zgrad Ibs je izvršil v popolno zadovoljnost doma-I:: stavbeni mojster g. Rozman Ivan, ki za-Isluži priznanje za svoje delo. Slovesna l?rvoritev doma se je izvršila v nedeljo popoldne z nagovorom društvenega načelnika Bajžlja, ki Je v svojem nagovoru navedel kratko zgodovino društvenega obstoja |ni delovanja od leta 1902. OmenH je raz-:e težkoče, ki so društvo ovirale in zadr-Iravale, da si je šele danes po tolikih letih Inoglo zgraditi sedanjim in bodočim potrebam primerno lastno streho. Zahvalil se Je Iv^ern dobrotnikom, ki so po svojih močeh Ihdisi v denarju ali blagu prispevali k velikim stroškom, ki Jih Je povzročila stavba. Iz zagotovilom, da bo članstvo tudi v bodo-I če vselej in povsod, kadar bo potreba, z listo vnemo kakor doslej priskočilo vsake-Iniu vaščanu na pomoč, je proglasil novi I dom kot otvorjen. Nato je domači župnik izvršil cerkvene obrede blagoslovljena ter pri tem spregovoril lepe bodrilne besede navzočim, da podpirajo tudi v bodoče ob-čekoristno in človekoljubno društvo. Pri slovesnosti pa smo — žal — pogrešali vse zastopnike gasilske organizacije, navzočih ni bilo niti zastopnikov gasilske župe„ ki •ria svoj sedež v neposredni bližini, to je '•'ranju, niti zastopnika Jugoslovenske ga-:e zveze, kar bi se v takih slučajih ne :o zgoditi. Po slovesni otvoritvi se je • ila ob novi stavbi živahna zabava, pri ori je sodelovala bratska gasilska god-t;a iz Žabnice, domače žene in dekleta pa so postregle posetnike z dobrimi jedili in pijačo. Gasilno društvo v Stražišču je lep zgled kaj zmore delo in požrtvovalnost zavednega članstva, kar mu bodi v ponos ln vzpodbudo za nadaljne delovanje. KRAŠNJA. V «Domoljubu» št. 35 piše dopisnik iz Krašnje, da je pri občinskih volitvah v Krašnji SLS sijajno zmagala in da je le malo manjkalo, pa bi bili nasprotniki (demokrati) dobili sa mo 2 odbornika, tako jih imajo pa 3. Da se bo pa videlo resnično razmerje glasov, povemo, da je volilo 150 volilcev, od katerih jih je glasovalo 99 za SLS in 51 za SDS, torej se je dopisnik čisto po klerikalno zlagal ko trdi, da je le malo manjkalo, pa bi mi samo 2 odbornika dobili, kar si sedaj, pri navedbi glasov, vsak sam lahko izračuna. Res je sicer, da je imel dopisnik s svojimi privrženci načrt in morda tudi trdno prepričanje, da ne dobi SDS več kakor 1 odbornika, a pri tem ni pomislil, da v naših vrstah ni omahljivcev. Odkar je bil prejšnji občinski odbor razpuščen, je imel župnik skoro vsako nedeljo pridigo o volitvah. Da bo uspeh še večji, je oblezel skoro vse hiše in volilce in marsikatera žena je morala pri prihodu utajiti moža, da ga ni doma. Napravil je 2. avgusta javen shod, bil celo čuvar klerikalne skrinjice, za kar smo mu tudi mi prav hvaležni. Zgodilo se je namreč, da celo mežnar in bivši tajnik ni smel voliti, čeprav je sam delal volilne imenike. G. Knol je temu sicer ugo varjal, a ko se mu je stvar pojasnila, je moral priznati, da mežnar po predloženih volilnih imenikih nima volilne pravice. Nadalje omenja »Domoljubov® do pisnik g. Germeka, ki se je preselil na Ježico, da je bil hud nasprotnik SLS, mu privošči na Jezici (v Krašnji mu ni privoščil) vse dobro, posebno miru in pokoja ter mu svetuje, naj na Ježici pusti politiko v miru. To pa že vemo, da si klerikalci drugega bolj ne žele, kakor da bi Germek pustil politiko, če jih bo pa ubogal, je drugo vprašanje. Omenja nadalje, da so v noči od 16. na 17. avgusta nekateri po Krašnji uprizorili velik dirindaj, da je bil nad vse žalosten pogled, ko je jutranje solnce posvetilo v strašno skrokane obraze, da Je žalostno, da se dobijo starši, ki dopustijo svojim otrokom, zlasti hčeram celo nofi prekrokati — ter »strašno odgovornost pred večnim sodnikom si nakopljejo taki starši«. Na to moramo odgovoriti sle deče: Koliko je pa v krašenjski fari ljudi, ki vedo, kaj se pravi krokati? »Domoljubov« dopisnik ve gotovo najbolje. — Na zadnjo njegovo pretnjo pa mu odgovarjamo, da bomo pred večnim sodnikom veliko lažje dajali odgovor, kakor bi ga pred kakim krašenjskira Knolom. HOTIČ. Pri nedelj skih" občinskih volitvah za občino Hotlč Je dobila napredna gospodarska lista 3, klero - komunistična 6, narodno - socijalistična stranka 2, Rigler 4, Bokal 2 odbornika. Lista združenih komunistov in klerikalcev Je to pot propadla. Čeprav so delali z vso paro in z velikim terorjem, so se voditelji vendarle za cele 3 odbornike zmotili, in stavo na 9 sigurnih odbomiških mest izgubili. Samostojna dem. stranka je to pot prvič nastopila v borbi proti številnejšim nasprotnikom in Je kljub najogabnejši nasprotni agitaciji izšla Iz volilnega boja zelo častno. Čast fantom in možem, ki so kljub najhujšemu pritisku vzdržali ln vztrajali do konca. ŠMARJE PRI GROSUPLJEM. Potniki, ki se vozimo na progi LJubljana - Grosuplje z jutranjim vlakom, opažamo, da se ta vlak skoro vsak dan ustavi pred signalom postaje Šmarje - Sap. Obrnili smo se na strokovnjaka, ki nam Je kot vzrok navedel sledeče: Med dohodom obeli vlakov v postajo Šmarje - Sap so le 3 minute. Na ravni progi to tudi zadostuje, nikakor pa ne na tej progi, ki Ima na obeh straneh postaje Šmarje - Sap hud strmec in Je signal v sme ri Škofljica oddaljen od postaje Šmarje-Sap preko 700 m. Nesreča pred par dnevi, pri kateri je izgubil življenje mlad inženjer, se je pripetila le vsled tega, ker se Je vlak ustavil pred signalom na odprti progi. Sploh so pa zadnji čas nesreče na postaji Šmarje-Sap na dnevnem redu. Postaja, kakor je Šmarje, nikakor ni primerna za srečanje vlakov radi hudih strmcev in pa radi velikega ovinka. Uslužbenci zapazijo prihod vlaka šele, ko je že v postaji. Prejšnje čase smo imeli srečanje v Grosupljem in v Višnji gori. Sedaj dela uprava drž. žel. na novem voznem redu. Umestno bi bilo, da srečanje vlakov določi zopet v Grosupljem ali v Višnji gori, če v Grosupljem nI prostora. — Prizadeti. ZAGORJE OB SAVI. Občinske volitve so pri kraju. Demokratska stranka, ki Je šla najbolj mirno v volitve. Je za enega odbornika na boljšem, dočim so vse druge stranke nazadovale. Klerikalci so zabavljali kar povprek čez «magnatarje». agitirali po hribih cele tedne in vendar jim Je odpadel en mandat. Čobalovo omizje, kakor ga imenujejo komunisti. Je kar za 2 svoja odbornika Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda £0 par. Naj manjSl znesek Din S*—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—. Najmanjši znesek Din 10'—% Gosli poučuje I birii učitelj konservatorija -o rniianih cenah. Naslov pirs npr. «Jutra». 21604 Klavir I f* temeljto poučuje natan-I po uspešni metodi. — I X»sIot pove upr. »Jutra«. 1 22071 Instrukcije I itje akademik z večletno prakso. Honorar ev. v hra- ci. — Ponudbe na upravo »Jatra« pod »IStrukt^r — 11156«. 22489 Vzgojiteljico za dve 4 leta stari deklici išče boljša rodbina v Ljubljani za takojSnji nastop. Reflektantinje, ki morejo poučevati tudi nemški jezik, imajo prednost. — Ponudbe pod značko — »Stalna služba 8t. 888« na upravo »Jutra«. 22261 Išče se za takojSen nastop izvežbana blatrajničarka. Začetnice izključene. Naslov v upravi »Jutra«. 22485 2 prodaialkf !nr'pni v mannfakturni j -roki, se takoj sprejmeta. I n-in se le na prvovrstne ^rziran« moči. Ponudbe na 1'raro »Jutra« pod značko >I>ohra moč« 22355 Kontorist(fnja) I Složen strojepisja in knji-1 ?rvort«itv», se takoj sprej-Ponudhe z navedbo I • J?e na M Greiner, tr-I ' vina z ž^leznlno. Pe-I toja. Hrvatsko. 22351 Kluič. pomočnik I takoj sprejme. Stano-jn hrana v ftiSi. — '"'talo po doeovoru Na-pove uprava »Jutra«. 22358 Liftboy DpM:, ki ima 15—17 !et. **dne zunanjosti, lepega z znanjem slo-| ron?keea in deloma nem-jezik-, se sprejme | ** nnptT^bo dvigala. Oseb-5* ponudbe .. spričevali na hotela »Union« MuUjani. 22498 2 kroi. podočnika vafenra sprejme tvrdka A"ton Presker, Sv. Pefcm 1 ' 14. 22500 Strojnika ^'■nem kuriača i?če maj-taa nama Žara in mlin na , ^'•njskem Naslov v upr. »Jutra«. 22504 Kontorlstfnja 1 ® pon^lnim znani*m srbo-nemSčine. «te-porr*fij<. in strojepisja, fe Ponudbe z naved-p zahteve plače in spri-na upravo »Jutra«, »»nbor, pod »Kontorirti-22609 Tovarna kravat v Sloveniji sprejme večje Število spretnih šivilj v trajno delo. V poStev pridejo le take ki so vajene prav urno na roko ši-j vati. Ponudbe pod »Spretna roka« na upr. »Jutra«. 22457 Išče se likarica za perilo na dom. Naslov pove uprava »Jutra«. 22470 Deklica ki bi pomagala pri gospodinjstvu in otrokih, se sprejme. Hrana dobra, plača po dogovoru. Nastop Ukoj. Naslov v upr. »Jutra«. 222458 Kot vajenec elektrotehniške obrti ieli vstopiti deček k mojstru, kjer bi imel vso oskrbo. Ponudbe 7 navedbo odškodnine na upravo »Jutra«, Maribor pod »Vajenec«. 22508 Deklica z drugo meščansko šolo želi vstopiti v trgovino oa deželi. Naslov na upravo »Jutra« pod »Trgovina — 11066«. 22368 Prodajalka vešča mešane stroke, išče službe v mestu ali na deželi. Nastop po dogovoru. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Vestna*. 22045 Drž. uslužbenec spreten vrtnar išče mo?to hišnika v Ljubljani. Ponudbe pod »Vrtnar« na upr. »Jutra«. 22514 Potnik tekstilne in temu podobne stroke, vpeljan po celi Jugoslaviji. išče službe pri konkurenčni tvrdki. Dopise na upravo »Jutra« pod »Agilen 5«. 22480 Prodajalca 1 manufaktume in 1 modne stroke, dobro izvežbana, se takoj sprejmeta. Ponudbe na poštni predal 44. Celie. 22459 Izurjena šivilja za perilo in obleko gre šivat na dom Naslov pove nprava »Jutra«. 22352 Lesni manipulant z večletno prakso išče službo. Gre tudi izven Slovenije. Ponudbe pod — »Lesni manipulant« na upr. »Jutra«. 22343 1000 Din nagrade dobi, kdor preskrbi absolventu Trgovske šole s šestletno prakso stalno službo v Ljubljani. Dopise na upr. »Jutra« pod »Vesten ln samostojen 10105«. 20827 Fakturistinja z večletno prakso, vešča tudi vseh pisarniških del, strojepisja, korespondence ttd., ilče slnibe. Nastop takoj ali pojneje. Cenj. ponudbe pod »1000« Da anončno ekspedicijo Hin-ko Sax, Maribor. 22505 Gospodična trgovsko naobražena. želi mesta v kaki trgovini. — PomagaTa bi tudi pri gospodarstvu. Gre tudi k otrokom. Ponudbe na npr. »Jntra« pod »Zanesljiva moč 11142«. 22478 Potnik sralanterijske in papirne stroke sprejme m^sto pri večji tvrdki. Vpeljan po celi Jugoslaviji. Dopise na upravo »Jntra« pod značko »Vpeljan K«. 22469 Mladenič agilen, zmožen slovenščine, srbohrvaščine ln nemščine-, išče službo slu?e ali kaj sličnega. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Takoi — 11120«. 22443 Katera dmžina sprejme francosko guvernanto? Ponudbo pod »Guvernanta« na upravo »Jutra«. 22445 Šofer ključavničar, s 41etno prakso, išče mesta. Naslov v upravi »Jutra«. 22449 Indian-raotor tipa «Standird» 7-9 HP s priklopnim vorom, kompletno elektr. luCio in «Rosch-horn^-om ter B-klarinet poceni proda radi odpotova-nja Alfons Heincl, hotel «Tivoli». 22106 Drva in žaganje bukove in hrastovr odpad, ke od parkefov in žage dostavlja na dom po znatno znižanih cenah parna žnga V Fran-nptti. za gorenjsHm kolodvorom. 382 Največja /aloga Kadi se ugodno proda. NmIot t upr»rl »Jutri«. 2S4S4 Prodajalka elektrotehnične stroke pt. Marajničarka išče služhe. Popise pod Marljiva 1111« na upravo »Jutra«. 22429 Gospodična išče mesta k otrokom. — Naslov v upravi »Jutra«. 22455 Knjigovodja hilangnik .sodno sapriteže-ni izvedenec prevzema sestavo in revizijo bilane ln vsa dmtra račnnsko-kon-»rolna dela. Ponudhe pod značko »Revizor« na upr. »Jutra«. 2260 in cajcenejU dvokolesa, motorji otrolki vozički, fivalni stroji, pnenmatika. Oniki franko. prodaja ra ohroke «Tribuna. F B L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. K&rlovska cesta itev 4 ta Moderna oprava obstojema iz spalnice, jedilnice, ilanskopa salona, predsobe iD kuhinjske oprave, se nroda radi preselitve. Ogleda se pri tvTdli Matjau, Dunajska cesta. 22436 Benzin-motor 6 HP, s» proda. Cena po dogovoru. Naslov pove uprava »Jutra«. £2859 Motorno kolo znamke «Puch», 3.5 HP. v najboljšem stanju, z novo pnevmatiko, ze po nizki oe-ni proda. VpraSatl pri Fraucu Kifelju, Novo me. sto. 2199« Avtomobil majhen dvosedelen, zadaj prodor za vzorce ali za 1 sedel, skoro nov. zelo ekonomičen pri uporabi, solidno izdelan, pripraven za potovanje, se radi nakupa večjega voza. nroda. Pojasnila daje A. Lainpret v Ljubljani, Krekov trg 10. 21334 Kompletno posteljo proda Rudolf Sever, Gosposvetska 6. 22172 Čebele. Naprodaj Je S A-7. panjev čebel, prevedenih z mladimi maticami, po 500 Din. Ved Je treba Se odvzeti. Josip Kastelic ml., Predo-le p. Grosuplje. 2248t Baročna jedilnica in kompleten Valvazor se proda. Kje, pove Ljudevit Lenič, Hrenova u. 6. 22452 Gramofon skoro nov, se po ugodni eeni proda. Poizve se pri upravi »Jutra«. 2246-1 Dvonadstropna hiša z 2 lokaloma, v Ljubljani na najprotnetnejšem trgu mimo katerega mora iti vsakdo, se ugodno proda. Potrebne eotovtne polovico kupnine. Naslov pove upr. »Jutra«. 22281 Hiša z vsem gospodarskim poslopjem, njivami ln stavbnimi parcelami ob glavni cesti v Domlalah Mizu kolodvora se ugodno proda — Pojasnila daje Vineenc Habjan, restavracija, Dom-lale. 21916 Trgovska hiša pri farni cerkvi, v kateri je ie nad 6" let treovina 7. meKanim blagom in nekoliko posestva, se zaradi bolezni ugodno proda ev. se odda trgovina v najem ali na račun proti kavciji. Ponudb« pod »Slovenija« »Jutra«. na upr. 22504 Nova vila 10 minut od glavne polte. se pod ugodnimi pogoji proda. Pismene ponndbe pod »Kolodvor« na npr. »Jntra«. 22520 Prostovoljna javna dražba se vrSi v soboto lf. t. m. ob 9. v iupnlHu Sv Jakoba v Lluhliani. U P.iic. Sadje Več vaconov namiznih jabolk (sevnlSke vo.iftenke, ta-feljci. ledreree. kanada, anar.itO ter druge boljle vrste proda Josip Skerl. trnove-. ft-v-ic, „>• Sivi W5 Perzijska preproga se kupi. Ponudbe s navedbo veliko«ti ia eene pod zn.čko «Perzer» na upr. postelja«. 22468 Opremljena soba separirana. v sredini metu, e« odda takoj solidnemu gospoda. Naalov v upr. »Jutra«. 22453 tCapiUU Din 40.000 na prvo, sigurne mesto proti zmernim ©hrestim posodim takoj oziroma v»to-pim tudi kot sodelujoč soudeleženec k zdravemu »lodonosnemn podjetju. — 'onadbe pod »Poštenost in knjigovodstvo 11091« na vpravo »Jutra«. 22399 Arabski grafolog prorokuje vsakemu karakter, proilost in bodočnost dano« pet^K, z.adnji dan. — Hotel Lloyd, Ljubljana. — 22494 Gospod ki je aronsiral pod značko »Midva«, naj dviynr» pismo v upr. »Jutra«. 22476 Abonenti : Ve5 gospodov se sprejme na dobro domačo hra.no. Naslov pove uprava »Jutra«. 1 „ 222G4 Stenice! Obl. konc. zavod za po-končavanje mrčesa sporoča, da je dospelo prvovrstno sredstvo rr<>ti stenicam. — «Pana», Ljubljana, Poljanska cesta 12. 21471 Din 6000 posojila il^em proti dobrim obreatim in garanciji ev. preekrbim dobro siutbo. — Cenj. ponudbe na upravo »Jutra« pod »Nujno in sigurno!«. 22481 Opozarjamo vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih unravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku D!n 2-—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede našlo, vov od .malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din 2*— - - - • • ' ■ s *jf* V neizmerni žalosti naznanjamo vsem I sorodnikom in znancem žalostno vest, da je naš Iskreno ljub'jen) soprog, dobri | oče, brat, svak in stric gospod ANTON SAR3SA | poiipregletfalk IlnacC&e kontrole po kratki mučni bolezni previden s tola" žili sv. vere, dne 8. septembra preminul-Pogreb predragega se bo vršil iz de-! žclne bolnice v Liubljani danes 10. septembra ob pol 2. uri popoldne na poko-| pališče k sv. Križu. JESENICE-SAVA, 10. sept. 1925. [ Žalujoča soproga z otroci in ostalimi sorodniki. 523o-a | Krnice Hodil sem ob reki ob raznih letnih Časih; spomladi, ko ie voda naraščala, poleti, ko ie mirno lezla in je bila njena gladina kakor zrcalo visokega neba in njegovega sol.ica, ko je bil še na vodi, bežeči in nemirni, izražen mir in pokoj težke poletne tišine pred nevihto, le požrešni lipani so se zaganjali za muhami; hodil sem ob reki jeseni, ko se ji je neznansko mudilo in ie nosila s seboj sadove in rastline gorenjega toka, kakor da hoče razkazovati dalinjim deželam, kaj raste v njeni mladi domovini; hodil sem ob reki tudi pozimi, se drsal na njenih zamrznjenih stranskih rokavih in gledal, kako se tarejo valovi in vodeni curki kakor steklo v ivjastem zimskem dnevu. V šoli so nam dali nekoč za nalogo temo: «Reka — naše življenje (Primera).* Smejal sem se in pri najboljši volji nisem mogel najti primere med lepo živo reko in ubogim človeškim življenjem. Toda pozneje sem jo našel in cel6 poglobitve te primere. Iz skale vzklije, žubori skakljaje. se bori, ueni. togoti, obteče vse mogoče kraje in se končno vsa izmučena vrže v naročje globokega morja in umre. Toda kdo še ni videl jezov na reki? To zacužnenje. to nasilje, to utesnenie svobodne reke! Kdo nj vide! sirnn in rečnih prodov? Vsa moč in volja razlita in razb,:nje-na! Gotovo Pa se je že vsak, ki ie kdai hodil ob reki, usta-vil pri krnicah. Tam se preriva voda v dobokih kotlah. šumi na dan in zopet izgine v nedosledno dno, vedno izttova. nemirna, jezna in obupana. To je borba, trenje in polom. Ni čuda. da veruje ljudstvo, da so v krnicah povodnji možje in da se otroci boje gledati v krnice .. . Daleč od vasi. kier sem se o počitnicah večkrat mudil, je stala na bregu pod hribom ribičeva bajta. Stari Tomaž. graščinski ribič, je živel tam s svojo hčerko Lenko — vsaj rekli so mi vsi. da ie to njegova hči — in življenje teh dveh ljudi je teklo mirno in pokojno iz noči v beli dan; leto ie hitelo za letom in o ribiču ni bilo slišati nikoli nič posebnega. Kvečjemu ča ie potegnil kakega utopiienca na suho. če je vjel kakega izrednega šotna, ali pa če so ga klicali o povodnji ljudje na pomoč, da jim je pomagal. Čestokrat sem gledal starca, kako jo je rezal s čolnom po valovih, metal mre že in suval no kotanjah z drogom. B;1o mu ie to tako lahko d;slo kakor otrnkn' oo skledi močnika z žlico brosti. Tudi lovil sem včasih v njegovi bližink dobil sem dovolienie za trnek in belice. Ni bilo bogvekai. toda meni ie bilo do narave in obreč.iega živliema. Nekoč sem lovil in z naslado čakal kdaj se bo vrvica na palici sunkoma nategnila Pa le ni hotelo biti. Kar za-slišim kraj sebe onkraj vrbja rentače-nje: «Ti prokleti dihur, ti sraka ciganska, ribia smraia. iaz ti pokažem!« Grem tja in vidim Tomaža, kako suje z okovanim drogom v dračje. «Mladega sulca. gospod, pa kakšnega!» nravi «Kdo. Tomaž?* «Ta prokleti dihur, ta sraka!* «Eh. vidra, gospod!^ je rekel, si obrisal čelo in nehal suvati. Bila sva stara znanca, to leto pa sva postala prijatelja. In to na zelo čuden način. Vsaj meni se it r^delo vse lo nekaj neznanskega. Prav nič me ni sram povedati, d sem bil v mladih letih ribji tat. K:' podnevi belice na trnek loviti — to morate sami priznati — je kveči opravilo za upokojenega žandaria občinskega tainika Kako sem r some lovil in na kai. na tudi ne z vajte. da bi pravil, že radi pobu;.-ne. Torei neko noč sem na tak n:1 »lovil*. Bila ie oblačna in temna noč Ali ie bila v gnren;;b krai;h ta dan kavr nevihta in se je oblak utrgal, nisem vedel. zdelo oa se mi 'e. da reka snroti narašča. Morda oa tudi ni bi Vi tako. za-kai tat in strah imata velike oči. Kar naenkrat sem se v grmu. kjer sem stal. stresel, ko sem slišal sredi valov zntpgr^eno govoriti: »Kam? Kam?! . . . Saj veslam! Sai veslam! . . Ker nisem nič videl in ie bila noč in iaz pri tako neo-^dnom deianiu. me ie kar znoi obli!. SnusHI sem vrvico, ki ie bila itak privezana na korenino, iz roke in sem počepni! ter molčal. Z^oet se ie oglasilo: »Češč ena M ari'a . . .! Oče naš . . ! Da. jaz. Tomaž! . . . Kam?! Saj veslam. saj veslam! . . .» Sedai pa res nisem vedel, kod in kam Na strahove nisom verjel, da bi na krščen človek ob takem času po rok; veslal Da tudi ni bilo veneti. Čakal sem. Naenkrat na so se oblaki raztegnili in luna ie posijala Prav na moia oko- lico. »Še tega ti je treba,* sem si mislil in gledal v ono smer. In glei. tam ie nekdo s težavo veslal, se z veslom in drogom skuša! Prebiti skozi valove do včlikc krmce. ko pa je bil že v njeni bližini, je vgel nekai vanjo ter zategnieno mrmral: »Dosti imaš. d^sti imaš! . . . Jaz, Tomaž! Sem iaz. Tomaž!* In čoln je zletel po brzici navzdol. • * • Par dni pozneje sem slišal. da je rib;č Tomaž zbole!. Po vsen tem. kar sem ono noč doživel in tudi zato. ker mi ie bil naibili zanimiva v okolici «em smatral za dolžnost da ga ob-iščem in mu prn-s^m tobaka za pipo in steklenko troninovea. Ze ie b'!a vas za mano. udaril sem jo preko polia cb reki navzdol. Tam se n sc ustavil prj krnic' gleda! v to ne-orodirno bitko vod"- >1 mas in skHvnnc-brezJanie globočine. Da res. bila ie ta krnica '-'akor vr»rn'e in '-'""me ne^rne-ga uh^g^ga človeka F^dil še n^l ure. Pol a. zadnje va^-e h;ša in gozd ie bil ?e za mano. Ob reki na bregu nod hribom mi je ;z ze^enia nW'ka;a in me n<">zdrav,'~'a ribičeva hišica. Na vrtu so se srš:V mreže in ko sem hotel mimo. sem slišal pritajeno govorjenje. Tam je krr^N mre?- Lenka in pomaga! ii je Pečarjev Rok. "Oba mlada. oba lena.* sem si micH in »nri kr-oaniti ni treba pravzaprav nič omagati.* no torei. na nai bo. v br>?'Vir-imenu! V h:ši bolezen, na vrtu pa mlada lirbezen Z'vlienje' Veselo vzklije in žubori skakliaje! . . . Ogovorila sta me in Lenka ie pri tem zardela ter rekla- »So bolni in vedno po vas vprašuje io. Ono noč iih ie mrzlica naradla. Taka vročina, pa jih mraz trese . . In sem šel v sobo. Tam ie ležal na postelji Tomaž in si oteral muhe z leskovo ve.io. Skoro ga nisem spoznal tako ga 'e vzela bolezen. »No Tomaž, kako je kaj? Tobaka seo vam prinesel. Kdai pa greva lovit?> «Eh. gosrod. iaz ne bom več lovil, se mi zdi. Zdai meno lovi. tisti ribij dihu; tista koščena smra:a. ne z mrežo. . . . * koso. ... Da bomo šli rakom žvižgat . . .» Govori1a sva to in ono: da nima do!-ga na h'ši. da bo vse Lenkino. da ba vzela Pečarieveg* Poka. ki ie d^ber ribič in tako dalje. Videl na sem. da bi mi še nekai rad "ovedal in trd' sam bi raj zvedel skrivnost one noči. Pomolil serr mu steklenko tron;novca in rekel: "Tomaž, le potegnite in povejte tisto reč!* Ko ie pošteno potegni, se je •"brici! ■n pome?'Vn'!: «Le n>Var ne mislite, da vas ničem videl. Pa kai bi. n; ribam nevarna le verier>:te mi Rad ii oa v«opn0 takrat z vami govoril. — če bj mogel.* (Konec lutri.) f®" F«;-ka .Jotjo so le najboljša P-anrhi gg stafcs^s'e nri palača Ljubljanske kreditne banke in <3 »» s 1B4 ISS Gosposvetska c. U Vsi na domestn! dali fn oprsja, 0warne m mngr@s Ako želite razširiti trgovske zveze ali utrditi dosedame na Baško, Banat in S-bHo tedaj poverite zastopstvo Vaše tvrdke vsake stroke ? a s? e m u, agiS-n e ITI M trgCfCls kateri se preseli v Beograd. Je dober poznavalec tamošnjih razmer, tudi že poznan pri trgovcih ter bi imel z Vašimi odjema;ci Stalen stik in bi Vaše posie nsikstastneSs opravljal. Izvolite potom .Jutra" pod ..Napredek" sporočiti, ako želite, da se pri Vas osebno z^laM. 5192n ilse plf.Ii zi i Fisarniške c^rcKie, !,. D&MSik, tj™ Melon St £ JULIJAMA, '1'jnva u i*i it 6.1 TeMon 1!» -»O Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo ftirifn v bližini l.iubljane se pod ugodnimi pogo>i oddi v nriem ot roma nroda. Poirv? se P'l Aloma Cnmoany Ljubljana, Kongresni tr? 3 oiuui iM nIH y RooašKI Slatini je pričel f. i. m. crdinipsti v vili Fašsik pr! Sv. Križu. Priporočamo knjigo: S«oianovič A.. iraimte •'opis bi^ke in njen pomen r. dvema zemievi-dotna. Knii?a velia s poštnino vred D n 31'— ter se naroča pri Tiskovni 7adru?i o v LlnMiaai. Prešernova ulica 54 "■O A skoro nov, luksus torpedo, motor .Stoss-typ s", predne rav. re. Bosch razsvetljava. 6 kfmoletfo opt-emljenh koles Rudge, popoln? oprema, rertekt^n eleganten se praeta zi L't 4'\000. Oni- ne d-ipise na Sara?« Reg;na, Via Coroneo, Tr;este. 0* • p« MS Iil8.ll po r-ajvišjil; cen-''', tm n. hi, 2:dovska ulica. t1 ^^ solil soii v mestni klavnici in sicer: preuredbo prašičje in veiike PcSatrn^se z vs^mi pri zidki, napravo konjake k S a v n i c e, nove fc».ifteEg'!-et prad-hladiinšce, hladilnic, stroaarne, ko larne Vse potrebne podatke je dobiti proti vrnitvi nabavnih tniš kov od dne 9. septembra 1925 dalje med uradn>mi urami v mestnem gradbenem uradu, L;ngarieva ulica št. l./III. levo. Ponudbe je vložiti najkasneje dne 22. sentem« bra i, !■ do 12. ure v mestnem gradb. uradu. ^ 5184 V LJUBLJANI, dne 5. septembra 1925. Klesfsii magistrat ljubljanski. 200 - 380 lit v brezhibnem stanju, deloma enkrat deloma dvakrat rabljeni, se oddajo po zelo nizki ceni. Vpraša in ogleda se lahko pri tvrdld „ALKO" veSetrgoulna žganja, družba z o. LJUBLJANA, KolUej KLs ^^ar^^rSS (preje TischSer) »rgo«ina s mešanim blagom Maribor, iUe&sanžIrova cesta fl9 Potrti v g'obokl žalosti naznanjamo vsem sorodnl-kom, prijaleljem ln zinncein tužno vest da je naš Iskreno j^J ljubljen! soprog, oče, brat, si.i in svak, gospod . "-bianl posestnik, gostilničar in trgovec h -J , m f, 73 danes 9. septembra t 1. ob pol 12. zvečer v 43. letu svoje staresti nenadoma preminil. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek Ir^if , dne 11. septembri ob pol širili popoldne Iz hiše žalosti, Ki« i 7.g. Domžale št 35, na farno pokopališče v Domžalah. 5?Jj ^ Sv. maše se bodo b'a!e v farni cerkvi v Domžalah, h | Prosi se tihega sožalla. Zg. Domžale, dne 9. septembra 1925. Ivsna Habtan, soproga. Frančiška Hab-an, mati — Vinko, Stanko, f_"J Tonček, TinVo, sinovi — Frančiška, SRapija, g :j Pavli na, Ivana, Josipina, sestre. — Vnuki in vnukinje. __r % i i L rjf . 4v v^V T^V -^f TAT V AV T* ? T^V Tft? T^.7 T^ | ti mik M mtgmmmm bg—BBMBffi— u LJUliJUfli, Freieriisspa oiica šteo. M hgisa^e poJte). Bi^i ——BB— Iviubltanska K > enka Delniška glavnica Din 50.&03 003— Rezervni zaklad okoli t Din 10,000.000.— CENTRALA: LJUBLJANA, O U MAJSKA CESTA PODRUŽNICE) Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, (ftetkovič, Rovi Sa ===== Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, agencija Logatec ===== Brzojavni naslovi Banka Ljubljana Telefon Stev. 2G1, 413, 502, 533 in 504. se ■merami p ršrao3*oča s s wse v bančno široko spadajoče posie. mni U,W»IU>'IIWI» »l'»Mm II II IBHT Urejuje Stanko Virant Izdaja za Konzorcij »Jutra® Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran Jczeriek. Za inseratni ' ;e odgovoren ^Mojzij Novak. Vsi v Ljubljani.