180 lozofskih spisih. Dan se je zaključil z informatičnim laboratorijem pod vodstvom prof. Nevia Zorzettija; o po- menu in vlogi informatike, kije lah- ko klasičnim filologom koristna zavez- nica, je bil vsekakor spregovoril med okroglo mizo že prof. Paolo Mastan- drea, soavtor zgoščenk Poesis fin II ter Poetria nova. V četrtek, 26. 9.,je prof. Franco Serpa v predavanju z naslovom Arvorum cultus et sidera caeli primerjal besedila Hezioda, Arata in Vergilija, prof. Paolo Scarpi pa je poročal o koz- moloških dogodivščinah boga Erosa. Popoldanski laboratorij, ki ga je vo- dil prof. Andrea Tessier,je bil posve- čen grški metriki in ritmiki. Nasled- njega dne je prof. Luci o Cristan te po- slušalce povedel v večkrat zanemarje- ni svet poznoantične latinščine in poudaril tesno povezanost teh bese- dil s tistimi, kijih - morda ne povsem upravičeno - imenujemo klasična. Prof. Deana Chirassi Colom bo je svo- je predavanje posvetila nimfam, piti- jam in sibilam ter njihovim vedeževal- skim sposobnostim. Med zadnjim la- ERNST ROBERT CURTIUS: EVROPSKA LITERATURA IN LATINSKI SREDNJI VEK. Prevedel Tomo Virk, latinske in grške citate prevedla Nada Grošelj. Ljubljana: Literarno-umetniško druš- tvo Literatura, 2002. (Zbirka Labirin- ti) 582 strani. Recenzija. Po več kot pol stoletja smo dočakali slovenski prevod enega temeljnih li- Keria V - 1 • 2003 boratorijem, kije potekal ob soprisot- nosti filologa prof. Gennara Tedeschi- ja in papirologa prof. Sergia Darisa, je prišla do izraza povezanost vseh dis- ciplin, ki proučujejo antiko, in nuj- nost sodelovanja med strokovnjaki po- sameznih panog. Pobuda, ki naj bi jo ponovili na začet­ ku vsakega akademskega leta, se je za- ključila v soboto, 28. septembra, z eks- kurzijo po rimskem Trstu. Organizatorjem se zahvaljujemo za pozornost, ki so jo izkazali slovenske- mu klasičnemu liceju; s tem, da so nam poverili nalogo, da poskrbimo za stike z univerzama v Ljubljani in Za- grebu, so nedvomno konstruktivno ovrednotili povezovalno vlogo sloven- ske manjšine v Italiji. Za sodelovanje in prijetno družbo pa se v imenu orga- nizacijskega odbora zahvaljujemo predstavnikom ljubljanskega Oddelka za klasično filologijo, doc. dr. Marku Marinčiču, asist. Sonji Capuder in Tini Silič, ter predstavnikoma zagrebškega Oddelka za klasično filologijo, prof. dr. Olgi Peric in Vinku Kovačieu. Barbara Zlobec, predstavnica klasičnega oddelka liceja F. Prešerna in članica organizacijskega odbora EUSSC terarnovednih del 20. stoletja, Eu- ropaische Literatur und lateinisches Mit- telalter (1948). Njegov avtor Ernst Ro- bert Curtius (1886-1956) je bil v prvi vrsti romanist, vendar sta mu širina in- telektualnih zanimanj in erudicija omogočali, daje v svoje interpretaci- je zajemal poleg romanskih tudi an- gloameriške in nemške sodobnike ter srednjeveške in antične pisce. V svo- jih nazorih - te je izražal v mnogo- Miscellanea stranskem kulturnem delovanju - ni izhajal iz usidranosti v domači nemš- ki prostor, marveč iz predstave o eno- vitosti (zahodno) evropske tradicije. 1 Pri tem ima jasno razvidno vlogo nje- gova romanistična izobrazba, saj sije denimo v vrsti zgodnejših študij pri- zadeval, da bi Nemčiji predstavil so- dobno Francijo, v Evropski literaturi in latinskem srednjem veku, svojem najzna- menitejšem in že klasičnem delu, pa se še posebej skrbno posveča španski književnosti in Danteju. V tej knjigije njegov namen pokazati, da mnogo na- videz izoliranih pojavov v zahodnoe- vropskih književnostih v resnici izha- ja iz skupnega imenovalca antike in da te književnosti tvorijo smiselno enoto. Zato želi temeljito raziskati kontinuiteto med antično in srednje- veško latinsko književnostjo, sajje brez upoštevanja antičnih vplivov mnoge kasnejše tokove in dela nemogoče pravilno interpretirati. Curtius torej gradi raziskave na pred- postavki, da je Evropa prostorska in časovna celota. Na prvih straneh na- vaja zgodovinarja A.]. Toynbeeja, po katerem mora zgodovina preučevati kot smiselne enote ne posamezne dr- žave, temveč družbe oz. kulture; to zahtevo Curtius prenese na preučeva­ nje književnosti, kije medij kulturne tradicije. Pod evropsko kulturo - in literaturo - šteje 26 stoletij, računano od Homerja do Goetheja: Evropa to- rej obsega dve kulturni telesi, antič­ no sredozemsko in moderno zahod- noevropsko, vendar jo lahko razume- mo le, če obe komponenti združimo. Za to pa je nujno bolje raziskati latin- 181 sko književnost zgodnjega in visoke- ga srednjega veka, saj prav ta zavze- ma ključno mesto »kot vezni člen« med obema (str. 21). Za preučevanje zanemarjenega srednjega veka (str. 484-5), prav tako pa tudi evropske književnosti kot celote, avtor postuli- ra nov, univerzalen pristop, ki bi zdru- ževal historični pristop s filološkim (tj. ukvarjanjem z besedili), torej pravza- prav novo vedo. (Metode, s katerimi je na tem polju zaoral ledino sam, in zgradbo dela pojasnjuje v sklepnem, 18. poglavju glavnega besedila, med- tem ko na sam začetek knjige postavi deset navedkov iz antičnih in sodob- nih avtorjev, ki mu služijo kot »vodi- la«.) Curtiusovo preučevanje srednjega veka kot kontinuitete antike - s sled- njo ni mišljeno le posnemanje ali raz- vijanje antičnih vzorcev, marveč tudi reakcija nanje ali odpor proti njim - je najbolje prikazano skozi zgradbo dela. Kot pravi sam v 18. pogla\ju (str. 350-1), določata zgradbo tematsko povezovanje in spiralno napredova- nje, ne logična dispozicija; prva po- glavja podajo informacije in ozadje, s katerimi operirajo študije v nadalje- vanju. Knjiga - 1. izdaja temelji na 25 predhodnih študijah, spisanih med le- toma 1932 in 1944, izdaja, po kateri je nastal slovenski prevod, pa je še raz- širjena - obsega 18 poglavij in pose- ben razdelek »Ekskurzi«, kjer je na- nizanih 25 samostojnih razprav. V pr- vih dveh poglavjih sta obravnavana ključna pojma »evropska literatura« in »latinski srednji vek«, s tem pa tudi avtorjev program, kot je bil začrtan ' Temeljit prikaz Curtiusovih idej in intelektualnega ter političnega konteksta, v ka- terem je nastajalo pričujoče delo, prinaša spremna beseda k novi izdaji angleškega prevoda: Godman, P.: Epilogue: The Ideas ofErnst Robert Curtius and the Genesis of ELLMA. V: E. R. Curtius: European Literature and the Latin Middle Ages, angl. prev. W. R. Trask. Princeton, 1990, 7. izd. (Bollingen Series XXXVI), 599-653. 182 zgoraj. Naslednja poglmja lahko raz- delimo v tri tematske skupine. Prva preučuje družbeno ureditev in med- sebojna razmerja med znanostmi oz. umetnostmi v antiki in srednjem veku, kolikor zadevajo književnost. Takšno je poglavje o mestu literature v izobra- ževalnem sistemu (3.), ki obravnava razvoj in položaj sedmerih svobodnih umetnosti do nastanka univerz, pose- bej pa se posveča gramatiki, kije ob- segala tudi pouk književnosti. Sem so- dijo tudi poglavja o razmerju med poezijo in retoriko (8.), filozofijo (11.) in teologijo (12.). Druga velika skupina je posvečena te- meljnemu delu Curtiusovih raziskav, namreč številnim motivom in tehni- kam (toposom), ki imajo korenine v antiki injihje prevzel srednji vek, pa tudi kasnejše dobe. Z raziskovanjem nastajanja in razvoja toposov skuša av- tor postaviti temelje novi disciplini, t. i. historični topiki. Prehodi so izpe- ljani logično: 3. poglavju o sedmerih umetnostih sledi podroben oris raz- voja ene izmed njih, retorike ( 4.), ki je močno zaznamovala antično in srednjeveško literarno ustvarjanje, temu pa prikaz z njo tesno povezane topike ali nauka o motivih, mislih, obrazcih, ki jih je mogoče uporabiti ob vsaki priložnosti ali v posameznih kontekstih ( 5.). Od tod dalje so temat- ski sklopi takih toposov razpršeni po več poglavjih - v 6. je »Boginja Natu- ra« in v 13. »Muze«, obravnavi poezi- je v razmerju do retorike pa sledi dvo- je sklopov, ki sta značilno retorična, namreč »junaki in vladarji« (9.) in »Idealna pokrajina« (10.). V širšem smislu sodijo sem tudi ponavljajoče se metafore, npr. vzporejanje književne- ga ustvarjanja s plovbo ali sveta z gle- dališčem (7.), čeprav avtor za preuče­ vanje teh predlaga posebno discipli- Keria V - 1 • 2003 no, historično metaforiko. Metafori- ki pisave in knjige je posvečeno po- sebno poglavje (16.: »Knjiga kot sim- bol«). V nekaterih primerih gre za že opre- deljene topose, kakor je »kraj užitka« ( locus amoenus), spet drugič pa avtor ob branju odkriva nove in išče zanje še druge primere v antični in srednje- veški književnosti (npr. topos »deček­ starec«, puer senex). V zvezi z že pri- poznanimi toposi včasih dokazuje, da je treba z njimi razlagati tudi mesta, kjer njihova raba ni tako očitna. Poz- noantični zgled je Tiberijanov opis idilične spomladanske narave, nav. na str. 183, ki deluje impresionistično, dejansko pa naj bi strogo sledil vsem komponentam »kraja užitka« in še drugim formalnim zahtevam. Sred- njeveški primeri pa so opisi narave, ki so prevzeti iz rimske literarne tradici- je in temu primerno s svojimi levi in palmami povsem neustrezni za upo- dabljanje severnejših pokrajin. Tretja tematska skupina so raziskave literarnovednih pojmov, v okviru ka- terih ga zanimajo ponavljajoči se ali konstantni pojavi »literarne biologi- je« (str. 9) - torej raziskave »klasike«, vključno z oblikovanjem kanona in nasprotjem med »Starimi« in »novi- mi" pisci ( 14.), ter protiklasičnih to- kov, za katere je prav Curtius vpeljal v literarno vedo umetnostnozgodovin- ski pojem »manierizem« (15.). Poseb- no (17.) poglavje je posvečeno odno- su do latinskega srednjega veka pri Danteju, avtorju, ki pomeni vrhunec in obenem transcendiranje te dobe. Ekskurzi so vsebinsko in oblikovno prava lanx satura. Nekateri obsegajo le po 2 ali 3 strani, torej kratko pred- stavitev teme in nekaj primerov, dru- gi pa so izčrpne študije s podrazdel- ki, npr. IV. o srednjeveškem humor- Miscellanea ju (str. 384-402). Tematskojihje mo- goče razdeliti v dve skupini: prva, naj- večja, spet zasleduje kasnejšo upora- bo in razvoj antičnih toposov, druga pa razvoj misli iz antike v srednji vek in tudi v kasnejša obdobja. Nekatere teme iz prve skupine so obravnavane prvič, druge pa so bile že nakazane v glavnih poglavjih, a so zdaj podrob- neje razdelane z več primeri, denimo topos afektirane skromnosti in poniž- nosti (Ekskurz II). Curtius, kot pravi sam na str. 350, namreč glavnega be- sedila ni hotel preobremeniti s prime- ri, zato je iz dodatnega gradiva pogo- sto oblikoval ekskurze ali sprotne opombe. Med ekskurze prve skupine (tj. o sred- njeveški kontinuiteti že obstoječih to- posov) sodi že Ekskurz I: kako so v srednjem veku narobe razumeli vrsto izrazov ali književnih mest iz antike in jih temu primerno absurdno upo- rabili ali razlagali. Ljubek je primer »Sofoklovega koturna«, s katerim je Vergilij v 8. eklogi označil Sofoklove tragedije, v srednjem veku pa je neki pesnik s tem izrazom razumel lovski škorenj in zato udvorljivo zapisal, da si gaje obula hči Karla Velikega za na lov (str. 372). Kontinuiteta toposov je obravnavana tudi v Ekskurzih II: »For- mula devocije in ponižnost«; III: »Gra- matično-retorični strokovni izrazi kot metafore«; IV: »Šala in resnost v sred- njeveški književnosti«; XIII: »Kratkost kot slogovni ideal«; XIV: »Etimologi- ja kot oblika mišljenja«; XV: »Kompo- zicija na podlagi števil«; XVI: »Izreki s števili«; XVII: »Navajanje avtorjeve- ga imena v srednjem veku« in XIX: »Opica kot metafora«. Ekskurzi VII- XII in XXI so po avtorjevih besedah fragmenti »zgodovine teorije pesniš- tva«, vendar gre tudi tu skoraj vedno za kontinuirane topose, ki so obstaja- 183 li ali pa imeli vsaj nastavke že v antiki (VII: »Način eksistence srednjeveške- ga pesnika«; VIII: »Božanska blaznost pesnikov«; IX: »Pesniško delo kot ove- kovečenje« - na to se smiselno nave- zuje XII: »Pesniški ponos«, ki se osre- dini zgolj na srednji vek; X: »Pesniš- tvo kot razvedrilo«; XXI: »Bog kot ob- likovalec«). Posebno mesto pa zavze- mata Ekskurz XXIV in XXV, v kate- rih avtor seže prek srednjega veka in obravnava uporabo mest iz Ovidija in Vergilija pri Montesquieuju ter iz Ho- racija pri Diderotu; opozarja, da us- tvarjalnost obeh kasnejših piscev lah- ko pravilno razumemo le, če upošte- vamo njuno napajanje ob antičnih zgledih. V drugo skupino ekskurzov, tj. med razprave o kontinuiteti in razvoju li- terarnoteoretične in znanstvene mi- sli, sodijo V in VI (o literarni vedi), XI (»Pesništvo in sholastika«) in XVIII; slednji je polemika z Ehrisman- novim postuliranjem viteškega siste- ma kreposti, ki naj bi temeljil na mo- ralni filozofui in teologiji 12. stoletja ter korenini! v Ciceronu. Ekskurz XXII (»Teološka teorija umetnosti v španski literaturi 17. stoletja«) in XXIII (»Calder6nova teorija umetno- sti in artes liberales«), ki nadaljujeta te- matiko iz XXI (»Bog kot oblikova- lec«), pa pravzaprav spet posežeta on- kraj srednjega veka, čeprav je po dru- gi strani res, daje španska književnost ohranila srednjeveške poteze še do konca 17. stoletja (str. 503). Politič­ no-gospodarski razlogi za to kulturno »zamudništvo« Španije, zraven pa še primer za njeno tedanje nespremlja- nje (pol) preteklega razvoja evropske književnosti, znanosti in filozofue, so tema Ekskurza XX. Kot rečeno, je monumentalnost tega dela splošno priznana, sajje že l. 1983 184 bibliografija o recepciji Curtiusovih del2 beležila nad 400 člankov in kri- tik, med njimi mnoge prav o tej knji- gi. Pojavljale pa so se tudi - pogosto sicer ovrgljive - kritike. Med njimi so: da je Curtius s svojim reduciranjem srednjega veka na »Vmesni člen« le- tega oropal zgodovinske samostojno= sti in posebnosti ter izpustil pomemb- ne pojave srednjeveške književnosti, mdr. slovanske in keltske vplive; daje konservativen v svojem poudarjanju edinstvenega pomena antike in »ide- alne klasike«; daje pretirano drobnja- karski in pozitivističen, zraven pa es- tetsko slep. Na prvi očitek odgovarja že Curtius sam v predgovoru k 2. iz- daji, ko opominja, da knjiga vendar ne govori o srednjem veku nasploh, marveč zgolj o latinskem, in da hoče dopolniti, ne nadomestiti študije o književnostih v ljudskih jezikih (str. 9). Kar zadeva drugi očitek, je seveda res, da pomeni antika Curtiusu temelj. Vendar ne skuša slepo zvesti vseh po- javov na grško in rimsko antiko, mar- več pokaže, kako veliko vlogo je ime- la npr. Biblija in kako se določene zna- čilnosti, kot predstave o staro-mladih bitjih (puer senex), uporaba »tipičnih« števil ali izreki s števili, pojavljajo tudi v neevropskih kulturah. Razvojni lok, ki upošteva vse naštete dejavnike, je lepo začrtan denimo za topos, ki aso- ciira božje stvarjenje z umetnostjo ali obrtjo (Ekskurzi XXI-XXIII). Ta po- vezava se pojavlja v mitih starega sve- ta na vzhodu in zahodu; skupaj z bib- ličnimi elementi in Platonovim de- miurgom, ki se je prenesel v grško in rimsko kajiževnost, se zlije v srednje- veški topos Deus artifex, še v 17. stol. Keria V - 1 • 2003 paje npr. Calder6n spisal nekaj iger in traktat, v katerih je predstavil sli- karstvo kot odsev božanske ustvarjal- nosti. Po drugi strani Curtius za nekatere to- pose opomni, da so v antiki neizraziti ali redki, prav pa se razmahnejo šele kasneje; primer neizrazitega toposaje pesnikovo (ne)navajanje lastnega imena in predstavljanje svojih vzrokov za to, primer redkega toposa pa raba izraza simia (opica) za oznako nein- teligentnega posnemovalca (str. 501). Pri dokazovanju svojih tez torej skuša ohraniti objektivnost. Glede poveliče­ vanja klasike pa je treba opozoriti, da Curtius po drugi strani ravno zavrača pojmovanje, po katerem so nekatera obdobja (manieristična) ali področja književnosti (npr. srednjeveški hu- mor) manj vredna in pomembna od drugih: »Za našo razpravo ni nobene razlike med imenitnimi in zaničeva­ nimi elementi tradicije. Vzeti mora- mo vse skupaj: šele tedaj se dotakne- mo kontinuitete evropske književno- sti« (str. 360). Glede očitka pozitivizma nasprotno sodim, daje množica dokaznega gra- diva - v ekskurzih ga je še več kot v glavnem besedilu - in referenc velika odlika. Primeri, vstavljeni tako, da ne motijo tekočega branja, namreč omo- gočajo lastno presojaaje; ker obenem olajšajo samostojno nadaljnje razisko- vartje, pa naredijo knjigo dragoceno tudi za bralca, ki se morda ne striaja s ponujeno interpretacijo. Resje, daje avtorju pomembna forma, saj opozar- ja na pomanjkljivost preučevanja, ki hoče biti le »duhovna zgodovina«, in na važnost oblike, ki je vendar potreb- na za upovedovanje duha; tudi »ana- 2 Richards, E.J.: Modernism, Medievalism, and Humanisrn: A Research Bibliography on the R.eception oj the Works of E. R. C. Tubingen, 1983. Miscellanea liza literarnih oblik sama pripelje do duhovnozgodovinskih uvidov« (str. 358). Vendar je že iz gornjega naved- ka razvidno, da hoče združiti obliko in duha. Izrecno tudi zavrača idejo normalnega klasicizma, torej vredno- tenje in posnemanje avtorjev zgolj na formalni osnovi pravil: »Le ustvarjal- ni duhovi štejejo. Pojem tradicije zato ni opuščen, le preoblikuje se. [ ... ] To je nov način izbora; kanon, če hoče­ mo, a zavezan le ideji lepote, o kateri vemo, da se njene podobe menjajo in obnavljajo« (str. 364). Tak credo goto- vo ni dokaz estetsko slepega, pozitivi- stičnega duha. Nasprotno: v svojem zgodnejšem obdobjuje Curtius pou- darjal, daje za kritika pomembna in- tuicija, v Evropski književnosti pa že sama zasnova in marsikatera posamez- na misel ali formulacija izdajajo vizio- narstvo, ki ga avtor zdaj podpre s stro- go metodologijo. Poleg dovzetnosti za sublimne predstave pa navedek o »ideji lepote« nakazuje še eno odliko dela: razumljiv, večkrat esejističen slog, ki je - za razliko od mnogih so- dobnih del, pripadajočih raznim »-lo- gijam« - kljub zavidljivi strokovni rav- ni primeren tudi za širše kroge. Seveda delo ni povsem brez napak. Pojavljajo se netočnosti pri navajanju virov; tuje slovenski prevod vnesel ne- kaj popravkov, vendar se je ve1jetno še kaj izmuznilo. Prav tako se včasih ni mogoče strinjati z interpretacijami - tudi če odmislimo kategorične ugo- vore nekaterih proti Curtiusovemu nazoru o tradiciji, so tu še občasni fi- lološki problemi. Na str. 184 denimo pravi, da neki avtor v topos »kraja užit- ka« vpelje še stebrišča (septa oz. saep- ta), v opombi (št. 41) pa dodaja, naj bi ta izvirala iz Marcialovega epigra- ma 2,14 in se pojavila tudi v zraven navedeni pesmi iz CarminaBurana. To 185 pa je zelo vprašljivo, kaj ti izraz saepta najpogosteje označuje neke vrste ogrado; v citatu iz Marcialaje mišlje- na ograda na Marsovem polju, v kate- ri so Rimljani volili in okoli katere so kasneje zgradili trgovine, medtem ko je v pesmi iz Carmina Burana spričo dejstva, da gre za opis narave, verjet- neje, daje s septa mišljena živa meja. Ta dva pomena sta tudi podana v slo- varjih, medtem ko »stebrišča« nisem zasledila. Zgolj za spodrsljaj peresa pa gre pri obravnavi Diderotevega dela Rameaujev nečak, kjer avtor zmotno vzporeja lik nečaka z likom sužnja iz Horacijeve satire 2, 7 (str. 539-40); ka- kor je razvidno iz razprave,je nečak v resnici podoben Horaciju in ostalim Rimljanom, kijih suženj graja. Seve- da pa tovrstni ugovori nikakor ne zmanjšajo pomena celotnega dela. Slovenski prevod se bere tekoče in ja- sno; po zgledu izvirnika je opremljen z izčrpnima imenskim in stvarnim ka- zalom. Velika zahtevnost naloge po besedah prevajalca (Toma Virka) ni bila posledica nemškega besedila, marveč dejstva, da je prepredeno s tu- jimi imeni, navedki in citatnimi obli- kami, največ iz klasičnih jezikov; pri tem vprašanje doslednega slovenjenja antičnih imen, glede katerega si niso enotni niti klasični filologi med seboj, kaj šele s slavisti, ostaja nedorečeno. V slovenščini se pojavi tudi problem, ali in kako sklanjati latinske besede, podane v izvirni obliki. Prevajalske re- šitve so tako rezultat vrste konzulta- cij, seveda pa pri teh problemih ni mo- goče zadovoljiti zastopnikov vseh »teo- rij«. Pri tujejezičnih navedkih je prevaja- lec poleg izvirnika vključil tudi obsto- ječe slovenske prevode in upošteval njihovo izrazje, npr. oblike imen pri Danteju, tudi v lastnem prevajanju 186 Curtiusovega besedila. Za latinščino in grščino je založba posebej naročila prevod, ki zajema vse od odlomkov do posameznih fraz in izrazov v besedi- 1 u, včasih pa prinaša še dodatne opombe. Tudi tu so bili uporabljeni že obstoječi prevodi, razen če so bili smiselno neustrezni ali če so zabrisali . prav značilnost, ki jo je hotel Curtius izpostaviti, večina navedkov pa je to- krat prevedena prvič. Medtem ko doda Curtius tujim besedilom nemš- ki prevod le tu in tam, je torej sloven- ska izdaja vsaj glede klasičnih jezikov prijaznejša do bralca. Škoda je le, da tudi za ostale jezike niso bili naroče­ ni manjkajoči prevodi, saj bo vsaj v pri- meru španščine (Calder6n) ali sred- njeveške nemščine (Walther von der Vogelweide) in angleščine (Chaucer) to najbrž za mnoge ovira. FRAN WIESTHALER: LATINSKO- SLOVENSKJ SLOVAR IV: L-PERF. Ljubljana, Založba Kres, 2002. Recenzija Jeseni 2002je založba Kres na tržišče poslala čertrti del Wiesthalerjevega Latinsko-slovenskega slovarja pod ured- niško taktirko Mateja Hriberška. Tako je to zahtevno podjetje skoraj deset- letje po izidu prvega zvezka stopilo v drugo polovico. Seveda ni smiselno ob- navljati celotne zdaj že precej dolge in silno zamotane zgodovine slovarja in njegovega nastajanja, a morda kaže ob četrtem zvezku, ki prinaša gesla od L do Perf, vendarle še enkrat omeniti, da gre pri Wiesthalerjevem slova1ju za enega kronskih podvigov slovenskega Keria V - 1 " 2003 Potrebno je tudi opozoriti, da je pri končnem postavljanju strani kljub predhodnim korekturam zaradi teh- ničnih težav prišlo do napak v naboru grških črk. Tako se npr. na str. 50 na- mesto un6~e:v~ci;; pojavi {m6~i::v~ii;;; vča­ sih so diakritična znamenja napačna, na napačnih mestih (npr. ·rnn6L na- mesto c6noL na str. 70) ali pa manjka- jo (npr. dooi;; namesto dooi;; na str. 359); vrinejo se celo dodatni znaki, npr. na str. 139, kjer je nocdv zapisa- no kot noci::ci.'Lv. Vendar so to drobne pomanjkljivosti v primerjavi z dosež- kom. Na splošno lahko sklenemo z mi- slijo, da gre za dostojno predstavljeno klasiko 20. stoletja, kije nepogrešljiva za raziskovalce antičnih in sodobnih književnosti in kultur, in s priznanjem založbi, da je zapolnila veliko vrzel v slovenski strokovni literaturi. Nada Grošeij slovaropisja, kar se da razbrati že iz pre- prostega dejstva, da se lahko njegova četrta knjiga s svojimi sedemsto štiri- mi stranmi kar sama po obsegu mirno kosa z večino na Slovenskem izdanih dvojezičnih slovarjev. Bolj kot goli zunanji obseg bo upo- rabnika o kakovosti dela znova pre- pričal obseg v slovar sprejetega gradi- va. To je točka, na kateri naš slovar nedvomno poseka Oxfordov latinski slovar, najbrž najodmevnejše podjet- je na področju latinskega slovaropis- ja v zadnjih desetletjih. Njegovi sestav- ljavci so namreč vanj vključili le tiste latinsko pišoče avtorje, ki so ustvarja- li do leta 200 po Kristusu. S tem niso izločili zgolj celotne krščanske latini- tete (ki seje s Tertulijanom in Minu- cijem Feliksom širše razmahnila prav