*
07. ttnlfta.
*
niLnn

•to teto »kupaj mptm     .   K 29*- I četo tete ntprcj   ,   .   .   .   K 30-
£irtt!u    !        Z    I  I   l*t&\    u A***0 ln vse črugt deiele i at mtMC   1       I    I  I   I   2» • ctk> tate mpre)   .   .   .   .   K 31-
VpraSanjem gtade Inseratov s« naj priloži zi odgovor dopisnica tti insmka, CprevnUtr* (qpo4«j, tfvortlč« levo). baflora mltea it i, ftt!*fm ftltS.
Iiucrati veJjajo: peterostopM petit vrsta za cnkrat po 36 TbL, a đvakrat
po 16 Via., za trikrat alt  vetkrat  po 16 vio.   Parte ln zahvala vrsta 25 vio.
Podano vrsta 30 viil Pri večjili faserdjah po dogovora.
Upravniitvu naj te poštijajo niročnine. reklamacija, inaentl L t đ, to jt iđmtatetntivoe ftvari.
———   Poattamoiaa itevftikji volja 19 vlasti««.   ——
Ka pismena naiočita brei istodobne vposlatve narocntnc aa ae odu. -B*T»A*a tiskan*11 telefon *L ti.
.Stovtnski Narod« vdja v aVfaallaaft na dom dostavljen:               •           r upravnBtv* pr^emta:
cdo !eto naprej • . . . K 24 — ćelo leto uaprej . t • - K 22-— pol leta m . . • • . 12-— po! leta m «....» llf— tetrt leta . . t V- . fr— četrt leta , . •*• . . &50 oa mcsec    .      '  • •  •   •   2*—    ni raesec    v      •  •  • %   •   **0
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi m ne vrača ja. ■rataJitroi Eaaflova altea it 5 (* prffflčju icro.) teUfon M. 14.
IA urani pralo.
Dunaj, 14. oktobra. (Kor. urad.) Ciradno se razgrlaša:
VZHODNO   BOJIŠCE.
Južno od Hatszega se je pofastil sovražnik đela obmehiega grebena; ponoćni protisunek ga je vrgel nazaj. Za eno visino se boj se vrši. Oči-fcčanje jugovzhodnlh in vzhodnJh ob-mejnib pokrajin Sedmograške hitro oapređuje. Rom u ne smo na 5tev ilnih tockah vrgli nazaj preko prelazov. Povsod, zlasti pa v gorovju Gorgenv so naše čete vjele velike odctelke raz-pršenih Čet najraziičnejših romun-skih skuptn.
V  Voliniji Je vfadalo vceraj zelo Živahno borno defova nje.
ITALUANSKO   BO.IIŠCE.
Ker ie potekel tud! včeraišnji San ob primorski bojni fronti inirno, c smatrati osmi veliki italnanski naval z boj* dne 11. oktobra za odbit. *e bdj, kakor v zadnjih bhkan, je vovražnik to pot zbra! svoje sile proti fežtiemu krilu. iMed morjern in viši-»iami vzhodno od Gonce sta biH po-Havljeni v bo? 111. ;n ćo\\ U. armede. vsega skupaj kakih 16 infunierii-kih Svlzil z zelo silno artiljerijo in šte-vilnlmi baterija ml sir ornih pušk. Naši tad vs3 hrabr! braniteiii Krasa so izdržati cei teden v najihuiisen'« c^riiu ter so na to tri dni kljubovalf nepre-Uanfm na«kokom Stevilno aremoč-jega sov razni ka tako dolgo, da so ga prisilile njegove izgube ustaviti lapad.
JUGO - VZHODNO   BOJlSCE. Nlčesar pomembnsga.
Namestnik načelnika generalne^a štaba pl. H 6 i e r . fml.
♦
DOGODKI    NA    MORJU.
V  noči od 12. na 13. t. m. ie neka lasa      bidropianska    flotilia    iznova ispesno obložila z bombami voiaške ibiekte v Tržiču in §kocijanu.    Dne |3. t. ib. zvečer so napadli naši hidro-ilani ladjedelnice Adria v Tržiču ter nnogokrat zadeli. Sovražnl letalci so netali bombe na staro pristanišče v Trstu 2n blizu Miramara, nišo pa .;a-jravilt nobene škode. Naša letala so ft zasledovala ter ie linijski poroč-lik    Banfi-ld prisilil sovražnega le-fclca, da se ie za sovražnimi črtami r strmem poletu spustil na tla.     Pri vseh podvzetjih so naša letala brez-tspešno obstrel.ievali.
Brodovno poveljništvo.
Dunaj« 15. oktobra. (Kor. ur.) 'Jradno se raz^laša:
VZHODNO BO.nSCE.
Južno od Hatszega so obdržale naše čete v ljutih bosih obmejni hrbet v celeru obsegu. Južno in vzhodno od Braševa ni prišlo včerai do ni-Itake bistvene izprememhe. V vzhod-oem obmeinem prostoru Sedmogra-ške očiščamo sedai ozke kose pokra-jlne o gorovju Gyorg>'6 sovražnika.
Vzhodno od Kirlibabe so pri-dobiie naše čete v nenađnetn šunku prostora ter vjele 3 ruske častnike in 443 mož fn vplenite eno stroino pti-Iko. Nemški batajjoni so zopet za-vzeli visino Smotrec. Jugo vzhodno yđ sedla Pantir smo zavrnili ruski sunek. V Voliniji zopetno narašča-oje ruskega bohiega delovanja. Na iirokih odsekih fronte Ie ležal ves dan težak topovski ogenj. Mestoma te prodrla tuđi infanteriia iz so-vražnih jarkov, ki pa ni mogla do-speti oikier do naših ovir.
ITALUANSKO   BOJlSCE.
Bo^io delovanje ie ostalo ▼ tpfofeeiR stobotno.   N« Ooriške« so
I napadi!' Itaiiiani danes ziutraj naše
! pozIOlje na vjšinali vzhodno od Sofc-
j ra. Ta sunek se je razbil deioma že v
nnšem anif:< ;*;»ske;n ogr^j.    J-ioina
smo sovražn?ka zavrnili v boiu mo-
Ža proti možu.
Vz'iodno od Trider.ta srao v boiu v zraku zbili sovražno letalo tipa »Farman«.
JUGO - VZHODNO   BOJlSĆE. Iz AIban*!e ni poročati niCesar.
NamcstKik    načelnika    generalne^D štaba pl. H o f e r. fml.
MfsR-fl/fl MF2^?io PPPfifiln
wm mh pOiOltlO.
Berolin, 14. septembra. 'Kor. u.) \Volffov ura^i poroča: Veliki Rfavni stan:
ZAPADNO   BOJIŠC£.
Na severnera delu fronte so na-ćuifevati Angieži kakor preišnie dni svoje živahno napsdalna delovanje. Bitka ob Sommi traja. Obnovite^ sovražnih napadov severno od Som-me v veHki efrini, kakor 12. oktobra, se v našem zafiornera cgniu ni po-srečila. Med Ancro in Morvalom se is pcno!coina razvll le moćan delni napad pri Gueudcco«rtu. Zavmili smo ga.
Napad«, ki so prodrli iz črie pri Morvaiu tia do južno od Bouchav3s-nesa, so aov^dli skoro vsi do težKih biižinskih bojev, v katerih je franco-ska infanterita povsod podicgSa. Čete generalo\- v. Bohna in Garnierja so v poliij posesti svojih pozicij. Na juž-nem defu gozda Saint Plerre Vaast smo Francozom zopet iztrgaii uspe-he, ki so ?ih dosegli Pri prejšrjilh na-padih. V jeli sico 7 častnikov \n 227 lriož ter vplenifi več ^t^'Oinih pašk. S posebnim odlikovanjem so se boie-vali fiziHrski no!?< št. 36., pešnolk št. 48, ?n divizija geneza! major ja v. Dressler und Scharfensteina.
Južno od Sotnme je oživel boj v Ablaincourtu iznova ter prinesel ui-pehe. De!i saksonskih polkov so v novem nenadnem napadu spravili zooet v našo posest vzhocfni del gazela Ambos severno od Chaulnesa ter pri tem vjeli 6 častnikov in 400 mož.
V  pokrajini    ob    Mos!    začasno moćno    Ftopnjevano delovanie artiljerije. Vzhodno od Mose nos??mezni brczpomcnTbni    boji z rcčnimi    gra-nat^mi fn *5laho(nei*? hre?"sn«§ni so-vražni sunkf.
VZHODNO   BOJlSCE.
Na mnogih tockah fronte zapadno od Lučka živahno bojno delovanje.
SEDMOGRA^KO   BOJIŠČE.
Zasledovanie na vzhr>dni fronti je dobro napredovalo. Tuđi ob cesti Csik Szereda-pre!az Gvimes se je sovražnik nekoliko vdal. Ob obrnej-nih prelazih đežele Burzev sa prido-bile zavezniške čete tal. Tu so ?z-gubiS? Romuni 292 vjetih. med nT*m\ S častnikov. ter 6 strojnih pušk. Zapadno od prelaza Vulkan smo v pretisunku zavroili sovražne napade. Na en? točki se je nasprotnik ustalil na grebenski crti.
BALKANSKO   BOJIŠCE.
\rmadna skupina srenera!-feldmaršala   von   Macken-
sena. Nobenih  pomembnih  dofrodkov.
MAKEDONSKO BOJIŠČfc.
V    loku   Crne so se pooesrečlli obnovljeni, tuđi po nočf   nadaljfevMl srbski napadL     Potožaj je netzpr*-menjea.
Prvi generalni kvartimi mojster v. Ludendorff
Berolin. 15. oktobra.    (Kor. ur.) \Voliiov urad poroča: Veliki glavni stan:
ZAPADNO   BOJIŠĆE.
Pro nta   gentralieldmar-
£ala      prestolonaslednika
Ruprchta Bavarskoga.
Mo^an artiljerijski °oi na obeh stransh Som me, ki se je razširil preko Ancre na sever in dcsegel na fronti BnrlcuK - Ahlaincourt veliko siio. Ansrieški ir^ads so dovezli severno od Thicpvala do bo^a mož a pr#ti možu v ga>ih crtah. Na eai točki Se ie sovražn'k vstali!. druzoć snio 2a povsod s težklmi lzgubami zavrnili. Francoii so napadali med B;ir!euxom «n AMaincounorn: vr%ta-£11? so se v vaši in culir'irni Geaer-raont. V ostalem smo tih zarvrniii. Južni dei Abfainco'.irta je v naši posesti.
Fronta   nemskega    presto-lenaslcdnika.
Od časa do č3-a n»oi-r«eiši artiljerijski <Mir-nj vzHodno oč }!o?e.
VZHODNO   BOJIŠČE.
Na fronti zapadno od Lučka je irajalo obojestratisko boi no delova-nj^. MoČan srtIHeri?ski ogen?, ki ^e }e raztezai nekako na fronto od Vie-?v^vke ob Stota^hi ilov7hodno od Gorohova. je uvede! ruske napade, ki so ostali včerai omejeni na jjozd-ne pokrajino fcžno od Zatarčev ln na pokrajino prJ Bnincv« fn ki smo jiti zavrnili. T;;di ;ncd želczn?$k!ma progama iz P!ulicva in Rohatina v Taniono! i^ ob Narafovki ie bilo ži-vahnelše. V K^roatfh smo zopst za-\'7e1i dne 2\, iepicmbrz izgubljeni vrh Smotrec. V odseku KirHbabc so ime!e avtsro-o^rske čete uspehe v napsdu Ier yje!e 14! »nož.
SEDMOGFPASKO   BOJIŠČE.
Ob vzhodni fromi !!Sf}e§ni boji s sovražnimi zadnijmi četami. Ob mei-nih preJazih dežefe Burzev nobenih bistvenih iznremeinb. Na obeh stra-neh prelaza Szurduk smo zavmili ro-munske rr^osde. 5ovražnika ?mo zopet nrepodili i delov lerrel^ena, ki j?a \m predvčeraišniem  zasedel.
BALKANSKO   BOJlSCE.
Armadna    skupina    ? ? m.
v. Mackensena. Neizpremenjeno. MAKEDONSKO BOJiŠČE.
Močni sovražni napadi zapadno od železnice Bftolj-Flonna so se po-nesrečili. Po*=ku?ene napad« vzhodno od železnice smo potlačili. Trajni bo!i oh !oku Crne fcrer Irpremenibe položaja.
Prvi generalni levartirni mojster v. L u d c n d n r f f.
Konec osme bitke na Krasu.
I talijanska ofenziva za Trst od bi ta.
Sedma ofenziva je bila Ic velika priprava za osmo. za velik naval. ki bi bil moral Itaiijane cez Komensko pkinoto privesti končno v* Trst. po kiterem hrepene že od prvega dne-va vojne tako silno, da skrajno ne-strpno pricakujejo one^a trenotka. ko bi mo^Ii vzklikniti: Trst ie naš. Italiianski vjciniki s Krasa so pravili, da v osmi ofenzivi italijani r>rav gotovo prederejo avstrijsko oJirumbo, vržejo avstrijske čete nazaj in \ ko-rakajo v Trst, Italijatisko annatino vodstvo je znalo vcepki to misel vo-jaštvu, tako da je to sudilo, da to pol prav gotovo ogronien nasKok i talijanskih mas ne bo brezuspcScn. mar-več da ga ovenča zinaga. Ali zopet so se kruto varali •calijrmi. Cei teden je grmelo na Krasti \z itaiijanskili, franeoskih in an^lcških topov. okoli 1500 po števiiu. pcklcnsko razbijanje vsepovsoal. oko'i J00.«XH) <treiov na dan. in ko je bila ta velikansKa artiljerijska priprava konć.ila svoje delo, je prijurisaia iniairerija val za valom, strahovit boj se je vrel, ali ni p«nesel onesra rezL-ltatii. karerega so pričakovali. Ta skrajnc silni naval je bil odbit kar natiikt-it snio ču!«, da je italijansko bojr.o deiovanjc precej opešalo in sledil je konec \vlikanske-ga naskoka. Italijani f?iso opravili nič. avstrijski Trse stoji ponosno tam ob morju. zanian upirajj TtalijpTi? nanj svoje poželjive od in Boselli so moral se napovedovau. kako korakaio italiianske čete proti Trstu, pa bodo stale še vedno pred našim: kraškimi pozicijami in škripale z zobmi. ker ne morejo predreti avstrijske^a kraške-5Ta zidu in ker italijanska artiljerija ne more razbiti varne^a zavetja na-Sfli čet v kraškem kamnu . . . Ugoden se je zdel Italijanom baš ta čas za osmo ofenzivo jrlede m vptošni vojni položaj. Naše glavne sile so sedai na ruski in romunski fronti zaposlene in zmagoviti potek bojev rroti Romu-nni kaže možnost rx>polnes:a romim-5rfvej?a poraza. Po tem porazu bi bil velik del avstrijsih in ncmških čet na razpolago za druge fronfe. Torei, dokler še ni poražena Romunija in dokler je Avstro - Ogrska tam doli vezana, treba udariti, tako so sodili Italijani, in udarili so. ali udarec je bil odbit navzlic temu, da se 5tevi1ne avstrijske čete bore proti Romunijf. Italijansko kalkuliranje ni dalo priča-kovanega rezultata.
Iz voiaiškega razmotrivanja k poročilu generalnoga štaba 14. oktobra:
»Boroevićeva armada je ostala zmagovita v osmi soski nitki. Bitka se je pričela z artiljerijskim bojem 4. oktobra. Prvi boji so se koncali dne 11. oktobra l uničenjem 45. italijan-ske divizije. Napadalec je štel 32 in-fnnteriiskih brigad. Njegove izgube, ki so ga prisilile, da je boj začasno ustavi], morajo biti ogromne. Sedaj bi sledHa po nam še neznanem pre-siedku deveta soška bitka. Sovražnik je pndobil v osmi bitki kos pol-drugega kilometra širokosti. Svojemu cilju Trstu se Italijani radi tega nišo nič prfbližali. Odmor, do kate-rega je bil sovražnik prisilfen. bo branitelj  dobro izkoristil.«
Vojni poročevalci opisujejo osmo ofenzivo za skrajno silno, ne-zaslišana je mera te ofenzive. V bi-vališču neke divizije na Krasu je dne 13. oktobra rekd neki general: >Ta bitka je došlej višek vojne. Ogromna oboroženasi-JI a okroglo 260.000 i t a I i j a n -ških v o jakov se zaleta y • že 72 u r nepretrgoma proti kraškemu okopu in vedno Še bobnajo tisoči topov, ki streljajo že 11 dni i n II noči b r e z prestanka.« — 32 brigad je šk> na bojišče in sicer po valovnem sistemu, katerega je upo-rabljal najprvo Joffrć in potem ga je prevzel in izrvopolnil Brusilov. Val za vaiom nastopi, drug tik za drugim, ozko včlenjeni, vrste so tesne pa globeke in to pot ne prihaja infante-rija samo z buzdovanom in bajone-tom. ampak ima s sebo<j tuđi strojne puške in ćelo topove. Ko je prvi bojni dan prijurišala rtalijanska rnfante-rija v masah. se je priče! splošen napad na ćeli kraški planoti, venđar pa so nastala posamezna bojna sredHSča, tako v odseku Mirenskega grada do Nove vaši, v Navi vaši sami, na viši-nah 208 in 144. Mestotna se je razbtl naval že v našem artiljerijskem ognju, mestoma so mase vdrte v naše crte, ali naša infanterija je vztrajala do zadnjega moža in je navzKc so-\rražnikovi premoČi s proiinapadom one, ki so vdrli. skoro povsod vrgla iz jarkov. Na eni točki se je odigrala chramba, ki kaže največjo požrtvo-valnost in se jo mora postaviti za v z g 1 e d. Ob visini 144 so vdrli Ita-
LISTEK.
Mati in sin.
.Manica Koman.
V nizki. s slamo pokriti koči, oddalicni par stretjajev od ^*asi, je samevala stara Martinčevka. odkar je izbnihnila vf>jna. Vkljub svoji visoki starosti je še vedno opravljala najnufnejša domaća dela: nasitila je edino kra\ico v hlevu. očedila vrt in sadila, plela in okopavala malo njivico. ki se je nahajala tik \Tta.
Dobra duša je bila Martinčevka in živela v najlenši slogi z vsemu. ki sttio jo poznali. $e sedaj se rada spo-minjam na oni čas. ko nas je kot otro-čaje često obdarila s sladkim sadjem svojega obširnega vrta.
Imela je sina. dobrega in pridne-ga. Dokler je bil doma njen Janez. je imela Martinčevka pač lepše dneve. Janez je bil izučen sedlarstva ter se kaj dobro razumel na svojo obrt. Za-
to je imcl vedno dovolj dela in za-služka. Poleg tega ie opravlja! še vsa težia dela nri bajtici in materi se ni bilo treba tako truditi kakor sedaj. A izbruhnila je vojna in Janez je za-menil svoje sedlarsko orodje z bojnim orožjem ter sledi! klicu domovine ...
Nerad ie zapusti! dobri sin svojo staro mater, a ker si je bil v svesti, da kot zvest državijan mora storiti svojo veliko dolžnost, se je vdal v svojo u sodo in tako *epr> notolažil svojo mater, da se kmalu vrne, da Ji bo no^osto nisal in da naj nikar ne skrbi zanj, da ie starka sledniic res zelo vdano spreiela ta udarec in se ne preveč obupana ločiLi od Ijublie-nega sina.
Od tedaj pa se je revica pridno uk^'ar^a!a z delom in vsaki dan go-reče molila za sinovo ^rcč^. Tola-žila in jadikovala r,i rada. sai je bila trdno prepričana, da se Jane:* skoro povrne in potem ho zopet vse dobro.
Lansko iesen ?e bilo. ko me u* nekoč oelial pot mimo Mirtinčeve koce. Ko seni priš!a tHr vrta. si ni-sem mogla ks|. da b! se ne ostavila
| in gledala lepo sadno drevje, ki se je i šibilo pod težo sladkih nmšek m jabolk.
Tedaj pa začujem ?z okrta koče znan Martinčevkin glas:
»No, no, kaj pa stojiš tam zunaj kakor kak tujec iz devete dežek. Stopi notri. stopi, saj veš, da sem sama in mi je dolgčas. Oh, pa tako rada bi jaz nekaj govorila s tebof! Poj-di no bltžje!«
Seveda temu prijaznemu vabilu nisem mogla odreci. Vstopila sem v kočo.
Po nizki izbici se je širil duh po polposušenem sadju. V gornjem kotu je počivalo, v redu zloženo. sedlar-sko orodje, na široki, že nekoliko ve-gasti mizi pa je bila zložena čokolada, piškoti, tabak in nekaj perik.
Starka je urno postavila na mi-zo veliko skledo kuhanih krhHev fer me tiščala k mizi:
-Sedi no. sedi. pa kar po domaće se naredi! Veš, kaj posebnega ti res ne morem dati, a vendar se mora reci. da so naši krhlji zares dobri. Sladki so kakor med in voda je bblj-ša kot sam mafinjevec.    Le ^L le,
5uan 2.
•bl-UVfcNSKi NAKUU', one 16. oktobra 1*16.
237. Stev.
lijani na desni m lcvi v naše pozicije, posrećilo se jim je ćelo, prodreti do Jamelj. ali čete na koti 144 so držali svoje pozicije, čeprav so bile odrezane desno Ui levo in se je nahajal sovražnik en kilometer za njihalom hrbtom. Z boka so se zavarovali ae*-no in levo in so čakali na razbreme-nilni protisunek. Zvečer je prodirala s severo - zapada ena skupina proti ogrožetii poziciji, boji so trajali vso noč in protisunek se je posrećil. Čete, ki so se tu borile, nišo vrgle sovraž-nika v Jamlje, ampak do njegovih prvotnih pozicij. — Vzdolž vse fronte je prišlo do hudih bližinskih bojev. bajonet in ročna granata sta bila glavno orožje. Četrti dan infanteniske bitke je opešala napadalna sila Italijanov. Pomemhna pa je ozka napadalna fronta tega dne v razmerju s številom čet in njihovim položajem. Napadeni odsek kraške visoke plano-te je od Lokvice do ^evernega roba širok kornaj en kilometer. napadli pa so ta prostor štirje italiianski polki. ojaceni z berzalieri, torej okoli 15.000 mož. tako da priđe na vsak meter 15 mož. Visoka planota od severnega roba do Doberdobskega iezera je široka 7 do S kilometrov. Prve dni se lahko računa eno divizijo na en kilometer, za rezerve smemo šteti dve diviziji, ako se prištejejo še čete v sosednjih napadalnih prostorih, st lahko računa do 20 divizij. to bi dalo skoro do 300.000 boievnikov. Zakaj torej so četrti dan izbrali mal kos fronte in ne vse. kakor prejšnje dni? Najbrže zato, ker so napadafne divizije grozno troele in so potrebne retabliranja !n 'zpooolnjenja. Ako ni-Tnajo Italijani pripravljenih svežih bojnih sil. je osma soška bitka pri kraju.
Snočno uradno poročilo natn na-7iianja boje vzhodno Sobra. Boj se je vrsti torej v Vipavski ravnini, s Krasa ni nobenega poročila. Oni vSo-ber« ali »Zober so najbrže male visine »Za oberši med Sprednjo Vr-toibo in Riljami. vzhodno ceste Vr-tojba - Bilje. — Ker tuđi včeraj ni bilo več večjih boiev in je ponehala bojna diviost n;i KrasLi, smemo smatrati osmo italijansko ofenzivo, veliko ofenzivo za Trst, za Izulovlieno. Italiiani so doživeli največje razočaranje. — Ves svet občuduje naše ne-izmerno vrle hranitelie.
Osma »talijanska ofenziva namenjena za razbremenitev Romunije.
Lugano, 14. oktobra. (Kor. urad.) Italijansko časopitje se jako trudi, da bi znatno izkoristilo nepričakovano skromne rezultate, ki jih je dosegla devetdnevno. z vsemi sredstvi izve-dcna artiljerijska priprava in skrajno silni, na nikake žrtve se ozirajoči in-fanteriiski napadi na kraški fronti. Da bi pa pozabilo na prezgodnjo na-poved ministrskega predsednika Bo-sellija. ki je reke!. kakor poroČa Tribuna.*, v zadnjem odstavku svojega milanskega govora, da italijanska kavalerija je že na potu v Trst, po-skušajo listi natveziti misel. da i e italijanska ofenziva n a -menjena za vplivno razbremenitev Romunije, čeprav so se delali nacrti za to ofenzivo in se je pripravljala, ko so se Ro-munijo hvalili za razbremenilni faktor in bi morale njene zmage skupno z onimi ostalih zaveznikov provzro-čiti najpopolnejšo katastrofo zveze štirih držav. Ali tuđi razbremenilno vrednost italijanske ofenzive vtesnju-je »Popoio d' Italia«. ker izjavija, da italijanski pritisk ne more odstraniti uničujoče premoći sovražnika nad Romunijo. kateri preti invazija, tuđi ako bi se nekaj avstro - ogrskih bri-gad preložilo iz Sedmograške na Kras. Za kraško crto, dnne^ doseže-
no, so še nadaljne števibie,   pfcrtjt*
moćne zaporne crte, katerih itaJijaai ne morejo vzeti zaporedoma v jurišu. Predno <jospo ItaliJ4R! do vrat Trst*, utegu* b i t i P u-karešta £ c zasijenf. Isto govoričenje je bilo že, ko se )f vršila u soda Srbije. Danes bi morala Italija, da resi latinsko Romuitijo, ki it po-klicana v bodoči Pvropi za zlasti za Italije jako dragocen element r»vno-težja, poslati svoje čet« v veliko direktno podporo na Bafkan.
Ogromne Haliianske izgub*.
Kola« 14. oktobra. Italijanske izgube znašajo povprečno 60 do 70 od-
stotkov. Kakor pripovedujejo vjetni-ki. so bili razni polki tako oslabljeni, da jih je bilo treba umakniti iz črt. Konstatiralo pa se je, da so ti poraženi in oslabljeni polki morali že po 24. urah zopet v boj. Strašne izgube tekom prvih treh bojnih dni so prisilile kalijane, da so prekinili četrti dan z razmernim mirom svoj generalni juriš. Italijani so porabili že toliko municije, da morajo sedaj eakati, da dobe novo. Posebno občutijo Italijani  velike oficirske izgube.
▲oKlarteM, U. oktobra. (Kor. urad.) »Nieuve van den Dag« piše: Italija* to znova napredovali m Krasu.   Uapehi p* ao to po*   tako
majhni, 4a ćelo v itaJUanskem poro-čilu pogrtlamo ocfiačbo njihove gkv bokosti. »Rotterfemsln Cmirant« pravi: Italijani so <$o**Cti sicer nakal uspehov, ki pa niK> I#dostno vtUki, da bi monarhijo ratno ogrožaJI. Av-strijci itlto bežalit 0 kakem unaku ni govora. Nasproti, oni so podvzell ljute protinapade.
Na južnotlrolski fronti.
Na juinotiroiski fronti    so    bili
Italijani vrženi čez prepade in skale \l kilometrov proti jugu na hrib Pa« sufcio. Tani so ostali, naše čete pa na Malsri Co&magon njim nasproti. Po silnih naporih se je posrećilo napa-dalcetn dne 11. oktobra, da so pri-veđli naSe do tega. da so se umakni-li na hrbet Roite, pol kilometra se-verno imenovane Malge in poldrugi kiloineter severno Pasubija. Sovražnik je tako od izgubljenih 12 kilometrov osvoji 1 kornaj en kilometer.
Otittenle Sedmosraške.
Boji na Sedmograšk^m se bli-žajo svojemu koncu. Sovražnik je povsodi potisnjen na mejo in deželo je smatrati za očiščeno in osvoboje-no. Romunska severna armada se skuša pridružiti ruskomu skrajnemu levemu krilu. Vojaški strokovnjaki naznanjajo, da se pričenja nova faza v boju proti Romuni-ii: bojišče bo sedaj preneseno v  romunsko  deželo.
Vojaški položaj Romunije je skrajno kritičen. Bukarešta sama je v nevarnosti. Tako označuje londonska Morningpostf situacijo roraun-ske armade in »Corriere della Sera<-napoveduje invazijo centralnih armad v Romuniji. Kakor je videti, si ententa prav nič ne prikriva kritične situacije, v katero so zabredli najno-vejši njeni zavezniki. »Times« meni sicer. da je romunski generalni Štab napravil usodepolne pogreške, ki se sedaj mašcujejo ter upa, da se bo dalo se marsikaj popraviti, toda tuđi glavno angleško glasilo n|ora prizna-ti. da grozi Romuniji v^led ogrom-nega pritiska centralnih držav. ža-lostna katastrofa.
ROMUNSKO URADNO       • POROCILO.
11.    oktobra.    Ob severni in severo  -  zapadni      fr:>nti      majhne praske.
12.   oktobra.    Med   gorovjem Kelemen in gorovjem Bodzai boji pa-truJj  in   artiljerijski   boj.   Od   gora Bodzai do Brana so zavrnile   naše čete več sovražnih napadov. Pri Cot-tu, vzhod. od Cainenija, smo zavrnili sovražni napad.    Na   ostalih    delih fronte do Donave boj artiljerije iti in-ianterije.
13.   oktobra.  Severna in severozapadna    fronta.    V gornji  dolini  Uze smo zavmili  zapadno od meje sovražni napad. Ko-njenica je odbila v prelazu Magherus zapadno  od  Oitoza šest    sovražnih infanterijskih napadov. Pri Crasni v dolini  Bodzai  smo krvavo zavrnili sovražni napad ter prisilili sovražnika. da se je umaknil.     Pri Bratccu mir. Pri Soufatu zapadno od Predc-ala in pri Predealu smo sovražnika vrgli nazaj. Pri Tcmcšu in Oruvaliju podvzetja patrulj. Pri Caineniju arti-
ljerijski boji. Zapadno od Cainenija smo zavrnili sovražni nočni napad. V dolini Jiu in pri Oršovi delovanje artiljerije.
Razpoloženje v Bukarešti.
Stocknoim, 13. oktobra. Buka-reška »Epoca« piše: Glavno mesto žaluje, vsak patrijot je v strahu radi domovine. Vemo, da se bojna fronta približuje prestolnici. S fronte pri-hajajo žalostne vesti druga za drugo. Vemo, da se nam bliža nesreča, zato zahtevamo pojasnil. V dveh letih se Bratianu -za vojno ni dovolj pripra-vil, romunski narod se mora pokoriti za brezvestnost vlade. Strašna tragedija Transilovanije je posledica nervoznosti armadnega vodstva, ki je po prvih bitkah v Dobrudži mislilo, da mora poslati ves vojni materijal na južno fronto, Le pomanjklji-vost organizacije je vzrok romunskih neuspehov.
Froncoski generali lia potu v Romunifo.
Lugano, 15. oktobra. (Kor. urad.) »Agenzia Stefani« poroča: Francoski general Berthilot in spremijajoči ga generalštabni oficirji. ki se nahajajo na potu v Romuniio, so bili v ruskem glavnem stanu sprejati pri carju v avdijenci ter so imeh" posvetovanja z generalom Aleksijevom.
FIlipescu bolan.
Lugano, 15. oktobra. (Kor. urad.) -Agenzia Stefani« poroča: Tilipescu je tcžko obolcl.
n Deian ii i BaMa
BOLGARSKO URADNO POROCILO.
14.   oktobra.    Romunska fronta.      Ob Donavi mir. V Dobrudži ob železnici Dobrič Medžidije slaboten artiljerijski ogenj. Ot obali Crnesra morja mir.
15.   oktobra. Položaj je ne-izpremenjen. Na ćeli fronti mir.
Rom unsko uradno poroćilo.
11. oktobra. Na južni fronti manjše praske. Artiljerijski ogenj ob Donavi.
hva4a Bogu. tega nam ne bo zmanj- | kalo.«
To rekši je pokazala z roko na veliko, staroveško peč, ki je bila na debelo pokrita s sušečim se sadjem.
Poslužila sem se sladke domače jedi ter se zapietla s prijazno ženico v živahen pogovor.
>Kdo bi mislil. kdo bi mislil, je ponavljala zamišljeno starka, »da se bo svet tako čudno prekucml *m da b.»m na stara leta tako sama roban-tila po koči...«
»Res mati, kar sami ste ostali. Pa tako pridni ste. Preveč se trudite za vaša visoka leta.*
»I kako naj pa držim križem roke, ko me pa delo samo priganja. Včasi je bilo pač drugače, včasi. Ja-iiez je vse oskrbel in delal vedno za dva. Jaz sem mu pa gospodinjala in kaj malega skup nanesla, to je bilo vse moje delo. Sedal pa dclafn dan in noč, pa še ni tako narejeno kakor bi imelo biti. Pa kaj čem, saj to ne bo trpelo vedno. Vsake stvari je en-krat konec in vojske bo tuđi. Potem se povrne Janez in vse tiudo bo po-zabljeno."
»Ali se nić ne bojite mati, da bi se Janezu kaj hudega pripetflo?«
»Naka, te^a se pa ne bojim. Saj vsaid dan mopm, naj sa Dag ***«!•
na vseh njegovih potih ter ga mi pri-pelje kmalu zdravega domov. O, jaz sem prepričana, da bo on dalje živci kakor pa jaz.-<
vUoajva. da bo res tako. mati. Skoda bi bilo Janeza. ki je tako pri-den in pameten fant. Ali vam kaj piše?<
»Seveda mi piše. ^?ak teden dobim najmanj po dve kartici. O. Ja-nez ne bo pozabil name, če tuđi sto kanonov naenkrat grmi okrog njega.^
»To je lepo od njega. Pa kaj ste že prej rekli, mati, da bi radi nekaj govorili z menoj?«
•     .     *
Oht vidiš no, radi Janez* s* gre. Nekaj bi te prosila prav lepo. pa ne smeš biti huda, reci da nt boš!«
»fiuda, čemu neki! Le brž na dan z va§o željo!«
>»Q!ej, tu sem kupila piškote, to-bak in nekaj perila. Rada bi poslala Janezu, pa nič ne vem kako se to napravi, da je dobro za na pošto. Ce dobim ka^o kartico, ti sto že nesem doli v vas, da mi |o prebero, ista-kole reČjo pa ne upam nadlegovati vaičanov. K sreći sem pa ravno te* b« tafkidtla tun ^mai. pa wm ii
mislila: i kaj, ko bi mi tale    napravila."
»\z srca rada mati. Ali imate kak zabojček?^
>Tule bo nekaj!«
Urno je privlekla izpod peči star. lesen zabojček, katerega sva potem kmalu napolnili z nakupljeni-mi stvarmi. Ko je bilo že vse dobro zabito in zapečateno, sem napravila navrhnjo stran Še Janezov naslov, ki sem ga brala na kartici, katero je mati kakor najdražjo svetinjo, spošt-Ijivo držala v rokah.
»Tako mati. Je že v redu. Sedaj pa če hoćete, mu piševa še pismo.«
Starka me je pogledala zelo hvaleŽno:
»Ali res hoćei? Bog ti povrnl! Sa] papir pa imam. papir.«
Dala mi je papina in mi nare-kovala dolgo, Ijubezni polno pismo. Jaz pa sem vestno zabeleffla vsako njeno besedo.
Ker je bila pošta tako] v vaši, sem ii le isti dan kar sama odnesla na pošto pismo in zabojček. ter ]i naxaj grede prinesla potrdilo.
»Bog ti DovrnI.« ponovila le ne-Itetokrat. »Da bi le dobil! Kal praviš, ali bo dobfl?«
atmm ivflMdaJliO
\2. oktobra. Ob Donavi artiljerijski boj. V Dobrudži ie položaj neizpremenjen.
13. oktobra. Artiljerijski boi, Infanterijsko strtiianja ob cfH Donavi. V Dobrodži lirir.
IhAo uralso »sročilo.
12.  oktobra. Sovražna letal-ska flotilja je metala  na Konstanco bombe,    rastnmljene  bonbone in z bacili kotare inficiran  česenj ter le-talske strele.
13.   oktobra.      Položaj neit-premenjen.
Vojna z Rusijo.
RUSKO URADNO POROCILO.
12.  oktobra. Pred naiimi po-zicijami   ob   mosttšču     pri     Ikskilu, J8 kin jugozapadno od Rige, je sliŠa-la   posadka     našega    eksponiranega jarka dne 8.  oktobra  ob doI  5. po-poldne neko sikanje v bližnjih nem-Ških jarkih ter začutila takoj strupe-ni plin. F^lin se je razširil tako hitro, da nišo imeli vsi vojaki postojanke časa vzeti maske. Vojak Kijajev pri telefonskem    oddelku je  telefpnično posvaril bataljonskega poveljnika in svoje  tovariše,  potem  se je  zgnidil mrtevr.  Postojanka je  naznanila napad s plinom z raketo. Potem so položili Nemci zaporni ogenj granat z dušečim   plinom   za  mostišče  in   na desni  bre#  Dvine.      Pravočasno  je vzela posadka maske, ter začela sovražnika  obstreljevati     s    puškami, strojnimi    puškami in metali    bomb. Istocasno je namerila naša lahka artiljerija zbran ogenj na sovraŽne far-ke in oblake plina.      Sledeč prvemu oblaku plina, so napadli Nemci, dva bataljona. na ćeli fronti mostišča.Na-pad  pa je  iunaško    moštvo    naših strojnih pušk odbilo in močni ogenj naše artiljerije je  nrizadelal    Nem-cem velike izgube. Krogla naše težke artiljerije je razbila več    sovražnih cilindrov za plin.      Cez pol ure so Nemci    iznova  izpustili  plin  in  napadli. Zopet smo jih odbili. Proti .6. zvečer   so    tretfič izpustili plin ter poskusili napad še enkrat. Branitelji pozicije pri Tkskilu so hrabro obranili svoje pozicije. Preko reke Bol-durke je sovražni}: položil most pri vaši Bjelovce (9 km severno od Bro-dov). naše izvidne Čete so io zapazile in naša artiljerija !o je popolno-ma uničila.
13.  oktobra. Na zapadni fronti so pričeli Nemci v noči na 12. t. m. po  obstreljevanju  našega  jarka    na zapadnem bregu ŠČare pri vaši Go-rodoviči z ofenzivo, vzeli najprej kos jarka, mi pa smo jih v protinapadu s teŽkimi  izgubami vrgli nazaj. Jugo-zapadno od Bubnova so napadli naši izvidni oddelki sovražno postojanko, ki je zbežala.      Nato so zavzeli  so-\Tažni jarek in se tam vstalili. Jugozapadno od vaši Svistelniki ob Nara-jovki je poskusil sovražnik presene-titi    naŠo    pozicijo za zakopi,    naš ogenj pa ga je pognal nazal.
Nevtralna M>dba o ruskem poročllu.
Amsterdam« 13. oktobra (Kor. urad.) *Nieuwe Courant« se norčuje iz ruskep uradnega poroCan^a, da so letalci sipali na Konstanco bacile Kolere. Taka poročila zvi^ulejo vred-nost kotnunikeja ravrn tako malo, kakor opisovanje nemškesa napada ^ plinom na mostišče Ikskn. Će Rusi nimajo poročati ničesar beljšega, se zdi, da jim ne ^re posebno dobro.
Ruska odločtlna ofenziva spomladl
Koln, 13. oktobra. ^Kor. urad.) -Kolnische Zeitung« poroča iz Stock-holma z dne 12. oktobra: Izvajanja ^Russkega Invalida^, da je pričako-vati velike odločilne ruske ofenzive sele spomladi 1917. so romunsko ar-madno vodstvo zelo potrla. Izvajatlja poluradnega mskega vojaškega lista vsebujejo za Romunijo jasno namiga-vanje, da sedaj ni računati, da bi Rusi zavzeli Kovel in Lvov, oba glavna cilja zadnjih ruskih obupnih napo-rov. Kakor znano, pa je Bratianu z vso gotovostjo računa! na ta dvojni uspeh, kakor tuđi t nezvestobo Bol-garske napram centralnim državam, ali pa vsaj s prevratom v Sofiji. To-lažba s spomladjo 1917, kl naj vendar že enkrat prinese odločilno nisko fma(ro, pa pomeni za sedaj, da ostane Romunska na SedmograSKem v bistvu navezana na svoje lastne sile, od katerih pa je velrk del že izločen \z boja. Kar se tiče velike ofenzive proti Botearski. se zdi po izvalanjih >Russkega Invalida \ da je tuđi Rusija za enkrat opustila mise! nanjo in upanjc Bratiana, da bo Rusija poma-
1 gala in dosegla uspehe. se je po ko-
I maj 5cst tednih  izjalovilo.
Rusfo Mezniško MsoUlo.
Amsterdamski    »Handelsbladet« poroia. da it bilo rusko geleznilko posolilo podpisano Ka trikratno vso-I ta kakor ie bilo raspoloženo.
Ruski notrai« irtilfiT o Tpfal
Petregrad. 15. oktobra. (Kor. u.)
Ruski notranji njinister je irjavil v razgovoru z zaitofmiki mo«liov«ke-ga čaiopisja. da te mora U vojna dobojevati do konca. Ta vojna se razlikuje od vseh dosednjih vp)en. Nlkdo se »e spominja podobne vojne. Ves ruski narod &e bojuje z vsem svojim bitjem in r vso sverfo krvjo.
RUSIJA IN ENTENTA.
Iz Rima poročajo iz dobroiafor-miranih krogov, da gre ruski veleposlanik pri Quirinalu 20. oktobra Luzern na dopust. Istočasno bodo baje štirje ruaki generalštabni čast-niki iz italijanskega glavnega stana odpokHcani. Odnošaji med Sonninom in ruskim veleposlanikom baje nišo posebno dobri in jih tuđi zadnje car-jevo pismo kralju ni izboljšalo.
Zatrjuje se. da Rusija nf padpisala londo nske pogodbe iz septembra 1914 glede separatnega miru. vsaj ne v tem zmislu, kakor se je iz Londona razglasilo. Rusija i ebajepredložila lasten pakt s posebni mi pogoji, ki sojih vse entent-ne države sprejele in pod-pisale.
Bitka za Bitolj.
BOLGARSKO   URADNO POROCILO.
14.   oktobra.    Makedonska fronta. Nobene izpremembe položaja. Med Prespanskim jeierotn jn Crno živahno artiljerijsko delovanje. V loku Crne navadni artiljerijski ogenj. Več slabotnih sovražnih napadov smo odbili. V noči od 13. na 14. oktober  so  izvršili  Srbi  z močnimi četami  napad severno od vaši Sle-viče, vrgli pa smo jih s krvavimi izgubami nazaj.      V dolini Moglenice slabotno artiljerijsko delovanja. Napad na visino Bahovo smo z lahkoto zavrnili. Na obeh bregovih Vardarja od £asa do časa slaboten artiljerijski ogenj. Ob vznožju Belašice planine mir. Na fronti ob Strumi boji med izvidnimi oddelki in mestoma slaboten artiljerijski ogenj. Ob obali Egej-skega morja živahno križarjenje so-vražnega brodovja,    ki bombardira visine pri Orfanu.
15.   okt obrat    Makedonska fronta.   Močan sovražn! napad s silami, ki }Ui cenimo na nekako eno divizijo, na odsek med cesto Bitolj   -  Klešt   -   Inra  in   železniško progo smo s teŽkimi izgfubaimi za sovražnika zavrnili. Po noči Je fzvršil sovražnik nadaljne napade, zopet pa smo ga z velikimi  izgnbamj  odbili. Vzhodno od  železnice smo s svojo artiljerijo v kali udušili sovražni pe-hotni  poskus napasti naše    pozicije. V loku crne se vrše trdovratnf boji. Vse sovražne napade smo z ročnimi granatami  zavrnili. V  dolini  Mogle-niče navadni artiljerijski ogenj. Sla-botne sovražne delne napade na visine  južno   od   Tarnova,   na   visino Bahovo in vrh Biijtiktaša smo zavr-nfli. Na obeh bregovih Vardarja slaboten artiljerijski ogenj. Ob vznofjtl RelaŠice   planine   mir.   Na   fronti   ob Strumi mestoma slaboten    artiljerijski boj in spopadi patrulj.      Ob obali I Egejskega morja mir.
Francosko uradno poročflo.
13. oktobra. Orijentska armada. Ob Strumi drži so^ažnik fronto Seres - Savjak - Barakli-DŽuma - Jeninah. AngleSke Čete stoje z njimi v stiku. V centrumii In na levem krilu slcoraj brez prenehanja artilierilski boj.
Angleško uradao poročilo.
\2.   oktobra.     Fronta   ob Strumi. Naša brigada na konjih, ki I je očistila deželo do roba Seresa, je I našla, da sovražnik    mesto    moćnoj brani. Dojranska   fronta.   Iz-1 vršili smo nadalje napade na sovraž-l ne jarke. V noči 10. oktobra smo dve I postojanki potisnili nazaj ter vjeli nekad Bofearov in Nemcev.                 I
13. oktobra. Dojranska fronta. Severno od Dolžetov ir> Hoilja smo napadli strelske jarke. Po silni obrambi je sovražnik zbežal te pustil na mestu 50 mrtvih.
Ob obletnici bolgarske vojne.
Sofija, 15. oktobra. (Kor- urad.) Ob obletnici nastopa Bolgariie v evropsko vojno, je izdal generallsimus Žekov armadno povelje, v katereni najprej poudarja, da je bila vojna potrebna in pravi: Borba za ujedinjenje naših plemen še ni končana,Brez-1 Stevimi na5i sovražnik? so oslajbljeni poraženi pa Se nišo. Poskulali hodo vojno zavleči. v nadi, da izboljSaJp svoj položaj. Le na$a moC jih bo ori-sifila, da se vklonijo na§i vq1j:. Sdo-znali bodo, da Bolgar raj^l častuo umre. kakor pt da bi prenaial sramoto poraza ali suženjstva. Ztnml bo odU ki bo mosti vi4ritti tefeMR
*237. Stev.
•SLOVENSKI NAHOD%  «t 16. oktofa* I9i*
Stran 3.
Sovražniki v Atenah.
London, 13. oktobra. (Kor. ur.) >Morningpost« poroča iz Aten 13. t. itl: Preteklo noč ]e zasedel izkrcani francoski odde-lek atenski kolodvor žc-leznice vLariso ter je prepreci! odhod z mornarji zasedenega vlaka v Lariso.
Lugano. 14. oktobra. Ententne ćete so v Atenah zasegle ves za La-riso nanienjeni grški vojni materijal. Orški vndilni policijski uradniki so bili odstavljeni. Njih mesta so pre-vzeli ententni častniki.
Atene, 14. oktobra. Francoski poveljnik na Krfu je prepovedal odhod 500 grških vojakov iz Preveze, ki jih je grška vlada odpoklicala.
Amsterdam, 14. oktobra. (Kor. urad.) Po brzojavki Reuterjevega urada v Londonu, javlja *Morning-post iz Aten 12. oktobra: Ko je iz-krcan francoski oddelek preteklo noč v Atenah zasedel postajo železnice v Lariso> sta ravno prišla dva bataljo-ra, ki naj bi se bila odpeljala v Lari-so. Bataljona sta se umaknila. Oficir, ki je vodil francoski odelek, ni do-volil. izprazniti vlak. Francsski od-delek dobi znatna ojačenia. Drug francoski oddelek je šel v Pirej, da rrevzamc vojno ladjo >Sara«. — Iz Aten jav'jajo 11. oktobra >Morning-post<'. da so pred kakimi 14. dnevi bili oddelki errških čet iz Kalkisa po-klicani v notranjost Beocije. Čete, ki so stale na raznih krajih Peleponeza. so bile poklicane v Korim, odkoder bi lahko v najkrajšem času dosegle Beocijo. Kraljevska domena Tatoj je močno utriena. Doliodi so strogo za-straženi in je vstop dovoljen samo s posebnim dovoljeniem.
Amsterdam* 15. oktobra. (Kor. urad.) Iz Aten poročajo: Aliiranci so zasedli v svrho kontrole trgovskega prometa v Pireju. utrdbe. ki obvla*-dujejo mesto.
Lugano. 15. oktobra. »Tribuna« javlja: Ententne čete so zasedle ob-rambne baterije v Salamisu in Pire-ju. V Atene je dospel tuđi oddelek ruske pehote. Železnica Atene- La-nsa-So!un se nahaja v četverozvez-nih rokah. Venizelistično Časopisje naznanja, da se po njft pripeije Veni zelos v grško prestolico.
Hane zahteve četverozveze.
Atene, 13. oktobra. (Kor. urad.) Reuter: Admiral Fournier je poslal grški vladi novo noto, v kateri zahteva pravico kontrole nad grško policijo ter da se naj grškim dr-žavljanom prepove nositi o r o ž j e. Nadalje naj se prepove p o š i 1 janje vojnega materijala v Tesalijo in konfiscira za izvoz v Tesalijo določeno pšenico. Grška vlada ie vse te zahteve ak-ceptirala.
Razpust rezervistovskih Hg.
Ženeva, 15. oktobra. Zastopniki entente v Atenah progiasajo zveze grških rezervjstov za razpuščene. Smatra se. da bodo dali voditelje re.-zervistov zapreti.
Apatija v Atenah.
Italijanski listi poročajo iz Aten: V grškem glavnem mestu vlada po-polna apatija in izrocitev grškega brodovja ententi ni povzročila med prebivalstvom nikakega razburje-nj a, nobenega incidenta, kakor da bi se Šio za vsakdanji dogodek. časopisje objavija precej zmerne komen-tarje: venizelistični listi pravijo, da je nastop četverozveze posledica za-hrbtnih intrig, ki so jih kovali ofici-jalni krogi proti ententi, antivenizeli-stični listi trdijo. da imajo nasilni ko-raki entente namen prisiliti Grško k intervenciji. Izkrcani grški mornarji so nastanjeni v javnih poslopjih. Ćelo Venizelisti so presenećeni, da se skoraj nobeden izmed njih ni hotel pridružiti ententi. akoravno je kralj to izrecno dovolil. Govori se. da bo admiral Fournier porabil grške tor^edovke v bojti proti nemškim podmorskim čolnom.
Kralj Konstantln ostane neomajen do konca.
London, 14. oktobra. (Kor. ur.) »Dailv Telegraph« poroča iz Aten: Neki diplomat, ki je bil sprejet v av-dijenci, je kralja Konstantina rotil, da naj spremeni svojo politiko. Krali mu je odgovoril, da raje izgubi pre-stol, kakor da bi spravil Grško v nevarnost. On da je prepričan, d a Romunije v kratkem času ne bo več. Ako se Grška udeleži vojne, potem bodo Nemci poslali svoie čete po osvojitvi Romunije na Grško in to bi zadela ista usoda kakor Srbijo in RomunUa
Krali hi srikl sonuuiL
Atene, 14. oktobra. (Kor. urad.) List »Chrooos* poroča, da bo kralj priredi 1 parado mornariškega mo-štva, kateremu bo čestitaj, da je ostalo zvesto svoji prisegi.
Dve vladi na GrSkem.
Ženeva* 14. oktobra. (Kor. ur.) »Journal« poroča iz Aten: Provizo-rična vlada v Solunu je sestavljena
tako-le: Venizelos, ministrski predsednik; Negropontis, fi-nance; Polotos, zunanje zadeve; Argyropulos, državni podtajnik za zunanje zadeve; M i a u I i s, mornarica; Sop huliš, notranje zadeve; Din gas, prosveta; Mi-ehajokupulos, trgovina. Spy-r o s s i m u s je bil imenovan za predsednika zbornice.
Solun, 13. oktobra. Venizelos namerava sklicati staro grško zbornico z venizelistično većino k zase-danju, Češ. da je bila ta zbornica pro-tiustavno razpuščena.
Zeneva. 14. oktobra. Danes je izšla prva številka uradnega lista solunske provizorične vlade. Uradni list publicira ćelo vrsto naredb o uvedbi davkov, konfiskacij raznih premoženj, imenovanja uradnikov. razpis naborov in pozivlja prebival-stvo otokov in nove Grške. da se naj pokori v bodoče edino Ie provi-zorični vladi. Govori se. da hoče Venizelos proglasiti Solun za glavno mesto Grške.
Venizelosovi ministri.
V Venizelosovem kabinetu se nahajajo možje, ki so še pred kratkim igrali v Atenah odlično vlogo. Minister Argvropulos je ćelo naveden tuđi kot član Lambrosovega, to-rej oficijalnega kabineta. Prej je bil prefekt v Larisi. Politis je bii se do II. oktobra državni podtajnik v aten-skem zunanjem ministrstvu, Negro-pontes je znan bogataš in zastora kot poslanec Atene, admiral Miaulis je bil še do nedavna na glasu, da je kraljev pristaš. Minister Sophulis je bil pred leti gubernator v Makedoniji. Doma je s Samosa. Sophulis, Dingas in Spiromisos. ki zastopa kot poslanec Himaro, so osebni Venize-Iosovi prijatelji. Mihalokopulos. poslanec iz Patrasa, je bil trgovinski minister že v enem prejšnjih Venize-losovih kabinetov.
London, 15. oktobra. (Kor. ur.) Reuter javla iz Aten: Dosedanji generalni ravnatelj zunanjega ministr-stva Politis je odpotoval v Solun, da prevzame portfelj zunanjrh zadev v provizorični vladi. PoTitis ie izjavil, da se bo v kratkem podal v posebni misiji v zapadno Evropo.
Obnovitev   odnošaiev   med atensko
vlado in entento. Atene, 13. oktobra. (Kor. urad.) Reuter. AngleŠki poslanik je obisk^l zunanjega ministra ter je s tem vzpostavil zvezo med entento in novim grškim ministrstvom.
Venizelos prosi za priznanie entente.
London, 13. oktobra. (Kor. ur.) »Morningpost<' javlja iz Aten: Venizelos je zaprosil četverozvezne države, da naj priznajo provizorično vlado v Atenah.
Zenev«, 13. oktobra. (Kor. ur.) »Journal« poroča iz Soluna: General Sarrail ter konzuli Francije, Anglije, Rusije, Italije, Srbije, Belgije in Romunije so posetili Venizelosa. Venizelos je zastopniku lista »Echo de Pariš« izjavil, da upa. da se bodo njegovi nacrti posrećili. Položaj kralja smatrapo dogodkih 11. t. m. za ne vzdržl ji v.
Program Venizelosove Grške.
Solun« 13. oktobra. (Kor. urad.) Reuter. Preteklo noč je govoril Venizelos na banketu, prirejenem mu od odbora za narodno obrambo. Re-kel je: Grška mora pregnati ded-nega sovražnika s svojega ozemlja ter mora izpolniti svoje zavezniške obveznosti napram Srbiji. Tuđi Je naznanil, da bo sklical vojni narodni zbor, kl naj postavi nove garancije proti kršenju ustave s strani viada-jočega kralja.
Itaiiia za zaTeznfftvo Grške.
Lagano. 14. oktobra. Italija se Ie morala znorva ponižati pred An-grlijo. Vse italijansko časopisje Je razlagalo že tedne in tedne, da Italiji ni všeč udeležba Orške na vojni. Nekateri italijanskf listi so ćelo po-trdili panžko vest da Itaiiia ne želi grškeza zaveznika. Ker pa |e bila v angleški spodnji zbornici stavljena tozađevna Interpelacija. \t prisilila Anglija Ttalijo. da nradno razglaba, da se italijanska vlada nikdar ni protivila zavezniitvu GrSke. Italijansko I SMflritie mola k tej viadni izjavi,    i
ItaHani v Mu
»Albanische Korrespondenz« poroča: Italijansko Časopisje priobčuje podrobnosti o nađaljnem pohodu Ita-lijanov v Epiru. Medtein ko je en de-tachetnent zasedel Klisuro v dolini Vojuše. je zasedel po teh poročilih iz Arffvrokastra odposlani kavalerij-ski detachement Episkopi in Qjwjru-kat in napravil zvezo P3tom iz Del-vi#a delujočega kavalerijskega od-delka. Episkopi m Gjorgukat sta v dolini Drini (Zrinos) 18 kilometrov južno - vzhodno Argyrokastra, na cesti od tega mesta v Korica. Tu se odcepi v Santi Ouaranta vodeča cesta. Po i talijanskih poročilih ne za-deva italijanski pohod v Epiru nikjer na grški odpor. Čete naletavajo zgolj na grške oddelke, ki se umikajo v no-tranjost. »Temps« poroča. da so se grške vojaške oblasti umaknile v Ja-nino. Orški prefekt v Argvrokastru in osobje prefekture ie rudi zapustilo mesto. »Oiomale d* Jtalia« izjavija. da je pohod Italijanov integrujoč del vojaskega balkanskega programa, ki je bil degovorjen med Sarrailom in Cadorno. List nadalje pravi, fia je potrebno, da se zagotovi za Valono primemo zaledje.
Boji na moriu*
AMERIKA IN PODMORSKI COLNI.
»Petit Parisien« poroča Iz VV'ashingtona. da namerava državni tajnik Lansing razširiti dosedanjo širino teritorijalnih voda z ozirom na dejstvo, da nesijo moderni topovi mnogo delj, na najmanj 40 morskih milj od obali.
Poveljnik ameriškega atlantske-ga brodovja poroča: Mornariški oddelek je ukazaL da se mora obal Nove Anglije strogo nadzirati ter udejstviti, ali so upravičene vesti, da se nahaja tam tajno oporišče za brezžično brzojavljenje, kar bi kršilo ameriško nevtralnost.
Ko je dospel dne 11. oktobra francoski parnik »Espagne« v No*'i Jork, se je oddahnilo vse mesto. Dva dni že je vladal velik strah zaradi blizine nemskih podmorskih čolnov. Na ladji so se nahajali Amerikanci in Šarah Bernhardt, ki hoče v Ameriki gostovati. Sedaj vlada mnenje, da se nemški podmorski čolni ne bodo več prikazali ob ameriški obali.
Poslanik Gerard o ^dirašajih med Zedinjenimi   državami in NemČijo.
New York, 11. oktobra. (Kor. u.) Brezžično poročilo zastopnika Wolf-fovega urada. Zakasnelo.) »Evening-post« priobčuje pogovor z ameriškim poslanikov v Berlinu, Qerardom, v katerem ta nedvoumno ugovarja, da je njegovo vrnitev v Zedinjene države provzročila potreba, da se vlada v Washingtonu posvari radi namena NemČije, da prične zopet boj podmorskih čolnov brez razlike proti nevtralcem in sovražni plovbi. Poslanik je izjavil, da bi se nasprotno ne bil upal na pot. ako bi ne bil prepričan, da so odnošaji med Zedinjenimi državami in Nemčijo tako prijateljski, kolikor Ie morejo biti in da se mora povsem pričakovati, da se bodo zadovoljivo nadalje razvijali.
Pred američko obalo.
Iz Curi ha poročajo: Ob ameri-ški obali je bilo dosedaj potopljenih. 19 velikih parnikov, kar je nrovzro-čilo v ententnih krogih veliko raz-burjenje.
Potopliene ladle.
Iz Christijanije poročajo 14. oktobra. Včeraj ponoči je bil za Romunijo doloceni municijski parnik Bistrica« (3866 ton) spotoma Dotop-!jen od nemškega podmorske«ra čol-na. ki je pripelial mnštvo v Svltefjord od koder se je na krovu neke ruske jadrnice odnelialo v Vardo. Poroča se. da ie bi! parnik s tovorom vred zav.irovan za 25 milijonov kron. — Angleški parnik »Oardebec<- je b!l potopljen, enaist mož pogrešajo, 12 moŽ je bilo rešenih.
Ruski   parnik   »Merkator«   «/>827
ton) je bil potopljen. V Kodanj in Vadsol so pripeljaJi moStvo dveh tor* pediranih parnikov.
Ansleška blokada.
NVashingtonski          poročevalec
»Daily Newsa« poroča, da Je Švedska vlada nedavni pod roko vprašala washingtonsko vlad^, kako stališče bi zavzemala Amerika napram šved-skemu predlogTi srlede sktiDnefra protesta proti angleškf blokadi. Državni departement je nato sporočfl šved-sketna posbnfkn. da se drži Amerika svoje tradicionalne politike, da ne sklert z nobeno državo pogodbe proti kaki tnfi državi.
An^ieška mot* ncvtrahilm   državnu
Anglegka vlada Je Izdala kot »bek* liste memorandum zaveznikov vladam   gotovih   nevtrainih   driav
glođe nrviMmja s podmorskimi čolnl. Spis se gboi:
Z oztrotn na razvoj podmorske plovbe in z ozirom na naštop, ki ga je žal v sedanjih časih pričakovati od sovražnib podmorskih čolnov, so spoznali zavezniki za potrebno, — ne samo, da varujefo svoje vojne pravice in prostost trgovskega plovstva, marveč Uidi, da se izognejo nevarno-sti disputov — da nujno naprosijo nevtralne vlade, da store potrebno (Če tega že nišo siorile>,da preprecijo podmorskim čolnom vojskujočiH se držav, kakršenkoli bodi njih namen, da ne bodo uporabljali nevtralnih voda, pristanišč in morskih čest.
V   slučaju    podmorskih    čolnov vplivajo na    principe    mednarodnih pogodb  specijalne  in  nove  določbe:
1.   vsled  dejstva,  da plovejo te enote  pod  vodo  in   lahko    ostanejo tam ter se morejo na ta način odteg-niti vrsaki kontroli in vsakemu opa-zovanju.
2. vsled dejstva. da jih ni mogoče identificirati in določiti njih narodne-ga značaja, namreč ali so nevtralne ali  pripadalo    kaki    vojskujoči    se stranki, ali so trgovske ladje, ali vojne, ker torej    ni    mo^^če   jim vzeti možnost, da bi napravile škodo.
Kraj, ki daje podmorskemu čol-nu daleč od njegovega oporišća možnost za počivanje in osveženje zalog, prihaia z ozirom na ugodnosti in pri-rastek moči. ki ga daje na ta način podmorskemu čolnu, na isto stopnjo kakor baza za mornariške operacije.
Z ozirom na te okolnosti so zavezniki mnenja, da naj bodo podmorski čolni izključeni od ugodnosti, ki gredo po dosedaniih priznanih mednarodnih pravilih vojnim in tr-govskim ladjam v nevtralnih vodah, morskih cestah ali pristaniščih z ozi-rom na njih bivanje v njih.
Vsak podmorski čoln kake boju-joče se drftve, ki priplove v kako nevtralno pristanišče, naj bi se tam zadržal.
Zavezniške vlade porabljajo to priliko, da opozore nevtralne države na to resno nevarnost. ki caka nevtralne podmorske čolne na plov-stvenih cestah, kjer se vozijo podmorski čolni bojujočih se držav.
Spanska in podmorski čolnf.
V  senatu je interpeliral senator Domine vlado glede avstrijsko-nem-
ške vo|ne podmorskih čolnov. Po-sestniki ladje so trdno odločeni ustaviti pomorski promet, če vlada nt doseže izrecne obljube, da španske ladje brez konterbande ne bode ogrožene. Notranji minister je apeli-ral na patriotizem posestnikov ladij. ki morajo zagotoviti mednarodni promet.
NEMSKO - HOLANDSKA   AFERA.
Berolio, 13. oktobra. (Kor. urad.)
VVolifov urad poroča:
»Nieuwe Rotterdam. Cour.« je brl poročal, da je dobila proga Hol-land - Amerika od svojega urada v New Yorku brozjavko, ki |e potrdila, da je izjavil poveljnik podmorskega čolna, ki je potopil parnik »Blom-mersdijk, da bo potopil vse ladje, ki bodo pristale na Angleškem.
K temu je pripomniti, da je ta trditev brez dvoma v toliko pomot-na, da je najbrže govoril poveljnik podmorskega čolna o ladjah. ki se peljedo s konterbando na Angleško. Kar se tiče konkretnega slučaja »Blommersdijka-, bo treba počakati odločitve pomorskega vojnega sodi-šča, čegar razsodba se bo seveda izvršila po pravu in zakonu brez vpli-va mišljenja tretjih.
Amsterdam, 14. oktobra. Reuter-jev urad javlja: Haaški dopisnik »Associated Presse« je imel pogovor z nizozemskim ministrom zunanjih del o potopljen ju parnika^ ^Bloumers-dijk«. Minister je rekel: Ne morem si misliti, da bi nemška vlada zago-varjala potopljen je »Bloumersdijka«. Prejemši poročilo nizbzemskega poslanika v Washingtonu, je poslala nizozemska vlada v Berlin noto, v kateri je prosila pojasnila glede potopa te žitne ladje. Stvar se ne da drugače razlagati, kakor da je vroče-krven zapovednik podmorskega čolna instrukcije napačno tolmačil. Zapovednik je dognat, da je ladja oto-vorjena z žitom in da se ustavi v Kirk\val!u ter jo je neusmiljeno potopil, ne oziraje se na to, da je bilo žito konsignirano na nizozemsko vlado. Će bi bil v Nemčiii na krmilu Tirpitz, bi bilo tako postopanje se razumljivo, a o Bethinann - Holhvegu ne morem kaj takega misliti. PriČakujern zane-sljivo, da bo Nemčija zanovednika podmorskega čolna desavouirala in plaćala odškodnino za to absolutno neopravičeno dejanje.
Bitka ob Sommi.
Berolin, 14. oktobra (Kor. urad.) Od pristojne vojaske strani pišejo Wolffovema uradu. Doji dne 11. in \£. oktobra so po nataujnejših ve-steh dosegli med Aurro in >omnio 7iasti v od ;eku od Courceletša do gozda Saint Pierre Vanst deslej ^e nikdar zn:*no srj'U»si in Ijutost. Ćelo sila boi najoče^a ojrnja v vrvih dne-vih oktobra, Yi4*ir povećanje so vztrajni branilci sommske fronte smatrali za nenjojecee. lc bilo preko-šeno po artiljcriiskcm ognju dne 1J. in 12. oktobra. A vzlic dolgo ur tra-jajoči, nečuveni toli žeieza se Angle žem ni posrečilo. spraviti nemske pozicije do tega, da bi bile zrele za juriš. V gostih valovih jurišajoče kolone so bile v nemškem zapiralnem ognju koj v začetku ustavijene. Vzlic silnim izgubam so vedno novič na-skakovale nemške pozicije. Pri Sail-Ivju so šestkrat začeli juriš. Vsi napadi so se z velikimi izgubami za sovražnika popolnoma ponesrečili. Nemška infanterija je zapustila svoja granatna zavetišča in je stoje postre-lila sovražne jurišajoče kolone s puškami. Po poročilih čet so bili an-gleški vojaki zopet popolnoma pijani. Boji 11. in 12. oktobra pomenijo nov velik neuspeh Angležev in Franco-zov ob Sommi. j^se bolj kaže, da bodo ob nepremakljivi nemški fronti ravnotako izkrvaveli, kakor Rusi v Galiciji.
FRANCOSKO   UPADNO POROČILO.
13. oktobra popoldne. Noč je bila na obeh bregoviti Somme zelo burna. Obojestranske praske in obstreljevanje so dosegle v odseku Morval - Bouchavesnes - Ablain-court - Chaulnes časih veliko silo.
13. oktobra zveče r. Se-verno od Somme nam je vzel nemški napad z metali ognja nazaj nekaj ko-sov iarkov ob robu gozda Saint Pier-re Vaast. Južno od Somme sta obe artiljeriji nadaljevali šimi boj. V okolici Verduna na obeh straneh od Časa do časa artiljerijsko delovanje. 2. ostale fronte ni poročati niĆesar.
Đelgifsko nradno poročHo.
13. oktobra. S fronte ni poročati ničesar.
ANGLESKO URADNO POROClLa
12. oktobra popoldne. Čez noč smo izvršili 5 nenadnih napadov v pokrajini Messimes, Bois .Orenier m Haisiies. Vjeii smo oekaj maž ia
prizadejali sovražniku izgube. Južno od Ancre ni ničesar poročati.
12.   oktobra  zvečer. Izvršili smo napad med našo fronto    in potjo iz Bapauma v Peronne. Zago-toviii smo si že uspehe ter vjell več mož. Bitka traia. Cez dan je obstre-1 je val  sovražnik  z  veliko  silo naše jarke severo - zapadno od Le Sarsa in se\rerno od Courceletta.
13.    oktobra       popoldne. Včeraj  smo  potisnili     svojo    fronto med Oueudecourtom in Lesboeisom ter tuđi severo - zapadno od Gueude-courta naprej. Vjeli smo kakih   150 mož. Ponoči smo zavmili    sovražni napad severno od prelaza Stuff. Zad-ujo noč so vdrli oddelki v pokrajini pri Cernu m Armentieresu na 14. toc-kah vr sovražne jarke, vjeli več mož ter provzročili velike izgube.
13. o k t o b r a zvečer. Južno od Ancre močno sovražno artiljerijsko delovanje. zlasti v pokrajini Gueudecourt. Martinpuich in severno od Courceletta. Sovražni oddelek je poskusil po obstreljevanju zajurišati naše jarke severo - vzhodno ocf Wul-werghema, mi pa smo ga z ognjem spodili nazaj.
Še   dva  meseca angleške ofenzive?
»Dailv Express« poroča s fronte ob Sommi. da računa general Haigh z možnostjo, da bo trajala angleška ofenziva ob Sommi še dva meseca.
Napad   angieško - franeoskih   letal.
Amsterdam, 15. oktobra. (K. u.) Iz Londona poročajo uradno: Veliko Število angleško-francoskih letal je izvršilo 12. t. m. uspesen napad na Oberndorf. Tri angleška letala se nišo vrnila.
Ententno letalstvo. Berolin, 15. oktobra. (Kor. ur.) Dne 12. oktobra je izjavil angleški ministrski predsednik Asquith v po-slanski zbornici: »Naša letaJa so dobila popolnoma vlado v zraku.« Na-sproti tej nedokazani trdrtvi je se-stavilo nemško armadno vodstvo na-tančno listo vseh meseca septembra sestreljenih in resnično v nemško posest dospelih letal — in to Je bist-Y$ni razloček proti netočnim naved-bam entente. Lista obsega v celem 74 sovrainih letal, 21 franeoskih in 53 angleških. Od 23 razbitih letal, ki so zgorela, ni bilo več mogoče do-gnati imen letalcev, druga imena so z natančnimi navedbami o apara4ih
ammjma y nfimSab U^u
Stran 4.
.SLOVENSKI NAKUUV OM 16. aktobf* 191*»
237. §tev.
AmofiluHNi m Mndil lmtt»
Francosiri Bsti poro&ajo, da bo
Ooslala kanactek* vlada v kiaikctn ameriško legijo na zapadno fronto. AmeriSd leetlomrU imalo svote častnike ter no*ik> na feptai kokardo v oblik! zveade.
Težkoee y tz<feftOY*ii|ii morio«*.
Bern, 14. oktobra. (Kor. urad.) V včerajsnfl se|i francoske zbornice se )e v navzočnosti mnogih poslan-cev im številnega občinstva nadalje-val razgovor o interpelaciji glede efekttvnc^a stanja Francoske. V debati je murricijski minister po^asnje-val težkoče pri zamenjavt Specijalnih defavcev in je rekel: V treh mesecih bi bll! vsi, sedaj v vojnih obratih zaposleni pripadniki letnikov 1915/17 ua fronti. Odstranitev nadalfnKh let-i»ik?ov pa bi ojrrožala rezultat vojne produkcije. Sedaj Je zaposlenih 22"7 cdstotkov Žensk v vojnih obrarih. Ako bi se hotelo dcrvoliti Se več mož prostih, bi se morala predvseni stro* jila izpopolniti.
Nemiri na Irskem.
Na Irskem se tajne zveče zao*. sdbUejo. Zlasti deluje zveza takozvanih »Irskih bratov«. V Dublinu in Belfaastti šteje ta rveza ie več ka-kor 2000 članmr, kl se triKHfo dobiti orožle.
Turska   vojna.
TURSKO URADNO POROClLO.
14.  oktobra.      Kavkaski fronta. Na deftnetn krila artiljerijski ogenj. Na levam krilu praske, ki so potekale nam v prilog. Na ostalih frontah nobenih pomembnih dogod* kov. — Na ^ ft 1 i S ki fronti so uničile naše čete. ki so v noči  od 11. na 12. oktobra izvršile na raznih delih sovražne fronte    presenetljive napade, mnogo orožja in sovražne strelske Jarke.
15.  oktobra.      Perzijska fronta.  Trije savražni  konJeniSH eksadroni, ki so se skušali t vseh strani približati Bidjaru. so bili odbiti. — Kavkaska fronta. Na desnetn  krilu praske. SmTažrrf  od-delek. ki je sknšal v gostih vrstan prodreri. smo z uspešnim ognjem po-polnoma razpršili. Nenadni sovračžnl napad na del naflh DozidJ na levetn krilu smo s svojrm ognjem zadržali in % napadom odbili. SpopatH patmli na tem kriln so potekli natn v prilog. Ma ostali fronti nobenih pomembnih dogodkov.
Razne politične vesti
= Avdijeac* Cesar Je sprejd v soboto v posebno dolglh avđijencah omanjega ministra barona Đuriana, berlinskega veleposlanika princa Hohenlohe m vpjnega ministra barona Krofcatitia.
= Saborska volltev na Hrvatskom. Kakor smo poročali. se Je vr-šMa dne 12. oktobra v okraju Hrtkov-d nadomestna volitev saborskega poslanca. Okraj Hrtkovci je popreje zastopa! v saboru po«lanec pop Oiga Jović, član samostalne srbske stranke, ki je lani umrL Sedaj }e kan-didiral hrvatski minister Imbro pl. H i d e % h e t h y, ki je bfl brez proti-kandidata izvoljeti. Od 1833 volflcev jih je glasovalo 738.
= Đissolatl priiateti Jugoslova-nov? Preko Cnriha poročajo, da »Avanti« v nekem poročilu iz Rima namiguje, da viadajo v itaHjanskem kabinetu nesoglasje. Bissolati se kaže velikega prijatelja Slovanov, zato pa je priŠel v oštro navzfcriŽje zlasti s Somnnom.
— Italija proti podaHšanin vofne. »Italia« piše k zadrrtemn gr^voru LIovd Georgesa: Cilji Llovda Geor-gesa, ki govore o karaovanju Nem-čije, ne spadajo več k vojnim ciljem četverozveze. Vojskavati se do Ur črpanja osrednjih držav bi pomenik) vsled odporne sile osrednjih držav samomor. Tako zavlačevanje vojne more hiti bogati Angiifl vseeno, ali njeni zavezniki gledalo tako zavta-čevanje vojne s čisto drugačnmii čustvi.
= Letina na Francoskem. Bern, 13. oktobra. Kakor poroča »Temps« iz trgovinskega rmnlstrstva, ni bila letina na Francoskem že đolgo tako slaba kakor letos. Kakor sa kate, znaša letina k večjera« (50 mflUonov metrsklh stotov, rrancMft^pa potr»-buie z armado vr©d 86 mfHJoiKj^v m^-trskih stotov žita,
išli ii pima MH
Oditkovioit. MonMrtOd vfli štabni »etravnik <tr. Anton Valentin čič je odlikovan % oficirskim križem Fran Josipovdffa r#cta z vdh no dekoracijo v prtaianie libornecm in požrtvovalnen ttefbovanfa v vojni, momariškl   iMbfli   »Iravift
mtmf    s    vitostirim    kriMma Fraa
Joaipovega reda % vojno dekoracija
Gorotki olmm Havar a MffaUni
■rak svoiooa UvmIi v GorlcL Gori-
Ud okrajni glavar baron Baum ie govoril z nekim sotrudnikom »Cfaraz. T.c, ki podale opis zadnjih ur bivanja gosp. glavari* v Gorici. V Ljubljani sta bila 6. avgusta glavat in policijski komisar baron Winkler. Prišlo je telefonsko poročilo, naj odpo-tujeta takoj v Gorica Ko sta dospe-la ponoči v Sempas, je strašno gr-melo s Podgore in Sabotina, ceste priSempasu so bile pod zapornim ognjem. Skozi okno neke prazne hiše je zlezei baron Baum in tam preno-čil. Na mestnem magistratu v Gorici je dobil ostanke oblasti, na cestah so stale ženske in otroci in vpraše-vale, kaj naj store. Glavar je sveto-valf naj vzamejo s seboj kar morejo in naj beže. Vse mesto se je treslo. hiše gorele, žene in otroci jokali. Ob 3. popoldne je dobil vojaško obvesti-la da se mora Gorica izpraznitl S svojim slugo je bežal Cez vrtove in travnikc v PcKlturen. Podturenski župnik ni hotel iti proč, zato je ostal tudl del tamošnjega prebivaistva v Gorici. Dne 7. so vdrle italijanske straže v mesto, 8. so be^unci zapu-ščali mesto že skozi italijanske vrste. Zadnje dni je bilo v mestu okoli 2000 prebivalcev, 75 od5totkov žensk. Italijani so odpeljali več ljudi, ćeš, da so avstrijski vohuni. Mogo-če, da se je iz Kormina vrnilo nekaj ljudi v Gorico; ne veruje pa, da bi bilo v Gorici sedaj okoli 6000 ljudi, kakor zatrjujejo Italijani...
Smrt med beguncL Na Savi pri Litiji je umri Fran Krševan iz znane družine z Gradišća nad Prva-čino. Dosesrel je starost 77 let.
Legar v Trstu. Od 7. do 14. t. m. je bilo v Trstu 35 slučajev legarja. Umrla je ena oseba.
Dalmatinsko dete roieno s sabljo. Zadrški »Narodni list« poroča, da je neka Dalmatinka iz 2uljane povila v Ameriki krepkega dečka, kateremu se na bedru leve no^e pozna sablja. Hrvatski novoroienček je vzbudil v Ameriki senzacijo in ameriske novine pišejo o njem na dolgo in široko. »Narodni list« pravi: »Eto dakle or>et jedan Hrvat, koji Ima da bude velik junak. Po tom bit će opet rata. nije ni ovaj zadnjL"
Zapiemba imovine avstriiskih podanftov v zasedenem ozemliu. Italijanski listi porocajo, da je generalno tajništvo za civilne zadeve pri najvišjem armadnem vodstvu že odredilo zaplembo v zasedenem ozem-Hu se nahajajočih posestev avstrij-skih podanikov: grof Fran Thurn-Valsassina. grofica Matilda Christal-nirc. grofica Ivana Chatnarmć, rojena grofica Strassoldo, ero! Tienrik Dubskv. grof Amadej Tliun-Hohen-stein, barem Moll-Wolfsberg. baron Maks Kuhn von Kuhnenfeld in baro-nlca Ol^ra Kuhn von Kuhnenfeld. Vsa ta posestva so v Furlanijl.
Kdo vć kal? Fran Prinčič, 3.122. marškomp.. pesp. St. 17. išče svoje stariše Karola in Alojzijo Prinčič iz Kozane št. 95, o katerih je izgubit vsak sled, ođkar traja vojna z Italije Kdor kaj vć. naj sporoči našemu uredništvu. Fran Beltram, pešpolk 5t. 97. 1. komp.. bi rad iz\'edel za bivališče svojih starišev z Vogr-skega §t. 145. Kdo bi kaj vedel, na] spor oči našemu uredništvu.
Kdor kai ve o moji sestri Aloiziji
Krajnicrer iz Komna na Krasu st, 71.
naj blagovoli to sporočiti na naslov:
Ivan Krajniger, Perovo št. 25, pošta
. Kamnik.
Dnevne vesti.
—  Odlikovanje. Z železnim križ-cem s krono Je bil odlikovan računski    podčastnik    87. pe^polka    Riki V r e č er.
—  Padel Je na italijanski fronti predmojster nekega havbičneRa pol-ka Josip H r e § č a k, zadet od so-vražne granate.
—  Zahvala.     Za   mnogobrojne prisrčne častitke. došle mi povodom mojega imenovanja za general-štab-nega zdravnika, izrckam svojo naj-iskrenejšo zahvalo. Dr. E. Gcdul-d i g e r, gen. št zdravnik.
—  Umirovljeni   driavni oastav-llaad se potegujefo za to, da bi se Ihn izplačeval 17. avgusta 1916. do-votjeni enkratnl draglniski prispevek tuđi za napre] kot stalna draglnjska podpora in da bi bili draffinjskega piispevka V bodoće ddežni tuđi-oni ptniijoolrani nradnlkl in sloge, ki so bili dotedaj izvzetl. Kakor poročajo x Dimila. )e vlada oblinbfla. da se bo u lo ieUo kollkor mogočt ozirala.
—- Poaftoikaiito pmMm xa Caio-plse. Češki listi naznanjo, da )bn !• Zveza avstrijskfh tovaru za papir« a* Dunata flporočfla. da Jfan do 1. ja-mutfla 1917. ne more več dobavljati rotacijskoga im&rfa   Zjkto so Ceiki
izvodov In primorani bođo tuđi skr-Citi svo§ obseg.
—    Pospe^itev    pet   poMiatvali
wwiilma «Ul Glasom raspisa c kr. poliedelskega ministrstva z dne 30. septembra 1916, št. 44.155, ie c kr. ielezniSko ministrstvo naročito ravnateljstvom vseh državnih kakor tuđi zasebnih železnic. da se morajo pošilfatve semenskega žita vedno posebno pospeševati. Tuđi so izvze-tc od prometnih omejitev.
—  Oddahi konopnenih  vrvic ali motvezov. Na podlaci razpisa c. kr. deželne   vlade z dne   9. t. m. štev. 31.101 je v smislu ministrske naredbe z dne 7. t. m. št. 343. drž. zak., od-dati dne 19. in 20. oktobra 1916 od 8. do  12. dopoldne v srednjem ma-gistratnem poslopju, v skladišču na dvorišču v vojne namene konoplje* ve Vrvice v debelosti 1—2 mm. Dol-žan oddati    vrvice je vsakdo, ki jih poseduje ali sliranjuje v množini, ki presega 1 kg, torej osobito vsi izde-lovalci, prodajalci in podelovalci vrvic, vsi industrijski, trgovski, polje-delski in drugi obrati,    imetelji    pi-sarn, zavodov, družt»e itd. — Opro-stitve izdaia v posebno ozira    vred-nih  siučajih  c.  kr.  trgovinsko  ministrstvo neposredno. Pcxte1ovalci  vrvic   smejo  obdržati   polovico     svoje zaloge. Zasebna gospodarstva so pa dolžnosti    oddaie    sploh   oproSčena. Množine, katere presegajo 25 kg, od-pošljejo    se lahko neposredno  na c. in kr. vojaško poveljstvo v Gradcu, a se mora dotičnik ob navedenih ro-kih pri magistratu s transportnim po-trdilom izkazati. Odškodnina je dolo-čena  za  izdelovalce a K 85,  za  vse drut^e K ^'5 in  se  bode potom c. kr. poštnohranilničnega urada  izplačala. Kdor bi se ne pokoril in ne odcial za-!oge.   ali   jo  prikril,     zapade     strogi kazni.
—  Seznam vofnopoStnih   uradov pripuščenih     k     prometu     zasebnih vo nonoštnih  zavitkov.   5, S/III, 8, 9, 11,   13,   19,   19 II,   20,   20/V,  24,   36, 37,   39,   40,   42,   45,   47t   49,   51,   54, 55,   60,   63,   66,   69,   76,   79.   80,   84, S8, 93,  102,   110,  111,   113,  125,  128, 131,   133,   137,   138,   140,   145,   146, 147,   148,   153,   165,   167,   175,   176, 177,   178,   180,   181,   183,   184,   185, 188,   189,   190,   191,   203,   207,   215, 217,   218,   219,   220,   221,   222,   223, l'24,   226.  227,   229,   237,   239,   250, 252,   253,   2,55,   258,   259,   260,   267, 270,   271,   273,   274,   276,   277,   278, 281,   282,  283,   284. 286,   287,   289, 291,   292,   294.   295,   302,   307,   315, 316,   317,   31% 319,   323,   324,   334, 335,   336,   338,   340,   352,   354,   364, 368,   369,   271,   372,   376,   377,   378, 385,   386,   387,   389,   390,   392,   393, 399, 400, 400 U 400/III, 401, 403, 404, 405,   407,   444,   444/11   444/III,   509, 510,  511,   512,   513,   514,   517,   600, 602,   605,   607.   608,   611,   612,   613, 630. Zasebni vojnopoštni zavitki so od sedaj  naprej  dovoljeni  Ie  na  vojno-poštne urade ozir. etapne poštne urade s številko, ki  so  navedeni v gornjem seznamu.   Vsi  druRi v tem  seznamu nenavedeni vojnopoštni uradi oziroma etapni poštni   uradi  s  številko   so   za promet s zasebn-imi vojnopoštnimi zavitki   zaprti    Promet  zasebnih  vojnopoštni h zavitkov na vse c. in kr. etapne poštne   urade   v   zasedenem   ozemlju Rusko-Poljske,   Srbije, Crne   gore   in Albanije   —   izvzemši   etapna   poštna urada Mitrovica na Kosovem in Novi-pazar —- je  pod  obstoječimi  predpo-goji slejkoprej dovoljen.
—  Seznam   vo nih   poštnih   uradov, dopuščenih k prometu b agov-nih vzorco*.  8, i 1,  14,  16,  19,  19 11, 20, 20/V, 23, 24,   26, 29,   33,  37, 39, 51, 53, 55, 61, 69, 76,79, 85, 88, 91, 94, 95,  102,   103,   105,  109r  110,  111, 113,  117,   117II,   125,   128,   133,  137, 138,    145,    146,    147,    148,    166,    167, 171,   175,   176,   177,   178,    179,   18C, 181,   182,   183,   184,   185,   188,   195, 195'II,  195III, 200, 203, 205, 207, 208, 209,   212,   213,   214,   215,   217,   218, 219,   220,   221,   222,   223,   224,   226, 227,  230,   237,   239,   250,   252,   253, 255,   258,   259,   268,   269,   274,   275, 276,   277,   278,   279,   280,   282,   283, 284,   287,   288,   289,   291,   292,   294, 295,   298,   302,   303,   304,   306,   307, 312,   316,   320,   323,   324,   331,   333, 335,   339,   340,   350,   354,   356,   357, 358,   359,   360,   364,   369,   370,   372, 373,   374,   375,  376,   377,   378,   380, 381,   382,   383,   385,   386,   389,   390, 391,  392,   393,   399,   401,   403,   404, 405,   406,   407,   408,   409,   412,   444, 444/11,   444/III,   508,   510,   511,   512, 514,   515,   516,   517,   600,   602,  605, 607, 608, 609, 6VI, 613, 613, 630. — Pošiljanje blagovjrih  vzorcev pod obstoječimi pogoji je v bodoće dovoljeno na   vojne   poitne   urade   in   etapne poštne urade s  številko, ki so označeni v tem seznamu. Vsi drugi poštni uradi in etapni poštni uradi s številko, ki nišo navedeni v gornjem seznamu, so zaprti   za promet   blagovnih   vzor-ccv. Pošiljanje blagovnih vzorcev na c. in kr. etapne poštne urade s kra-jevno označbo je dopuščeno brez spre-aaetnbe v dosedanjem obeegu.
— OaebM vest Dvorai svetnik fe ureda^dBik okrožae sodoite   Uh
dovik f erko v Marfbcra ie stopa v poko| in dobil ten povodom vitez-ki križec Leopotđovega reda, Dvor-ni svetaik, viljetodnl svetnik dr. Av-guat Nemaoić vlife deželne sod-nije v Gradcu, ie vstopll v pokoj in se mu Je tzreklo tem povodom naj-višje priznanje za njegovo mnogolet-no zvesto in uspešno službovanje. ViSjesodni svetnik Evgen P1 a n e r je dobil povodom svojega umirovljenja naslov dvornega svetnika. Višje-sodna svetnika dr. Fran K o č e v a r pl. Kondcnheim in dr. Anton R o g i n a v Novem mestu sta imenovana za viSjesodna svetnika graške višie deželne sodnije.
—  Rikard Strauss o nafcea Križaju. Iz Zagreba poročajo: V razgovoru z gledališkimi kritiki o uspehu opere »Kavalir z rožo«, ki jo }c diri-Kiral, se je izrazil slavni komponist Rikard Strauss:    Posebno se mi je dopadel gospod Križaj. To Je mu-zikalično in ritmično jako    sigurcn pevec,    katerega caka šc lepa bo-dočnost.
—  Etbin Križan. Dunajski »Ar-beiter Ztj?.« poročajo \z Amerike, da živi Etbin Kristan v Chicagu, kjer je urednik  lista  »Prolctarec«.    Njegov naslov je:   2528    Sonth    Ridgeway Avenue. Chicago (Illinois).
—  Slovenski   umetnlk v   težkih Casih   Ko sem bral v  „Slov. Narodu* St. 233   natis   svoje   Šaljive uloge na si. kranjski deželni odbor in pripisani, nepopo ni   dodatek   ter   sem  sliSal v kro^u    znancev    neznansko - žalostne razlage te vloge,   sem   skoraj sklenil, da dam Salam  slovo.   Kajti   dobe   se ljudje med nami, ki z veliko občudo vanja vredno sprctnostjo,bistroumnostjo in gotovostjo najdejo in   zadenejo   za razne pojave natanko ravno tište raz-lage,   ki se z dejstvi niti   najmanj  ne skladajo.    Ti     ljudje     »poznajo*    vse skrivnosti in učenosti tega   in   Se ćelo onega sveta,  še kvadraturo kroga,   — Ie Šal ne.   Ljudje božji,   ne takih tre-bu hol om no- britki h-resnih obra zov,   — vel: humorja, — več humorja !! Kadar me    bo   Šala spet veselila,   bo v prid nekaterim    mojim    znancem potrebno, da Šalo posebej označim   kot salo   in obenem pridenem edino pravo razlago. Za enkrat  pa si jo poiščite Ie se sami, će vas veseli, oj bistroumne!!! Obenem naznanim    urbi   et orbi,   da   dartijern ćelo,    od   si.    kranjskega   deielnegt odbora   meni v isti   meri   kot   većini mojih    tovariŠev   podeljeno   enkratno pod poro,    oziroma   ćeli    honorar   za risbo   v  vlogi,   naslovljeno  .Zahvala revnega slovenskega naroda umetnikom za njih prostovoljno  smrt*,   —  torej svoto   200   K   (reci   ino beri đvesto kron) za   blage  namene:   100 kron družbi sv. Cirila in Metoda, 100 K zakladu za vdove   tn   sirote   padlih vojakov % Kranjske. Pa prav zaret, ne za Ie za ftalo, oj bistroumneži 11
Sp. Sižka, 16. X 1916.
Henrik Smrekar.
—  Slmoa Gresorfilčeva knffžnl-
ca ostane radi inventure in revizije za nekaj Časa zaprta. Izposojevald, ki še nišo vrnili knjtg^ Jih lahko pri-nesejo vsak dan med 4. in 6. uro po poldne nazaj..
—  Nova ustanova. Koncesilonl-rana pisama za revizijo voznih listov ter reclamacijskih in tarifnih poiastlil je ustanovljena v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 29 ter bo ž nio gotovo izdatno ustreženo občinstvu.
—  Zaptranie modnih trsovin ob 7. uri zvečer. Vsled sporazuma tr-govcev modne trgovine v Ljubljani se bodo od 17. oktobra 1916 naprej modne trgovine, kakor tuđi trgovine za kratko blago, pletenino m perilo radi prihranitve luči ob 7. uri zvev čer zapirale.
—  Obrtno gibanje meseca septembra v Ljubljani. Meseca septembra je pri mestnem magistratu pri-glasilo 17, odglasilo pa 5 strank svoje obrti.   Priglasili so:    Gregorc  in Verbič, trgovska agentura in komisijska trgovina na Resljevi cesti št. 24. Reschitz Anton, Dunajska cesta 50, trgovina z lesom. Josip Turk, Ra-deckega  cesta 3f prevozniJkl  obrt Marija Ravnihar. Stari trg 28, prodaja živil in slaSčic.   Karei   Resen, Poljanska cesta 27, brlvski    in fri-zerski obrt Anton   Oantar.   Marije Tereziie   cesta 13,   kleparski   obrt. Dragotin Oerdes in sin nasl. Norbert Minibek, Rimska cesta 6, trgovina s kavinimi surogati na debelo. Hugon Krali, Woifova ulica 6, trgovina z lesom. Fran Ostrelič. Rimska cesta 7, trgovina z mešanim blagom Amalija Klander. Slovenski trs 3, trgovina t mešanim blagom toimSi v St 38/5 o. r. omenjeno blagu Adolf Kordln, Franfiškanska ulica 4,   trgovina   i mešanim blagom na debelo. Jakobl-na MandeU. Stari trg 28, modlstov« ski obrt Katarina Kovič,   Dalmati-nova ulica 5, prodala ratglednic, pa-pirja, plsalnih tn kadilnih potreblčln. Marili Siska.   Poljanska   cesta   23. prodaju razglednica paplrja, galante-rijskega blaga, pisalnih   hi  kadflnfh potrebSčin. AloJziJ   Kolar. Breg   16, koncesija la obrtov&o prlrelasj* tt-
pmv za napeljavanje elektrike v svTbo razsvetljevanja, prenosa moči ter druge obrtne in hlšne uporabe. Kalo Delič, Soteska 10, zlatarski in srebrarski obrt. B. Thurm, Vrhov-čeva ulica 12, fotografski obrt. — Odglasili so: Antonija Klun, Bohori-čeva ulica 13. trgovina z mešanim blagom. Frančiška Žgavec, Marile Terezije cesta, prodaja sadja. Amalija Klander, Kolodvorska ulica 8, prodaja paptrja, razglednic, pisalnih :n kadilnih potrebščin. Josip Furlan. Florjanska ulica 40, trgovina z mv nufaictumim blagom ter moško in deško obleko 1n \inko Soršak, Spol-nja Šiška 95, krojaški obrt.
— Pegasti legar. Od 1. do 7. oktobra je zbolelo na pegastim legar-jem v Galiciji 21 domačinov, drugod v Avstriji pa Je zbolelo 92 oscb, med njimi na Ehinaju 1, v Gradcu 1, v Meretincih (okraj Ptuj) 22, v Gleis-dorfu 9 oseb. V Meretincih je zbolela neka bolniška strežnica v begunskem tabori šču.
800 kron za niC ▼ redno srećko državne loterije iz leta 1915. Neznan Človek se je ustavil v hiSi posestnika Petra Krmelja v Kozarjih in je rekel, da bi rad menjal bankovec za 1000 K. Krmelja ni bilo, tujec je čakal. Ko je priŠel gospodar končno domov, ga je prosil tujec, naj mu menja bankovec. Krmelj je rekel, da nima toliko, da ima samo 800 kron. Tujec se je zadovolji! z 800 kremami in rekel. da priđe po ostalih 200 kron drugi dan. Krmelju je dal nič vredno srećko državne krterije iz leta 1915, rekoč, da je to čisto nov bankovec, da so taki Sele zdaj prišli v promet, potem pa se je vsedel na kolo m se odpeljal. Slepar Je star okoti 25 let, srednje-vellk. rdečega obraza, Črrih las, z malimi brkami. Rekel je, da naku-puje živino.
Legar v Novem mestu. V Novem mestu se je pojavil legar. Doslej je okuženih 5 hi§. Storjeno je vse, da se epidemija ne razširl
Utopila se je v Savinji v Celju 24Ietna služkinia Antonija Jezernik. Pri utopljenki so nažli fotografi!^ vojaka, na katero je zapisala: »Moj zaročenec ve vse.« Zašli šali so voja-ka, ki je povedal. da je šla Jezerniko-va v vodo. ker io je bila njena go-spodinja po krivici obdolžila tatvine.
Denar na cesti. Neki podčastnik Je našel pri kolodvoru Ljutomer na cesti omot Caiopisnega papirja, v ka-terem se Je nafiafaio več tisoč kron denarja. Odđal Je najđenl znesek vo-jaSkemu poveljstvu v Ljutomeni. Uo-seda] se za Izgubljene tisočake še ni nikdo oglašil.
V tnestnl klavnld t Ljubljani se Je zaklalo od 1. do 8. oktobra; 119 volov, 12 bikov, 24 krav, 193 praši-čcv. 63 telet, 55 koštmnov, 7 konj; vpeljanega Je bik) 288 kg mesa, zaklane živine se je vpeljalo 3 goveđi, 44 praSIčev in 1 koštrun.
Hennv Porten, — Kino - Ideal predvaja od jutri torka, 17. oktobra do četrtka 19. oktobra prvi umetni-Ški film nove serije: »Daleč od sre-če«. Toletošnji Hennv Porten - filmi pomenijo posebno presenecenje, ki drug drugega prekašajo po mlčnosti svoje vsebine m silni, očarujoči igri priljubljene utnetnice. Tuđi ta sijajni film se izkaže kot vreden člen splo-Šno priljubljene Hetmy Porieo - serije nove sezije. Umetnica igra tu vlogo uboge, trdo preizkušene cirkuske ja-halke, katere usoda se fepdni daleč od sreče. Tuđi ostale vloge so dobro zasedene. Režija in fotografije so izborne, tako da ima ta film vse last-nostf, ki jih zahteva od dobrega dela umetniško razvajeno obćinstvo. — Ideal - Kino.
Izgublien je bil dne 7. oktobra zlat medaljon od sodnije do sfevnega kolodvora. Odda naj se v Betriebs-inspektoratu na glavnem kolodvoru gosp, Mrevljetu.
Žrebanie razredne loterlje (5. razred, 5. dan). 25.000 kron dobi §t 56^26; 20.000 kron dobi št 38.515, 5000 kron dobi §t. 76.642. — Po 2000 kron dobe St. 6067, 9637, 21.239, 25.961, 31.018, 40.607, 47.199, 51.890, 53.597, 54.909, 65.144, 73.042, 76.954, 82.623, 95.448. 97.751, 106.041, 108.953 in 109.600. — Po 1000 kron dobe St. 3270, 5799, 6455, 6915, 9941, 10.717, 13.255, 13.337, 15.437, 15.718, 15.887, 16.924, 21.096, 21.492, 21.637, 24.864, 27.180, 31.643, 36.957, 39.021, 39.445, 40.263, 40.477, 47.521, 53.887, 53.916, 59.663, 64.229, 64.985, 66.927, 68.904, 69.655, 71.525, 74 545, 76.253, 81.481, 81.172, 82.071, 88.410, 89.013, 93.578, 94.328, 95.940, 98373, 100.963, 101.995, 104.507, 105.883. 111.118, 12.840, 113.614, 114.294, 114^41, 114.96a__________________.
!Aprovlzaciia.
+ Volnl kruh. Zaradi nedostaja-nja pšenične moke pritegne se z ju-terSnjim dnem za peko kruha še Ječmeaova moka. Iz pšenične-koruzne in ječmenove moke zaneseno testo bo dalo prav dober. teSeii kruh. Ceoa ostane ne&prenieiiieiuk
237. Stev.
,ilOVENSKi NAROLr,  »me 16. ofctoori I91H.
otnn 9»
4- Prodaja moke. Prihodnja prodaja moke se objavi pravočaano ▼
dnevnikih.
-r Odđaja kromptrja ob <abeei vremenu se bo nadaljevala. Umevno
pa je, da se v takem času ne more krompirja oddajati nemoteno, vsled česar je prtproročljivo, da stranke ki nišo ž njim v nujni zadregi. nekoliko počakajo. Drugi teden, ko se konca oddaja krompirja za vse okra-je, bo več dni določenih za za-ra u d n i k e.
4- Uvedba nakaznic za me^o, Vlada namerava uvesti tiakaznice :za meso ter istocasno dolociti maksimalne cene za meso. Prehranje-valni urad se bavi nadalje z uredit-vijo prodaje in cen mleka in mlečnih izdelkov. Prepovedal se bo tuđi izvoz iabolk. uvedene bodo maksimalne cene za ribe in predpisano bo za ielezniški transport nekaterih živil transportno dovoljenje.
-r Pomanjkanje kruha v Mariboru. Radi pomanjkanja moke je mariborski mestni svet odredil, da smelo peki oddajati do nadaljne odredbe na vsako krušno karto le 175 g t. J. za. 10 vinarjev kruha na dan. Mestna občina se hoće tuđi potruditi, da dobi nekaj krompirja, ki ga v Mariboru skoro ni prav nič dobiti.
4- Vtesnitev raesa in maščobe. Praška gostilniška zadruga je prosila za autentično interpretacijo mt-nistrske naredbe z dne 14. julija 1916 drž. zak. 218 ter dobila naslednjo re-šitev: V smislu § 6, točka 3 je mes-nino prepovedano pddajati v scvrti masti (n. pr. pečene narezke, pečena perutnina). ne pa takih jedil kate-re se. kakor gotove močnata jedila z vporabo maščobe napravljajo in potem pečejo. Točka 2 dotičnega paragrafa določa, da je ribje meso, pri katerega pripravljanju se rabi zmo-čaj ali olje, vzeti v smislu točke 1 kot posebna mesna jed. Tedaj se ribe, katere se dobe že iz tovarne v olju, ne smejo prištevati k obojima mesnima vrstama. Točka 4. prepove-duje dajanje krompirja zabeijenega ali praienega z mastjo ali zmocajem (surovim maslom) ali takozvane krompirjeve paštete (Kartoffel-schmarrt). K določ^i prodaje «urove-ga ali stopljenega zmočaja, spada tuđi oddaja kruha, namazanega z zmo čajem. Oddaja mesnih Jedil 'točka 5). kakor beefsteak. ki se pečejo v lastni maščobf, }e na brezmastni dan dovoljena, sesekan zrezek in haschee pa, dasiravno se pečeta v lastni ma-^čobi, ništa dovoljena oddajati po § 1 dotičn© ministrske naredbe. Pre-stopki te naredbe ne bodo najstrožje kaznovali.
Razne stvori
4 Velik požar v Budimpešti.    V
soboto ponoći je izbruhnil v budimpeštanskih ladjedelnicah »Danubius-* velik požar, ki je •uničil oddelek za avtoroobile in motorje. Skoda zjiaša poldrugi milijon kron.
*  TiraUce je izdalo vojas"ko šta-cijsko    poveljstvo v Triđentu    proti dr.  Andrejn Galanteu, c. kr. vseuči-liškema profesorju bivše    italijanske fakultete v Inomostu in proti bivšemu italijanskemu  deželnemu  Doslan-cu inženirju dr. Emanuelu Lanzero-liju zaradi zločina veleizdaje.    Oba sta pobegnila v Italije.
*  »Vorwarts« In »Zukunft«.  Vo-jaške oblasti so do dalnje    odredbe ustavile  osrednje  glasilo    sociialno-demokratične stranke na Nemškem, berolinski  »Vorw§rts*  in znano revijo   Maksimilijana    Hardtna    »Zukunft«. Kako znano sta bila oba lista že enkrat ustavljena, a le za kratek čas; »Vorwarts« Je sedaj tuđi le za-easno ustavljen,  »Zukunft«  pa trajno. Kaj je vzrok, ni povedano. *Zu-kunft« je tuđi ves čas kar traja vojna zavzemala svoje posebne stališče glede Francije in glede Anglije.
*  Svetoven pustolovec. Na štiri leta ječe in 200 K globe so obsodili v Budimpešti Ferdinanda Sterka, ki zasluži imenovanje svetovnega pu-stolovca. Svojo karijero je začel v fediji. Kateri veter ga je tja zanesel, m znano. Na konzulatu v Bombavu je izvrši 1 prvo goljufijo. dobil nekaj tisoč kron. in se potem klatil po Indiji ter goijufal kolikor je mogel, do-kler ga nišo zaprH. Vmivši se v Ev-ropo se je klati! po    raznih   mestih, nastopal povsod kot odličen gospod in dobro živci, ne da bi kaj delal. V Monakovem je  izvabfl  neki  priletni dami šest redkih biserjev, Češ. da jih pokaže ženi avstrijskega konzola. V Budimpešti pa je ©pehari! gospo, pri kateri je stanoval. za njeno   hraniš nično knjižico.   Nekaj časa bo svet Imel zdaj mir pred njim.
♦ Nameravan atentat na ©rrske* ga mlnistrskefa predsedalka? Se ju-ni]a meseca lanskega leta sta v Uud-skem domu v BudfmpeSti 4elala dv* lfilerna ključavničarska paniočrnVa naklepe, kako bi mogla umoriti «     -
fa Tiszo. Vedoč, da Je bivši državni paalancc JnUJ Kovača pred ***** leti napravi! atentat na grofa Tišme* sta poizvtdovala po om da Vi Jima dal 3000 kron za avrtitev omora In po umoru plačal vofhjo v »vico, oziroma v Romunijo. O teh pogovori h in poizveđbah obvešćena policija je fanta pnjela. Oba sta priznala, da sta uvaževala nacrt umoriti grofa Tiszo. da pa ništa resno mislila kaj storiti. Obravnava je bila sele zdaj. Kden fantov je bil obsojen na pet me-secev in 29 dni zapora, drugi pa je bil oproŠčen.
*  Konec zaigranesa življenja. V Budimpešti je te dni umri dr. Arpad pl. Krieck. Ta je na nenavaden način zaigral svoje življenje. Leta 1896. je umrla   ena   njegovih   pacijentinj. premožna vdova Pato/i.    Po    njeni smrti je ugotovila oblast, da je nek-do izmaknil ključe  njene kasete, v kateri je shranjevala denar in zlatnino; ko so kaseto odprli, so videli, da je — prazna. Dognalo se je, da v kritičnem času ni bilo nikogar v hi-si,   ražen    zdravnika    in    služkinje. Sum je padel najprej na   hišino,   a njena nedolžnsst se je jasno dognala in prijeti so zdravnika. Ta je konč-no tuđi priznal, da je okradel svojo pacijentinjo, čim je izdihnila in je bil obsojen na tri leta ječe. Značilno je, da je bil zdravnik dr. Krick sam jako bogat. Zapustil je veliko premo-ženje in se pol    miiijona    gotovine. Njegova zapuščina    se razdeli    med njegove tri  brate. Tak bogataš, pa se polakomnf tujega imetja.
*   »Cafć Rlche«. Znamenita pariška kavama    in  restavracija    tega imena je zaprta. Igrala je veliko vlo-go v umetnlškem    in  v družabnem oziru in dofivel« tuđi značilno politično epizodo. Tu je bil nekak glavni stan svoj čas tako silno popularnega generala Boulartgrerja, tu je bila nastanjena »vojna    blagajna«    Boulan-gerjeva. Vojvodinja d' Uzes je sama darovala za volilno borbo en milijon frankov. V tej kavarni  se je zgodi! tuđi pikantni  prizor.    Znani    politik Mermeix je potreboval ^a svoj list, s katerim je agitiral za izvolitev Bou-langerja, milijon frankov.  Boulanger mu je obljubil. da mu preskrbi ta denar do drLigega dne. a ko   je    hotel drugi dan denar odšteti, rnu je  Mer-meix povedal. da ie že od druge strani dobil poldrugi miliion. da dela za izvolitev Boulangreria. Tako so ljudje že tedaj žrtvovali milijone le. ker so videli v Boulangerju    nositelja    re-vanske ideje.    Boulanger je tuđi  v kavarni Riche končal svojo kariiero: iz te kavame se je odpeljal v Bru-selj, kier se je na grobu svoje ljubice ustrel.il.
*  »Vojna še po vojni«, to je vo-
dilna misel sklepov. storjenih na gospodarski konferenci četverozveznih držav v Parizu. Zdaj je angleški kolonijalni minister Bonar La\v dogovorno z guvernerji raznih angleških kolonij izdelal nacrt za >vojno po vojni« glede sladkorja. Za našo državo je to zanimivo. kajti znano je, da so do vojne avstrijski tovarnarji izvažali velikanske množine sladkorja v inozemstvo sploh. zlasti pa na Angleško. Bonar Law predlaga: 1. Vse angleške trge je rezervirati kolikor je sploh mogoče za one dele angleške države, ki sploh izdelavajo sladkor; 2. na sladkor iz četverozveznih držav je naložili znatno manjšo carino, kakor na sladkor, ki se uvaža na Angleško iz drugih držav; 3. carina na sladkor iz ti stih držav, ki med vojno nišo bile napram Čctverozvezi blagohotno n^vtralne, mora biti višja, kakor carina na sladkor iz drugih nevtralnih držav; 4. uvoz sladkoria iz Nemčije in iz Av-strije na Angieško mora biti za pet let po miru sploh prepovedan, po-zneje pa je naložiti nanj izredno visoko carino.
*  Zanimiva ustanova.   V Vrati-slavi v pruski Šleziji je umri trgovec Herman  Auerbach. Mcft si je z de-lom in pridnostjo pridobil lepo pre-moženje. Bil je eden voditeljev libe-ralnega meščanstva in ugleden Član občinskera sveta. Poleg drugih vo-lil v dobrodelne namene   je    določil 450.000 mark za ustanovitev sirotiS-niče, a postavi! poseben    pogoj:   ta denar se sme le   tedaj   porabiti   za ustanovitev sirotisnice, če se    bodo v njej    »namesto poduka   v  kakem specijelnem    veroizpovedanji/    učili temeljni    nauki    splošne   nravnostl, človekoljublja    in strpnosti.    ki    so vsem veram skupni.« Ako bi pruska vlada do 1. 1944. ne dovolila ustano-vitve take sirotišnice, potetn je ome-njenih 450.000 mark  porabiti  tak*-lt: 250.000 m#rk M igra4b© majhnih Stanovanj. 50.000 mark » vajcnijld 4om, 30.000 mark za   vzgojo   takih otrolt* ki bre* javne po4por« ne mo* rejo  živeti;   50.000  mark   za  podpi-ranie onemogrlih delavcev in delavk ter 50.000 mark za naprave« ki mo-rejo   po  preuđarku   vratlslavskega nagfstrata mladim nboinkn Dudam obojega spola  ustvariti   lopše.   bol]
* Vo|m hi   vladarsk«  rodovine. iidnii vojna i*   »rovirečUa   tildi komplikacije v raznih vladarskih ro-4ovinah. Romunski kralj je $orodft{k nemlkega cesaria in    raznih  drugih vUdarskih družio.   Kralj  Ferdinand romunski je iz    katoliškega    kalana rodovine    Hobenzollern,    njegovega očeta Leopolda Je hotel Bismarck 1. 1870. napraviti za španskega kralja, sin tega Leopolda pa je postal    ro-; munski kralj. Zdaj ie romunski kralj v taboru sovrainika njegovih sorod-nikov,    dočim    stoji njegova   žena, kraljica v taboru svojih sorodnikov. Angleški   kralj   Edvard VII. je   bil njen stric, sedanji angleški kralj Ju-rij III. je njen bratranec. Toda kralj Edvard VII. je imel sestro in ta sestra se je poročila s pruskim prin-cem Friderikom,   poznejšim   cesar-jem. Sedanji angleški kralj je ravno tako pravi bratranec nemškega ce-sarja, kakor je    romunska    kraljica prava sestričina angleškega    kralja. Največje zmešnjave vladajo   pač  v vladarski rodbini sasko - koburški. Princi iz te družine so na vseh boji-šćih. Sedanji    vojvoda   sasko - ko* burski je vnuk angleške kraljice in bratranec sedanjega angleškega kra-lja ter pruski general. Belgijski kralj je pa tuđi iz družine sasko - kobur-ške, dočim je njegova soproga zo-pet iz družine    Hohenzollern.    Tuđi holgarski kralj je iz družine sasko-koburške, a ker je bila njegova mati iz družine Orleans — njen oče je bjl franeoski  kralj Ludovik Filip — ie kralj Ferdinand tuđi naslednik fran-coskih kraljev Henrika IV. in Ludo-vika XIV. Ruska carica    je    rojena princezfnja hessenska in ima   polno sorodnikov v nemški armadi.    Brat italiianske krab'ice - vdove Manreri-te je vojvoda Tomaž genoveški, ki je noročen z bavarsko nrincezinjo Izabelo, ki ima zdaj  v nemški  armadi ^rata, več nečakov in več bratran-cev.    Zmešniava nad zmešniavo, se *e časih reklr^______________________
Dana'fii Hst obse^a 6 strw.
IzdaiateU \n odeovornf urednik:
Valentin  Kopitar I astnina Sn tisk »Narodne tiskarne«
liče se zanesljlv
hlapec.
Kie,    pove    upravništvo    »5lov. Naroda«.                                            3340
Kuni  sa
hiša s posest om
do   20.0H0   K      rednosti,   lcieče   med Ljubliano in Mnnborom.
Kdo,    pove    upravniŠUo    »Slov Varod^«                                             3346
Trgovine
z poštnimi kartami
dobe zastonj centk o krasnih no?o>iih po brezkonkuren^nih cenah.   3161
bloga razglednic Miroslav Eisen-wengert Dunaj XV, Lflhrgasse 4,
delavcev ali delavk
pri MttHf«lsiiu na Otmajskl c«sH, 9*rm
lagala  m^ w9MŠt  dflfl.
ftkmm   rol&vic   in   PtonovrsMik patftmgv
: biliard:
M pooani proda.               3344
■tesa, L|akl|aaa.
jženrtna =e= ponudba.
Zmle$m&ar. vdovee 3 nekoliko premojen;emt s trmmi otroci yeti manja 3 vdoio brej otro^ ali gospodično 3 nekaj prema* Ženjem.                                         3347
Jfdo, pove upravn. ..Stov. /taroda4-
Kđmr rabi
: stanovanje : vilo 1 vrtom
Pisalno mizo
amaHIcansico
te kupi in plača pQ ugodai   «cni.  Po-
Dudbft   nm    upravtttttro   »Slowoikegn
Narod*«.___________3W
Hotel
ob kolodvoru v zelo prometasa krt)lt te praia pai at^dnlnl p*W&*
Vprašanja na nprtTO lista pod ,HtteV331tf-
Zahvala.         -    |
Za izkazano nam sožalje ob priliki bridke izgube, ki nas je zadela, izrekamo tem potom vsem našo najiskrenejio zahvalo.
Rodbini "Wiesner in Tschurn,
______-----------
Modni salon.
Cenjenim damam priporočam »vojo veliko zalogo najnovejlih klobukov.
ssr V zalogi novi žalni klobuki «
Odprto tuđi v opoldanskih urah.     —     Ccnc prtenano nixkc.
ROZl   FabČiČ,   Rimska cea* 6.
Št   15 695.
3345
Ustanova za realce.
Mosta« QMIaa llablfsasfca lota •****  ««i MMia blV PPAM JoiefOTO astmaove %m realce ▼ Ietnem zaeska 100 B.
Do te ustanove   imajo   pravico v Ljubljano   pristojni, će bi pm   takih ne bilo,  sploh na   Kranjskem   rojeni   revni dijaki   c. kr. državne  velike   realke  v
Ljubljani.                                                                             t                 .
Prošnje je opremiti z rojstnim in krstnim listom m domovnico, 1 J»«J« semestralnim izpričevalom, dalje pri prosilcili, katerih starši ae live v Ljubljanf
z uboinim listom dom*čega zupanstva.                                   ___
Prošnje je vioiiti do vlteteffa 15. novembra itM pri ielakeai raTBatelfstm«
Mestni   magistrat   ljubljanski,
dne 12. oktbra 1916.
Kino Central
v deželnem gledališta.
Sam )nis » p««wi* 1fc #kl€bra rt ^°l 6- 7- ta ^ f* "^ Tl*m' Vse se smeji! "VI Dve prvovrstni veseloigri! MP" Vse se saeM
mm- Vr«l flla lariial-BOTli«!
Ženin kot neoejto.
Uvrstna   veseloigra   v   3   dejanjih. — Sesimvil Viljem KarfioL
V *mi vtofl «hMw Uta OarmMrt.
Torek 17. in sreda 18. oktobra:
vukatnt ob 4., pol 6., 7. in pol •• mbr: Prvi Wm Urtasa Gad«!
Zaprta vrata
Krtguaalni film ▼ 4 dejanjih ŠestavU io upriieril Urban Gad — V oVojtti vlogi (Eathtr How m Edith Letta) Marila WUUL   ~W*_____________
Prednaznanilo;
Od sobote 21. do ponedeljka 23. oktobrti najboljil ktotaii Beaay Pevten-tilmi
SOiBtBik Z UMOBL
gospodar naknpnje.
Aktualna  veseloi^ra  ix   Dnmaon-ierija v 3 dejanjib.
-mm  Mi xa »lnHa«i   TW V četrtek 19. in pttik 20» ektobra:
¥sakokrat eb 4.f pel Cn 7, In pol t, iveter:
UkoillKintn.
Df«ma   ir   življenja v   štirih  dejanjih.
■•i« T«m I« taisvlk  Tra«t< mm v ilavatfe «!•■*•
Gospodična u - ncvetfu
ali
■ttal i«v«l|i«k   IL Mi
Vfteloigrm v 9 dejaijife. |Hval    vivai   Vapaja   VMPl
Stran 6.
JtfJdVENSKI NAROD*, mm 16. oktobra 1916.
237. itcv.
Jubilejne ustanove.
Trsjovska ta obrtaUka ik+ralca u Erasjsks) re&pisuje za i. 1916.
a.) osemnajst cesarja Fra na Josipa ustanov (8 po 50 K in 10 po 20 K) sa uboge onemogle obrtnike vojvodine Kranjske ; b.) štirinajst cesarja Frana Josipa ustanov (4 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike in trgovce vojvodine Kranjske; c.) pet cesarice Elizabete ustanov po 40 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtmkov ter d) pet cesarja Fram Josipa ustaoov po 20 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtoikov in trgovcev.
Prošnje nai  -=e   pošljejo   trgovski   in   obrtni^lc,   *br.rnici  v  Ljubljani   do
16 novembra 1916. Priloži nai -e iim od eMinske??* ■■ inpalfskaga ■rada potrleao dokazilo, da Je prosilee obrt ali trfeviae smsAOsttj«
M livrševal, da sedd) zaradi onemoglosti ne more već delatt in da |e ubog, oziroma, da je prositel tica onemogla uboga vdova biv^e^a samMtft|B6f;a obrtnika ali trgovea.
^^^^K^BSSm                                  BSBf                                         *         ^s9       ^Bw
* in libe n i\i. m suniti
po najniži! ceni pri              32«4
K. ft. mi mm,a. Petra rata l\l\.
Edlna oajvečja rzzpohUizhilzz  Materi}  io elektr. tepali« sretiik na Braajskem.
^ST    NA   PRODAJ    ^M
»ta pod ugodnimi pogoji
v sredini mesta ¥ Krškem
V bišmh  se nabajajo §«stilaa,  kavarna  ia  zatofa piva
ter za&ebaa stanovanja. — Gostilniski prostori &o zelo pripravno razdeljeni ; poleg hiše se nahaja velik zara*čea senčnat vrt, zidano kegrjišče. V gospodarskem poslopja *e nabajajo hlevi za docnačo in tujo živino, velika ledenica, skladišne in tri sobe za posle. — Radi njih razsežnosti ia do !•?! pa sta hi$i tuđi pripravni za izvrševanje mesari] e. ptkarife ali katerosl-bodt trgoviae.                                                            *
Ker lasta i k   radi   boiezm   posestva ne   more nadzorovati, proda Isto po zmerni ceni I
Kupcem   daje   pojasni »a    lastnik    Valoatla    Scagatltf,
ifvMiasa, ftelenlrarfova ulica it 6.
Za jesensko sezono
priporoća tvrdka
Ori čar & Meiač
Ljubljana, Prešertiova ulica št 9
svojo bogato zalogo
izgitmlierit allsk
za gospode in dečke
ter mične novosti                  S09
i Uli u dane in tte.
Ceniki zastonj in tranko
sobo s kuhinjo
mebliraoo ali ~ae, v blizini Belgijske ▼ojašnice.                                             3325
Posudbe pod „■ratatk J325M
na uprava. »Slov. Naroda«
40 kron nagrade
dobi, kdor pre^krbi takoj uradni^ki begunski družtni iz Gorice nemeblo-vano ataa0vaa|0 v mestu Cibstoieče ii Kuhinje, dveh sob in pritiklinc v svrho p >šiljanja otrok  v ^olo
Ponudbe  pod   nf.   & 12*1"   na
upratn   »S!ov   Naroda«.                 328i
Ifeče aa
stanovanje
z dvema sobama in kopalno sobo, če kopalnice ni, jo zgradi stranka na lastne stroSke.                                      31C6
Ljubljana, postni predat št. 158.
na 4 pare  kainnov   na stalni   vodi  se
od    1.   novembra    1916    odda    proti
2 s dohodkov.   Ponudbe na    3333
araSčiBG Krupa, p. Oradac, Belakraiioa.
■  3pre|aio se                i—
-tajnik-
za večjo občii o na deželi. Reflektira se Ie na dobro tevcibano moč. Nastop 5  1. novembrom,   plača   po   dogovoru.
Ponudbe pod „Stalno mesto 3310"
na upravnžŠtvo »Si( ^enskega Natoda«. 3310
300 kron
H&HPfldfl darujem dotićniku, Uttl|A AUv  aij pa v dobrodelne
namene, ki boljši domaći stalni stranki preskrbi                   3334
stanovanje s 3 do 5 sobami
in pripadki za l.november 1916. Po-nudbe na poštni predal 137, Ljubljana.
Kdor hoče svojim sorodnikom na bojnem polju s posebno praktičnim
Ijubezenskim darilom
napraviti veliko veselje, ta naj naroči ttsojo ceneno
uojno 5ornituro,
ki sestoji iz naslednjih, za vojaka nepogrešlji\ih potrebnih predmetov:                ^*
1 arnata« lanestne «r« z radijskim ka-zalem, ki ^c sveti ponoči, dobro idoča an-kerica s 3 l^tno garancijo,
1 volaftk« im^ttrn sv«tllke r baterijo, električna luč v žepu.
1 fcrtvskega aparate, v elegantni izvedbi, $ katerim <;r hitro in dobro obrije,
t ▼^••■•^m iapntffs krasila, ki da takoj ogenj pri vetru in dc^ju, brez nporabe bencina,
1 pateatiraneitia pobiUnega peresa« piše vijolctno, b\tz tintr. brez svinčnil;^, z marnim povlaženjem v vodi
1 vo|a*k*fa i«paepa n«ia, solinsko jeklo. z 2 rezaloma in čepoviakom.
1 ve|«ske ieaomiee s 3 predala in dobrim zapahom
Ti predmeti, posamezno kunljcni, bi ">tali 35 K, le radi obilne zaloge dobavljam kompletno g.imituro,    vse   gori omenjene    predmete,   za
samo 20 K
po povzctju (vojne pošte s predplačalom.
Jakob Konig, Dunaj, 111.222
Lčvrcngasse Mr« 37 a.  3155
I Damske klobuke!
I--   v največji izberi priporoča   = MINKA HORVAT. modistka    |]
lp LJUBLJANA f   Stari   trg  štev.   21. [i
I     Popravila Majceit«jc.                     2954                  Popravila najcenaj«.    I
|lgp==:-----~l[j=5=l;~----—?-r—___^-  ■        ■[               3B
Št. 15.681.                                                                                               334S
t
V  zmisln  § 58  zakona  o  osobnih davUh ia
člena  38,   št  5,  Izrasline  naredbe  I  naznanja
mestni magistrat, da so izvlečkl Iz pridobnlnskega
| registra  za  leto   1916  na  vpogled zavezaBcem
i prido^niaslsega davka od 16. oktobra do vštetega
1 29. oktobra 1916 v  navadnili orah v ekspeditn
I mestnega magistrata, Mestni trg 27/m.
Me^tnl magistrat v Ljubljani,
dne   14 oktobra  1916.
V vojno odhajajoči
ne zab.te na najvažoejšo oskrbo, na sklenitev vojnega življenskega zavarovanja sa  dobo   1   leta.
Zara^ovanSe veli a za vsak sln6aj smrti, teđaf tndl za smrt v voini ali na poslcđicali taisie. — Zđravniike preiskave ni pstreba.
Že na bojnem polju se nahajajoči slclcaeio Iahko zavarovanje od tam. — Ravno lako Iahko zavarujejo. sorodniki svojce, upniki svoje dolžnike brez vednosti in privoljenja taistih.
Družba sklepa pa tuđi navadna iivlfenska zavaroTanfai ▼ kojih je
vojna nevarnost brez VSaktere deki ade k običajni premiji v poloem obsega vŠteta                                                                                                                              3288
Končno sklepa družba tući vajna nezgodna zavarovanja za debo
1 leta za slučaj v vojni pridobijenih nezgod ali bolezni. Brezplačna in takoi^nja pojasnila daje :
; Generalni zaslon c. br. priv. zavarovnlne družbe
„AVSTRIJSKI FENIKS"
-— v Ljubljani, Sodna  ulica št. 1. =
- prva lička štedionica v Gosplčn :
!               oddaia v našem svoj
Olisl  99IpII\M
od 1. listopada 1916 na tri leta ev. na pet let
¥ nafem se odda sledete prostore:
V  pritličju je   restavr2cija  s 4 vsporednimi  jazniint   prostori,  nadalje kuhinja, izba, drvarnica, 2 kleti, shramba ter ledenica na dvorišča.
V  prvem nadstropju  17   raznih sob z eno kopalnico in vse   podstreŠje. Vsa zgradba za vjerna prostora 700 Vj kvadratnih metrov, v sredini  mesta
na nailepšem in prometnem kraju. Ves hotel je razsvitljen z  acetil. svetilkami.
Pohištvo v spalnih   sobah   oziroraa pohistvo   tuđi v jedilnih   sobah je last najemodajalca                                                                                                           3290
Natančneje pogoje najema kakor vsa druga vprašanja pojasnuje
ravnateljstvo „Prve LiJke štedionice*4.
•£^._      ^3 m£±m JtC  ^s^ (lastnica Jadvig« Sare)
Linbllaiia, Selenbnrgova ulica štev. 5.
ss- PERILO
namizno      ^ ■■■m«»i^p
Cene imerne.                            Solidno delo«
$peciolni odd«l«K za  nctfC5tinc opreme, peril« za gospode po meri.          rm
Vec vagonov
jeUegi kutiija
ia                        daos
orehov
kupi
ttazaa. troftf i za Liillfaio ii Mrika
v Ljubljani, Sp. SHUca.

£*riporoča najnovsiš*
3tm$%e klobufa Uelour, pliš in barjun.   oblice.
Veliko irbera
r     športmh čepić
sa damm in deftice.
cm«. Pooravila točno in crno. ^£tt WC Aaini Itfokuki vmdno u zalogu Munania narotUm nm Ijbtro j obratno pošto.
Pri piiaijiaiii ilebi
M $ a* Safii
je Mjttlj zdrava ii ti« aajccaejia
TZ- knuu za doje»9cc
S StadJhMBt m s lakket« odpomor* po-m*ajk«»ja mUkm m tkmd***}** pri v«a»n mpanbi m ii if ftOumitM *~ «r*H "^1** *■> «■* irtljhi« **đkmjm.--O±**Q0* ***** «■ ■—
rotM, da d«j««« Vhnamtm mattmm Sirnđm (riiini £*}) m d» m »borno rM*tK TlUf btmr m Slttdm Iahko najtopltj« priporoća.
■tMtantaaaM M» fcfcoBj#l*u 4i w ■nwca: Imv ltlttM4.                                                            2«4t