Natis 14-000. Štajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev ITrMnistyy in upraviteljevo v Ptuju ledaliSkem poslopju. Sfajevc izhaja vsaki drugi petek. datiran z »ine naslednja nedelje. Dopisi dobrodošli. Rokopisi p-n ne vračajo in se morajo najdalj« do poudeljka piftd izdajo do- ti&ie Številke vposlali. Posamezna Številka velja v Ptuju za celo leto K 1.— s poštnino K 1.20. Za inserate uredništvo in upravnistvo ni odgovorno. Cena za oznanila za: 1 stran K 32.—, '/, strani K 16.—. '/« slraui K 8.—. */B strani K 4.~ . »/„ strani K 2.—. ■/„ strani K. 1,— Pri večkratnem oznanilu posebno znižana cei.a, Stev. 5. V Ptuju v nedeljo dne 9. marca 1902. III. letnik. Vera in politika. Na »podlagi. da je naša sveta vera prevzvišena dobrota, da bi se jo v politično strankarsko gonjo izrabljalo in se jo na tak način poniževati smelo, smo mi vsikdar zavzeli stališče, iz katerega smo tako po-čenjanje pobijali in svesti smo si, da kar smo v tej zadevi že storili in še bomo storili, da je to naše stališče vse pohvale vredno in popolnoma pravilno ter nasi krsanski veri !e v veliko korist. Danes hočemo ponatisniti besede nekaterih visokih cerkvenih poglavarjev, kateri so se obrnili na svojo duhovščino in isto najkrepkeje svarili pred zlorabo njenega svetega poklica v politične namene. Pokojni dalmatinski nadškof Ca rev izrazil je svojo nevoljo proti duhovnikom svojo Škofije, vmefecvajo v politiko, rimi besedami: „Ze nekaj čusa sem se tudi pri duhovščini te škofije, posebno pri mlajših duhovnikih, opazuje ne-dopustljivo vplivanje na stranke, katero žali-bog našo deželo razdvojuje, in očitno je, da se isti de- Pobeljeni grobovi. Žaloigra iz življenja slovenskega naroda. Kraj dejanja: Maribor ob Dravi. Osebe: Dalje. „Naš Dom", po domače nFibpos,u ,.S!ov. (lospodar," njegov prečastiti oče, „Stajerc~. zagovornik kmeta in obrtnikov, Urša, gospodinja „Fihposovega očeta*, a. Pravica, e. kr. žandarm. I1L Sin: .lojmene, tedaj se nama bode še slabo godilo! Oče: Nikar ne obupaj, dečko moj! Si že pozabil moje nauke do bližnjega? Saj sem ti že najmanj stokrat rekel: kjer nič ne opraviš z lepim, pa poskusi z grdim, kjer ti je poštenost na poti. tam se okleni nepoštenosti, in kjer ne moreš, ne smeš ali ne veš resnice govoriti, pa si pomagaj z lažjo. Sin: Jaz pa mislim, da bi bilo najbolje, ako bi se s „ Štajercem" na pošten način bojevala, kajti on ima zelo špičasto pero in vidi v zadnji še tako skriti gorski kot, janško, in to v veliko škodo duhovniškega poklica in v nemalo pohujševanje ljudstva, vdeležujejo političnih volitev. Taka dejanja morajo naša srca globoko užaliti, ako vidimo, kako duhovniki dober del svojih močij, krepkosti in delavnosti, kar vse bi mogli porabiti le za božjo čast, po nepotrebnem zapravijo. Da imajo dnhovniki svojo pametno politično prepa* čari je, da se svoje volilne pravice tako poslužijo kot dragi, se jim ne zameri, ker tudi oni so pred postavo državljani: ali da se oni pri agitacijah postavijo kot voditelji in se bojev različnih strank udeležujejo, to je za nje brez izjeme nečastno in mi jim prft-povemo to po vseh cerkvenih in svetih postavah, ker to ni njihov poklic aH opravilo. Opravilo duhovnika je opravilo miru in složnosti: duhovniki morejo v ;-■ navduševati, \se narode in stranke objemati; oni morajo z tistimi, ki se z njimi ne vjemajo, imeti potrpljenje in ljudstvu medsebojno ljubezen in ptrplivost predigati.1, Francoski škofje izdali so pastirski lisi v katerem se bere: Oče: To je že res. Pošten boj bi bil veliko lepši kakor pa hinavski. Pa veš, nekaj druzega je. 0 K globe, drugi pa na dva dni zapora, oziroma 20 K globe, ker sta hotela nekega fanta naščuvati, da bi pretepel takozvanim »katoliškim" možem-kon-sumarjem neljubega krojača Semenca, in sta mu za to ponujala 10 K. — Razven tega preganja kaplana Zorka še državno pravdništvo, vsaj tako se obče govori na Rečici, in kolikor smo se pri dotični osebi, ki je kazensko ovadbo vložila, poučili, je vest popolnoma resnična. Cela stvar se tiče nekih plačanih maš; Zorko je baje trdil, da je denar zanje poslal na list „Corresp. Batt fur den kath. Glerus" na Dunaj, poizvedbe pa so dognale, da ni nič poslal. Zanimivo je, da je vse to dognal g. kaplan Eierl, katerega so lani tercialke na občnem zboru konsuma na Rečici na Zorkovo povelje vrgle raz govorniško — ^mizo", ker je nasprotoval konsumarskim prismodarijam! — Dolgo se je kuhalo, a se je vendarle izkuhalo! Meseca sušca pride naš kunsum na Rečici na obtožno klop — pred c. kr. okrožno sodišče v Celje — radi „prekunštnoK sestavljenih računov in drudih sličnih stvari. Poleg drugih so obtoženi župnik Tlčnik. slavnoznani predsednik ^katoliškega političnega društva za Gornjigrad" Matek vulgo Rheinecker in več drugih, — deloma tudi nedolžnih, razume se, da figurirata na prvem mestu kot obtoženca daleko znana dva brata — kaplan Melhijor Zorko in Jože Zorko. Najzanimivejše pa je, da pride pred sodni stol tudi revizor gospodarske zveze" v Ljubljani, Pele, katerega se baje dolži. da je največ o n kriv. da so se računi tako ;,imenitno" sestavili. Kakor se čuje, bode prišlo konsum zagovarjat njegova vzvišenost doktor Zl i ndra iz Ljubljane, le nekaj mož, ki pa niso več konsu-marji, bo branil dr. Hrašovec. Pa še ta baje prav nič rad ne gre v družbo dr. Žlindre! — Svoječasno bodemo poročali o tej zanimivi obravi! Od Sv. Kungote v Slov. gor. Dragi mi „Štajerc! Iz vseh krajev slovenske domovine dohajajo dopisi le od nas Fornjekungočanov ne dobiš nobenega. Prosim te. bodi toliko prijazen in objavi v prihodni številki dopis, v kterem ti bodem razjasnil, kako zna gospod Rozina. odvetnik v Mariboru, denarje služiti. Evo ga! Kmet Mihael Cilenšek iz Gorne Sv. Kungote imel je 7. grudna lanskega leta pri okrajni sodniji v Mariboru obravnavo z nekim kungoškim fantom. Da bi pa bil za vse slučaje zavarovan, misli si kmet Cilenšek : vzamen si zastopnika gospoda odvetnika Rozina. Gospod odvetnik mu tudi obljubi, da ga bode pri obravnavi zastopal. Napočil je dan obravnave. Ura bije osem in vsi so bili zbrani v sodni sobi, le gospod Rozina ne pride od nikoder. Začne se obravnava in v zadnjem trenutku pošlje kmet Cilenšek tovariša Janeza Lorberja iskat zastopnika Rozina. Kmet T.orber nujno steče v pisarno gospoda doktorja, meneč ga opomniti na storjeno obljubo. Toda gospoda Rozina ni bilo doma, moral se je iti sprehajat in dim dišečih smodk skoz nos spušat, zakaj pa tudi ne? Saj mu vendar neumni kmetiČ dovolj bliščecih kron v pisarno nanosi. Kmetu CilenŠeku ni ostalo druzega, kakor da se je moral sam zastopati, kar je tudi storil. Obravnava bila je končana in kmet Cilenšek je bil v kljub temu, da njegovega zastopnika- gospoda Rozina za časa obravnave niti v sobi ni bilo, nedolžnim spoznan in oproščen. Čez nekaj dnij pa pošlje gospod Rozina kmetu Cilenšeku račun, toda njegov pisač pa ne zna dobro pisati ali citati, ker je v naslovu pisma pisal namesto nkmet v Werticbergn", kmet v Leitenšpergu, Ker pa kmet tega pisma ni dobil, zromalo je to pismo nazaj v Maribor. Kaj vraga pa je zdaj početi? Gospod Rozina ne premišljuje dolgo, ampak koj pravo ugane. Gre namreč k sodniji in poizve za kraj AVertičberg. Dne 12. svečana pa vnovič pošlje kmetu Cilenšeku to romarsko pismo, v katex'em ga opominja za stroške, katere je imel kot zastopnik. K 8.28, reci osem kron in 28 vinarjev: 1 krono 10 vinarjev za opomin, do 22. svečana v njegovi pisarni izplačati, sicer iztirja to svoto s tožbenim potom. Kmet Cilenšek se ne obotavlja dolgo, ampak gre v mesto in izplača to svoto. kajti spomnil se je mnogih kmetov, ki so zaradi majhnih svotic na boben prišli. Komaj pa je kmet prestopil prag pisarne. že se je kesal. zakaj je vendar tako nujno te nedolžne kronce izplačal. Mislil si je: naj bi me šel gospod Rozina za te kronce tožit, k obravnavi itak ne pride, radi tega bi njega sodnija kontumacirala in jaz bi bil stroškov oproščen. Vidiš, dragi kmetic! Ako se hočeš sam zastopati, pojdi le k advokatu Rozini, on zaračuni za to, če izplačaš koj osem kron, ako ti pa pošlje opomin, pa velja l krono 10 vin. več. kajti gospod advokat kupi papir v velikih skupinah in to je mnogo dražje, kakor če ga kupi na drobno. Poslušajte dragi bralci, koliko velja vsak opomin: 1. 10 vin. za Čas, ko premišljuje, kaj bo kmetu pisal, da bo prav. 2. 10 vin. za črnilo. V>. 10 vin. za polo papirja. 4. 10 vin. za fino pero. 5. 10 vin. za marko. 6. 10 vin. za dve kubi, katere bode pnšil, ko nese pismo na pošto. 50 vin. pa za čas, ko premišljuje, kako bo kmeta tožil, ako mu koj ne prinese zaželjenega zneska. To vse vkup znaša 1 krono 10 vin. Dragi kmetic! Ako bi vsi zastopniki taki bili, kakor gospod Rozina, bilo bi to za nas kmete bolje, ker le na tak način bi se znali kmetje pri sodniji sami zastopati in radi tega bili bi tudi stroški pri advokatih jako majhni. Torej kmetje le h gospodu Rozini. Kmet iz Vrtiča. Zunanje novice. 20 let po nedolžnem v ječi. Iz Rima javljajo: L. 1881. je bil posestnik Dentaro radi umora obsojen na smrt-, a potem je bil pomiloščen ter bi bil moral sedeti vse življenje v ječi. Sedaj po 20 letih pa je izpovedal neki Caldile na smrtni postelji, da je on kriv dotičnega umora. Tako je bil Dentaro 20 let po nedolžnem zaprt. Ubit milijonar. Jean Cooper, ki je imel 15 milijonov premoženja, je bil minoli mesec ubit. Opoldne je šol v svojo kopel, dii ga zamoreq sluga Strother masira. Na prstu pa je imel nesrečnik prstan, ki je bil vreden 7500 frankov. Tega se je zamorec pola-komnil. Gospodar je legel mirno na zoib, zamorec pa je šel po velik bat ter ga odzadaj udaril po glavi. da mu je razbil lobanjo. Zamorca so prijeli ter je priznal vse. Pred 15 leti je bil Cooper še majhen kramar. Usta si je sešil. Gojenec v zavodu za duhobol-nike v Tipton Co.. Ind.. v Združenih državah, po imenu Jeremija Peabody, ni hotel jesti navadno predloženih mu jedi. Da ga k jedi ne prisilijo, si je sešil / navadno šivanko z 18 šivi svoja usta. Zdravnik mu je nsta razparal — in blaznik je zdaj celo vesel. da more xopet govoriti in jesti. (Je ne nastane otro-vanje krvi, se bo izbolehal iz te šale. Značilno za davčne oblasti. Poljski klub predloži finančnemu ministru naslednjo interpelacijo: Uboga vdova v Krakovem je podedovala 8 K ter se ji je vsled tega propisalo 25 K" davka. Ker je vdova zamudila. vložiti pravočasno priziv. zarubili so ji vse imetje, da se je pokril davek s stroški vred. V trimesečno ječo radi poljuba. Brooklvnsko sodišče sodilo je .r5. februvarja t. 1. tridesetletnega W Dentona, katerega je tožila njegova soproga na ločitev zakona. Sodišče je toženca spoznalo krivim, ker je poljubil kuharico Mary Munch. Slednja je pri sodišču potrdila, da jo je Denton objel in poljubil Vsled tega so ga poslali v trimesečno ječo. Angleški konjski hlevi v Zagrebu so vedno napolnjeni. Vsaki dan pride na angleške račune do •S00 konj v Zagreb in ravno toliko jih odpravijo na Reko. V celem se bo prevzelo baje v Zagrebu 22000 konj. Celo tovarno za ponarejanje bankovcev in znamk in sicer avstrijskih, ^ nemških in ruskih so zasledili v graščini Dold na Švedskem. Krivci SO ušli. KonjaČ ustrelil Človeka. V okraju Pregrada na Hrvatskem je navada, da konjač ne lovi psov, nego jih strelja. Dne 20. p. m. je prišel konjač v Druškovac in hotel tam ustreliti psa, mesto psa je pa zadel 20-letnega posestnikovega sina, ki je obležal mrtev. Ljudje so hoteli konjača obesiti, a konjač jim je ušel. Domačega zajca s perjem na hrbtu imajo v Zhori na Češkem. Lastnik ga je poslal društvu za zajčje rejo v Bernardieah. Izvrstna ječa. Ko je prišel pred malo dnevi zgodaj v Nendorfla pri Dunajskem Novem mestu ječar v ječo, ni bilo nikogar notri, dasi je bilo v njej Se zvečer shranjeno več zrelih ptičkov. V tem je zapazil ječar v tleh luknjo, ki je peljala v vinsko klet sosednje hiše, in ondi je našel vse svoje varovance, ležeče pod velikim sodom, popolnoma pijane. ..Baron" in pumpanje. „Baron" Frederik Knoerz, kateri pa tudi na razna meščanska imena sliši, je v Nevv-Yorku vestno izvrševal načelo raznih „ vitezov", „baronov" itd. in povsodi, kjerkoli je mogel, je pumpal navadne ljudi. Končno je ga obtožilo več gospodičen, katere so hoteli vse postati baronice in katere je „baron" kot ženin opeharil za njih posojilnične knji- žice. Viteški „baron" premišljuje zdaj v novojoški ječi o minljivosti ženske ljubezni. Vagon z ljudmi je razneslo. Iz Kolonije poročajo: Na postaji Liindenscheid (Vestfalsko) so obedovali delavci in delavke v železniškem vagonu z železno pečjo. Nakrat je peč razneslo, vagon se je razletel in vsi delavci so bili težko ranjeni. Dva sta umrla. Tudi v bližini delajoče ženske so bile težko ranjene. Baje se je zmešalo med premog razstreljivo, morda d i nami t. Sreča v nesreči. Uboga dninarica Fhrenbcrg s Stotterbeckn pri TToneni ob Renu je podedovala po svoji sestri v Parizn o milijonov frankov. Revica je od sreče skoraj zblaznela! Poskusen samomor — s slivovko. Na Dunaja je šel te dni šestošolee Friderik K. v neki hotel in je zahteval tam sobo, v katero se je zakleni!. Dve uri pozneje je zaslišal sluga hotela težek puder v sobi dijaka. Ulomili so vrata in našli dijaka — na tleh nezavestnega. Na mizi pa je bila steklenica, v kateri je bilo še malo »Iivovke. Zdravniki so dognali. da se je hotel dijak z alkoholom zastrupiti. Friderik K. je pozneje sam priznal, da se je hotel zastrupiti. ker je dobil v šoli slabo spričevalo. Najnovejši Stroj. Takšnega so iznašli v Ameriki. in sicer za molzenje krav, Veren, a ne klerikalen. Dunajski listi poročajo: Nedavno je z nadvojvodo Rainerjem govoril visok cerkven dostojanstvenik o sedanji klerikalni politični struji in vprašal nadvojvoda, ali se s to strujo strinja. Nadvojvoda je dejal: „Preveč veren sem. da bi mogel postati kdaj klerikalen!" PomiloŠČen po 37 letih. V stajnski kaznilnici pri Kremžu je bil te dni pomiloščen 721etni Marmyer, ki se je zagrešil s poskušenim umorom ter je bil za to obsojen na dosmrtno ječo. Od te kazni je odsedel 37 let. Vsega vkup je bil zaprt 47 let, kajti že prej je radi druzega hudodelstva dobil 10'., leta. Dobre SOrte je bil nadgozdar v Kanovem pl. Hammeratein. Imel je 23 otrok, od katerih jih živi še 18. Ta oče si svojih lastnih otrok ni mogel zapomniti in se mu je večkrat primerilo, da je* svojega sina vprašal, čegav da je. Pred par leti je imel ta oče skupaj 66 sinov, hčera, vnukov in vnukinj. Pred kratkim je umrl njegov najmlajši sin. državni poslanec pl. Hammerstein. Kaj je klerikalizem. Nek slovanski časnik piše: ..Klerikalizem (na Štajerskem pravimo hhposovstvo) je ostanek starega veka, suha mumija brez krvi in življenja, prazno poslopje, iz katerega je zbežalo vse, kar diha, a katero se vzdržuje samo po svoji teži. Najnevarnejša sila klerikalizma je njega tiho, neopa-ženo delovanje, po katerem posega v rodbino, šolo, znanje in umetnost, v zasebno življenje in vest* posameznikov. Klerikalec je poseben sovražnik, veruje namreč le izjemoma to, kar prepoveduje in je navadni farizej, kojega moramo zaničevati. Klerikalizem se rani najbolj z razumom, mislijo, vedo, našo znanstveno naobrazbo in modernim svetovnim naziranjem." 29 Peš prek Donave je prišel te dlii na svojih vodnih čevljih kapitan Grossmann. Na dunajskem brega ga je pričakala velika množica. V zapor Silil. K deželnemu sodišču vBrnu se je prise! neki Tomaž Dvorak prijavit, da je zažgal svojemu očmu hišo v Serovicah. Seveda so ga zaprli. Kmalu pa se izkazalo, da si je mož hudodelstvo le izmislil. Zakrivil pa je s tem drugo hudodelstvo, hudodelstvo goljufije. Ker se je še nadalje izvedelo, da je ukradel snop slame, da si je napravil ležišče v nekem svinjaku, obtožen je bil tudi tatvine. Pred sodiščem je izpovedal, da ni mogel nikjer dobiti dela, zato je bil primoran se sam sebe obdolžili požiga, da je prišel v zapor, kjer ima vsaj jesti. Njegova pristojna občina je potrdila, da je mož živel res v veliki bedi, sicer pa je hvalevrednega vedenja. Sodišče ga obsodi v 14 dnevi s postom. Na sodnikovo vprašanje, ali je s kaznijo zadovoljen odgovori: „Če bi me vsaj do žetve zaprli, potem bi že bilo dobiti de!aa. Ko bo prišel mež iz zapora, bo primoran storiti kako hudodelstvo, da pride do hrane v zaporu. Ko pa bodo statistiki sestavljali podatke o naraščanju hudodelstev, gotovo bodo naštevali vse druge vzroke, le bede ne. Odvetnik in tat Nedavno je prišel neki mladenič, ki je bil obdolžen tatvine, k odvetniku v New Yorku in ga je naprosil, naj ga zagovarja. Odvetnik je za zagovor zahteval 40 dolarjev. Ker pa tožene ni imel potrebne vsote, je osfcavil pri odvetniku svojo zlato, 70 dolarjev vredno uro. Odvetnik je svojega klijenta tako izvrstno zagovarjalj da so ga opro Ko je bila obravnava končana, se je toženec odvetniku zahvalil ter dejal, da pride v dveh urah po svojo uro. Ker pa oproščenega tatu ni bilo, je odvetnik preiskal zlato uro in našel, da je brez koles, in se je zlato spremenilo v navadno medeno ploščevino. Odvetnik sedaj čaka, da pride njegov klijent zopet k sodišču. Gospodarske stvari. Kedaj se naj živini poklada. Samo enkrat na dan menda nikjer ne krmijo; to bi pri rastlinojedih živalih povzročalo mnogo neugodnostij, krma bi se zelo nepopolno izrabila in živina bi se slabo redila; dvakratna krmitev pa bi se pri odraslih govedih že dala izpeljati. Odlični gospodarje krmi! mnogo let takole: Prva krmitev je bila čas od 7. do y., druga popoldne .'i. do '2. Pri vsaki krmitvi je pokladal po dve poniji, prva je obstajala iz rezanice z močnimi krmili, drnga iz sena; konci vsake krmitve je pokladal celo peso. zvečer ob 9. slamo. Večinoma so imele živali tedaj, opraviti še s prežvekovanjem in niso kazale nagnjenja vstati. Ako se prepogosto — štiri do petkrat — polaga, se moti živina pri važnem opravilu prežvekovanja, Sicer se more pa pri mlečni živini ravnati čas krmitve po času molzenja, kjer se trikrat krmiti ne da. Ni pa dobro, kravam pokladati med molžo, ali takoj po molži. Trikratno krmljenje (zjutraj ob o., dopoldne ob 11. in popoldne ob 5.) je zelo ugodno in posebno tam najboljše, kjer je malo močnih krmil in zelo veliko grobih krmil. Za zelo brejo živino je odločno najboljše trikratno krmljenje. Delavna živina naj se kolikor moč tako krmi, da je mej krmitvijo in mej pričetkom dela odmor. Ta je zlasti tedaj potreben, ako se krmi mnogo močnih krmil in delo je hitro in naporno. Delo koj po krmitvi moti prenavljanje, ker odvaja kri od želodca k delujočim okostnim mišicam, kar neugodno vpliva na tvoritev želoučnega soka. Pred kratkim je dokazal Salviola, da ima želodčni sok utrujenih živalij premalo kisline in klora in zato tndi preslabo prenavlja. Poleg tega je brzo delo po modnem krmljenji lahko provzroči motenje v prebavljanji in celo klanje razne vrste. Kjer se ne more privoščiti živini živini potrebni odmor, naj se prične delo v počasnem koraku. Pri delavnem volu naj se gleda na na to. da se da večina — kakih %U — močnih krmi! zvečer po delu, kajti konj ne dela s krmo, ki jo je ravno pozobal — kakor se prerado misli, ampak s krmo od prešnjega dne. Močna krmila, ki jih pokla-damo neposredno pred napornim delom, dajo pa več gnoja- ona pa, ki jih povžije živina zvečer po delu, krepijo mišice. Za kratek odmor med delom je pripravno krmljenje z nalašč za to pripravno krmljenje z nalašč za to pripravljenim kruhom. V obče se priporoča enakopitarje krmiti štirikrat na dan. Čim mlajše so živali, toliko večkrat je treba krmiti. Nalašč v ta namen napravljeni poskusi so dokazali, da prov-zroČa samo dva do trikratno sesanje na dan teličkom motenje v prebavilih in kronično (od časa do časa se ponavljajoče) napenjanje. Telečji želodček obsega pri ravno storjenem teletu povprečno 1 dober liter; če pa se da teletu na dan dobrih 6 litrov v štirih obrokih, tedaj zastane mleko v predželodcu, v katerem se pa mleko vsled pomanjkanja želodečnih sokov ne prebavi, ampak začne kipeti. Daljna slaba stran je tudi to, da živali pri redkejšem napajanji prehlastno pijo. Požiralnik potem ne more vsega mleka voditi v tako zvani sirisenik, ampak nekaj ga gre v druge dele telesa, kamor ne spada. Vsa sredstva, ki dosegajo. kakor sesanje, počasno pitje mleka, so za rejo telet velike važnosti. To bi lahko dokazali s stotino zgledov. Kaj početi, če sadno drevo postaja nerodovitno. Pogostoma .si gospodarji belijo glavo s tem, kako bi drevo, ktero bolj ali manj hira, naredili rodovitno. Nerodovitnost sadnih dreves izvira iz raznovrstnih vzrokov, in kdor jej hoče priti v okom, mora najprej te vzroke poznati. Ti vzroki so pa dvojni, vnanji in notranji. Vnanji vzroki so: neprimerno podnebje, lega, neprimerna zemlja za dotično vrsto; notranji vzroki so: premočna in presilaa in pa oslabljena življenska delavnost, če sta podnebje in lega za kakšno vrsto neugodna, če les te vrste ne dozori popolnoma, če pogosto poinraiejo cvetni popki, takrat je treba, da se izmeni vsajeno drevo z drevesom druge vrste, ktera po skušnjah v tem kraju in v teh razmerah dobro uspeva. (Je je drevesni nerodovitnosti vzrok nerodovitna zemlja, je treba to napako kolikor mogoče odstraniti. Če je zemlja premokra. jo je treba osušiti. ~1 — 11 preslabo zemljo zboljšati in ji primešati gaoja me* ktnca. Ce drevo zato ni rodovitno, ker je pregloboko vsajeno, kar se le prepogosto in prerado dogaja, da se le redkokdaj pamagati, vsaj popolno ne, čeprav se okoli drevesa nekoliko odkoplje vrhnja prst. Ce tako drevo že ne stoji eea 10 let, so mora odkopati kolikor mogoče okoli in okoli in '/. vso grndo toliko vzdigniti, da pride v pravo višino. Ako pa je vzrok nerodovit-nosti v drevesu samem, in sicer v tem. da. drevo premočno žene, tedaj globočja zareza v drevesni hib „ (puščanje )K na debln in po debelejših vejah malo pomaga. Včasih pomaga, če se poleti odčesnejo nek-tere korenine. Ce bi zemlja, v kteri stoji drevo, bila predobra, premastna, se morajo okoli drevesa posaditi sadeži, ki je močno izvlečejo, kakor pesa, zelena itd. Ce je pa drevo samonasebi že slabo, in preslabo raste, se mora pomladiti krona sama, in ko brž iz krone požene kaj mladik, se mora drevesu pognojiti in sploh zemlja okoli drevesa zboljšati. Neredek vzrok nerodovitnosti sadnih dreves je pometovanje cvetja pri peškatem drevju. Ako blizu cvetja naglo poženo mladike, drevo rado pomeče cvetje, ker mladike porabijo sok, cvetje pa oslabi, Najboljše sredstvo proti temu je puščanje na vejah. S tem se zadržuje del redilnih sokov v spodnjih delih vej, da mladike ne morejo več prebohotno preraščati cvetja. V prihišnih vrtih se prav rado zgodi, da drevesca prebujno rastejo in ne rode, ker jim korenine segajo v premočno gnojene grede, kar se posebno v špargljevih gredah rado dogaja. Tu je mnogokrat težko pomagati. Sočivne grede morajo dati dobrih pridelkov in se morajo ravno zaradi tega krepko gnojiti; to pa ravno pospešuje močno rast sadnih dreves. Pridružijo se še hude bolezni, kakor ožig. rak, ozeblina, in tako se zgodi, da posebno jablane in črešnje, ki stoje v so-čivnih vrtih, prav revno uspevajo. Nekaj se pomaga, če se okoli korenin in med nje nasuje zidna sipa, še bolje pa kaže v takih vrtih saditi le hruške, česplje in slive, ne pa jablan in črešenj. Primeri se pa tudi večkrat, da je spodnja zemlja, v kteri stoje drevesa, že popolnoma izsesana in da drevju pomanjkuje hrane in zemeljske moči. Tu pomaga razen močnega obrezanja in trebljenja dreves gnojitev spodnje zemlje. Zato pa je najboljši gnoj iz greznic in smradotokov. kateremu se primeša še lesni pepel. Gnoj se mora stanjšati z vodo, in ta zmes se poleti vliva v luknje blizu drevesa, najbolje meseca julija in avgusta. Luknje se napravijoVs metra globoke in vanje se potem vlije Vi Škropilnice takega gnoja in se dopolni z vodo. Tri luknje zadoščajv za eno drevo. (Po kmetovalcu.) Krava, ktera je dosedaj dojila in se ji je tele odstavilo, ne da več mleka, dasi ima veliko vime. Kaj je temu vzrok in ali imajo sosedje prav. ki pravijo, da je kravi narejeno. Odgovor: Sosedje nimajo prav, če pravijo, da je kravi narejeno, temveč je njim nekaj narejeno v možganih, drugače bi ne trdili takih budalostij. Da krava zadržuje mleko, kadar se ji tele vzame, ni nič nenavadnega in se dostikrat pripeti, in fdoar iz ljubezni do mladiča. L j. iz nekega not- rajnega nagona zadržuje krava mleko za tele. Krava pa takole dela: S tem, da zadržuje sapo, stisne trebuh, kar naredi, da se žile v trebuhu napolnijo s krvjo. Vsled velike množine krvi sesci ne prepuščajo mleka. V takem slučaju priporočajo v sesce vtakniti mlečne cevke, skoz ktere potem odteče mleko. Čez nekaj časa potem krava samaosebi opusti pridrževanje mleka. Mlečne cevi se kupijo. Kdaj je bolje presajati divji kostanj, jeseni ali spomladi? Odgovor: Odgovor na Vaše vprašanje velja tkoraj za vse vrste drevja. Splošno velja jesenska saditev za boljšo, izvzemši v prav rahli zemlji, na kteri naj se spomladi sadi. Sadjarji se drže načela, da je na težki in mrzli zemlji bolje saditi jeseni, na rahli in gorki pa spomladi ali jeseni: merodajna za uspe-vanje drevja ostane vendarle natančna in pravilna saditev. Loterijske številke. Trst, dne 22. februarja: 68, 39, 30, T. 55, Gradec, dne 1. marca: 18, 85, 32, 52, 45, ISfl^fl^^SS OSVEŽUJOČA PlJftCA. Nepresegljeva BJtayHnn vnds. Išče se hlapec ki je zvest, priden in trezen, za domača dela in vožnjo pive. Kje. pove uredništvo ,,Stajerca\ #$ Iščeta se: oženjen hlapec k volom in oženjen hlapec h konjem, Vojaščine prosti in srednje starosti z dobrimi spričevali imajo prednost. Oba razumeti se morata na poljedelska dela in znati dobro voziti. Stanovanje in drva prosto, plačilo in hrana po pogodbi. Službe se zamorejo nastopiti takoj. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo ..Štajerca" v Ptuju. 457 ltleten fant bi se šel rad nčit v Ptuj ali sploh v ptujski okraj za šlo-serja ali v prodajalno. Naslov se izve pri npravnistvu „ Štajerca". ——^^— ^■—■— '^■^^M———^—l^*"i - ■■■■■— .—■—- Na rudarske svetilnice (lampe) so opozarjajo rudarji in trgovci. Svetilnice so iz belega pleha in to najnovejše in najboljše samo-iznajdbe. ki svetijo prav dobro in se olja dosti prihrani. Cene so I. vrste HO kr.. II. vrste po 80 kr.. HI. vrste po 70 ki. in IV. vrste po 60 kr. Pošlje se več skupaj ali poedina. Se priporoča: Matevž ŽClCZniR, rud. penzijoniat v Pelrovčah pri Celji. 462 — 12 — Časnik zastopa kmečke koristi in prinaša najnovejše novice ter šaljive pripovesti, velja za celo leto s poštnino vred samo 60 krajcarjev ali 1 K 20 h. Naroči se na ta časnik lahko z vsakim dnevom. Naročnina poslati je naprej z natančnim naslovom. Na samo naročilo brez denarja, se časnik ne pošlje. -----------:.r .>.. &,rpK>i«iia■,,;■» .- Kdor nam pošlje, kakšen dopis, naj pridene svoje ime na poseben listek. Imena seveda ne izdamo. Ker ..Štajerca" čita najmanj 200 tisoč ljudij, se opozarjajo vsi tisti, ki imajo kaj za prodati ali kupiti, kaj za v najem dati. iščejo kake službe, ali sploh imajo kaj po časnikih naznaniti, naj se blagovolijo zaupno obrniti na list „8t&jerc". Cene so jako nizke. Za manj kot eno krono se oznanila ne sprejemajo. Pri oznanil« ene krone piše se lahko 30 do 40 besed. * M i * C * . * * * I « i * B * I »B * Giht- in reumatismus-eter. Ta v „Mohren"-lekarni v Radgoni največ iz na |Jte!o okrepčevalno delujočim aromatičnim zdravilnim sredstvom pripravljeni eter se kot bolečine olajšajoče mazilo najbolje priporoča. Cena ene steklenice z natančnim po- rabnim navodilom velja 50 kr ali 1 krono. S pošlo proti poštnem povzetju (Nachualime) se manj kot 2 steklenici ne razpošiljajo. 323 uro s triletnim jamstvom. Vrhu tega dobi vsak naročitelj elegantno, fino faconirano verižico brezplačno priloženo. Ako bi ura ne ugajala, se jo premeni ali pa se vrne denar. Pošilja te ure jedino le zastopstvo za švicarske ure v Krakovu JI poštno predalo št. 29. 307 Na več let se da v najem krčma, mesarija, trgovina in kovačija. Kovačija se odda «aki čas, drugo pa od 20. marca t. I. Več pove lastnik Ivan Pavalec pri Sv. Juriju v Slov. goricah. 439 Vtb Poživljajo se vsi tisti posestniki mesta Celje in celjske okolice, kateri nameravajo uvesti gnojnisčne jame (Mehrungsgruben), katere so se od strani isto-zadevne občine po zahtevi ugodno narediti zahtevale. da se najkasneje do I. marca 1902 pri podpisanemu mestnem uradu zglasijo in naznanijo približno, koliko bodejo potrebovali. Približni pogoji dobave dajali se bodo naznanjc pri podpisanem uradu, Mestni urad Celje, dne 9. februarija 11)02. Župan: Stiger. 13 Dobre ure in po ceni proti 3letni pismeni garanciji, prodaja in razpošilja Kari flckertnann, urar, trgovina s zlatnino, srehernino in optičnim blagom v PTUJU, v gledališkem poslopju Dobre nitttinam reniontoir-urt od gl. 3.50 višje. Dobre »rebernc rcraontoir-urc od gl. 5.50 viSje. Dobre prane zlate remontotr-ure od gl. 15.— višje. Dobre stensUe ure t btieci od gl. 2.50 višje. Dobre pendel-ure z bitjem ur od gl. 6.50 višje. Pristne srebernc oerižiee od gl. 1.20 viSje. Pristne sreberne poročne prstane, par od gl. —.80 višje. nikelaaste ure. budilke od gi. 2.- višje. Vse druge ure, zlatenino in srebernino. ter optično blago, kakor tudi vse v to stroko spadajoča popravila, dobro in po ceni. 14 I Mala usnjarija (Gerberei) Š se pod prav ugodnimi pogoji proda. Vprašati 1 je pri Antonu Korber v Hočah pod Mariborom Sprejme se igovezni učenec s potrebno šolsko izobrazbo, vešč nemškega in slovenskega jezika, v knjigoveznici W. Blanke-ja v Ptuju. priporoča kot tečno, krepilno. zdravo in najceneje hranilno sredstvo. Ifolje kot sladna hnva. Zavojček Doktorja pi. Trnkoczyja ie mnogo let izvrtlno preekuiena zdravila, redilna in dietoticna sradstva. priporočena v stotinah zahvalnic, priporoča in razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko. Najcsnoju ca doOlvajo, co so naroča po poŠti v tej lekarni, odkoder so ta zdravila V3aft dan tak«] poelljajt na vst strani sveta s povratno pošto s postnim povzetjem, tudi calo samo on komad i natančnim rabllnim navodilom. Za itcdilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervosne, okrevajoče, felabomeze, nralo- krvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega *e namerno bre/.močne, ras- draiujoče kav« in ruskega čaja Doktor pi. Trnkoczyjiv Kakao aladni čaj ^t^4ki!i^!rime'. *0 h, 14 zavojčkov samo G K. Dalje .se priporoča: Doktorja p). Trnkdozyja ZalodfiČTlA kapljic*. Islwmo sredstvo za iclodec. Deluje pomirjujoče, kre-^^^iii^iil^«!*''110" twles* atrfujofie, tek vzbujajoče, čisti želodec in po-pestije pn-bavo. Steklenica 40 li, pol tucitu 2 K. 'OffllCfl odvajalna, želodec Čistilna- Odvajajo blatohrez vseh bolečin, Ica"-|"o ~j*a );->r m to cestoknt pripeti pri drugih kroglicsh. Uhranjnjoče je to sredstvo *opcr boleui, ki morejo nastati vsled zapel,*, napenjanja itd. SkaUa 42 h, ten Skalite 2 K 10 h. - Pocukrflne kroglioe. Škatla 30 h, tri Škatle 2 K. Prfllli Pljučni in kaaljev 80k aii zeliščni sirup, prirejen t lahko raztvarljivlni ^^^Zj^apnenim železom, utciuje kaieij, r.iztvarja sliz, !; vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tacata j K. flrtrnitni Hli udov cve* (G'oMSel8t) pripozociljiv je l;ol boli utelujocc, lajša* **x K*****-* •„„-.- ,lr%neiije v križu, rokaii in nogah, kot novo poživljajoče «lrg- n-ire po ,\.,\^n hodu in tetkem delu. Steklenica 1 K, (c.; steklenic 4 K 5o h. Tinktura za kurja očesa, |irctkii>?no sredstvo proti boleMiiim l.itrjim OCesom, bradavicam, roženici, žuljsin in Oieb-linam. Ima to veliko prfldnost, da je treba s priloženim čopičem bolno inesio »golj nama-:ui. Steklenica GO h, Sest steklenic 3 K 50 b. Ker Je vedna akro p. n. ekonomov, poljedelcev, Živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave In krepke živine, opozarjamo iste possbno na doktorja pi. Trnkoczyja reflilne pripravke za ilvlr.0. Varstvena znamk Doktorja pl. Trnkoczja živinski ^''"l praiak za notranjo rabo pri .... /";"''h volih in konjih. Ze blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljcvan, kadar krave nočejo zreti, in da se rtoljfiuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet tavojčkov samo 4 K. PraŠičJi r*(,i'n' |n krmilni prafiek. ^^^^^—j^^i.o in dteteticno sredstvo ce. Za notranjo rabo, služi za tvorbo men toUčc. Zavojček 50 h, pe: ravojčkov samo 2 K. Poior! Ta pratteji prašek in Kakao itladni čaj dobite tudi če pa ne, potem po poŠti. Posestvo sna prodaj je v lepem, rodovitnem kraju, na katerem se lahko redi šest glav živine. Kraj je pripraven za krčmo in trgovino. I lisa in lilev je Še čisto nova. Sveta je 11 oralov, obstoječ večinoma iz travnikov. Cena vsemu temu posestvu je 7000 gld. Več pove Ivan Lamprecht, trgovec v Puščavi, poŠta Kaal pri Mariboru. «28 Prodam ali v najem dam na več let lepo posestvo z rodovitnimi njivami, travniki, sadnim vrtom, žago, mlinom, delavnico za kolarja ali mizarja na vodno moč, z dvema band-žagama in cirkolarom in se napravi še lahko takih priprav. Vodne moči 36 konjskih sil. Potem je kovačija na 2 ognja, gostilna z ledenico, vse na lepem kraju, 10 minut od kolodvora. Tudi je več tisoč siang hmelja. Ako je vse to za enega preveč, odda se tudi posamezno. Cena je 16.500 gld. Pogoji so jako ugodni. Kupe«; naj se oglasi pri 6. SflPersdWik-U v Št. Petru v Savinjski dolini. . 430 Gostilna v najem zastonj se odda za eno leto v Dolencah pri Podlehniku. okraj Ptuj. Hiša obstoji iz dveh sob, treh podstrešnih sob, magacinom, dveh hlevov, dveh kletij, skeduja, kolarnioe in štiri svinjakov. Se tndi proda. Orane zemlje s travniki je 8 oralov. Vprašati je pri Jožef Cafuta v Dravcih. pošta Sv. Vid pri Ptuju. 461 14 Poljedelska, zelenjava in cvetlična semena od Prodaje po izvirnih cenah Adolf S trgovina „pri zelenem vencu" nasproti Vsakovrstna deteljna semena: štajerska 31etna. lucerna /letna, rudeče eveteca 1 letna predeniee prosta, Esperset, hmeljska šolska. Švedska vnrnl ali tanen detelja, bela travniška detelja. Krmilna pesna semena: raamuh dolga, rodeča velika (Riesen), ekerndorfska rumena in rndeča velika podolgasta, eberndorfska rumena okrogla sladkorna pesa velika za krmljenje, podzemska koloralm za krmljenje, veliki koren za klajo. nove velike buče z jedrami brez lupink^za olje dobivati, grašiea. solnene rože, mak. konoplje, lan, orgSeica, ženof in pesna semena. sadna čebula, (luk) mala in rudeea. Vrsta travnih semen: Travna mešanica za mokra in suha tla. Kavgras, Honig-■^ras.Kamgras, Knaulgras,Fioriengras,(ioldhafer,Rispengras. Wiesensfhwingei.WiesenlucLs.nizkatrava.Thimotheusgras. glavnega kataloga samo inschegg gledališča v PTUJU. Zelenjadna semena in za cvetljice. tiiimi za požlahlnenje amerikanskih trt, na.ibol.jse vrste. Italija. svetla dolga, dobro vezilno blago za vinograde. (Malica, rimsko žveplo najfineje, kadilna smola za vinograde za varstvo slane, novi kuhani, in prekuhani štopelni za požlahlnenje trt, drevesni vosekza sadna drevesa, milo (Sehmierseife) in mrčesni prašek proti krvni uši, dalje umetna gnojila, Tomaževa moka, koščena mokaamonijak in kali. snperfosiati. kilisalpeEer, vinograška gnojila. Prodaja juden-dorfskega roman- in portland-cemcnra. kotran in karbolej. Barteljevo klajno apno. neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino. Vasilinovo mazilo /a usnje, rumemo Rusko patenlovano mazilo za usnje. Stedilni koloma/. Ceniki zastonj in franko. Iz ajde. Ajdova moka, fina Ajdova moka, sredna Ajdovi otrobi . . Ajdovi gris . . . . IŠtM A — i Iz koruze. Koruzni gris, rumen . . . . Koruzna moka Ia.. rumena . Koruzna moka Ha., ramena Koruzni zdrob, rumen . . . Iz rži. Ržena moka, izvleček....... .0 Ržena moka, fina........... I Ržena moka, sredno lina........ I i Hžena moka, manj fina........HI Moka za klajo............ Rženi otrobi............. Iz pšenice. iris, fin ali debelozrnast....... Pšenična moka (Kaiser-Auszug) . . . .■ » (Mundmehl-Auszug) . . » » (Extra-Semmelmehl)* . . » » (Semmelmehl)..... > > (Extra-Brodmehl..... » (Mittel-Hroemeh..... ,:> » » za kruh........ *_j » » za* era i kruh...... < Moka za klajo............ 8 Psenični otrobi............ — Mešana moka za krtih......... Prosena kaša............. Ječmenova kaša............ Umetni in valjčni mlini F. C- Schwab v ptuji. .i Cene avstr. veli. za 100 kg. K h 28 22 —. 10 .— 25 — 19 17 — 15 — 12 50 26 23 — 21 — 19 — 10 — 9 -— 30 30 — 29 — 28 __ 27 — 26 — 25 — 24 — 20 — 10 9 50 19 __ 21 ' 23 Povabilo k glavni seji društvenikov založnice (Vorschusscasse). katera se bode vršila v nedeljo 16. sušca t. i. predpotdne ob 9 uri v družbeni pisarni na rotovžu. QIavni red: 1. Sklep računa za leto 1901. 2. Volitev treh preglednikov za račune, 3. Določba obrestne mere vlog in posojil. 4. Določba remuneracije uradnikov in slug. 5. Izvolitev treh nadzornikov na mesto treh po § 23 pravil izključenih nadzornikov Odobrilo izstopa več udov. Odobrilo vstopa več udov. Sklep o porabljen ju čistega dohodka leta 190-1, Različni predlogi. Slov. Bistrica, dne 17. februarija 1902. G- Jagodic ravnatelj. io-i za mešano trgovino se sprejme takoj ftjl Ponudbe naj se pošljejo na UU M. Losclmigg i55 Rogačka Slatina (Rohitsch-Saucrbrunn.i — i Dve lepi posestvi na deželi pri Mariboru obstoječi iz stanovanja in gospodarskih poslopij, travnikov, njiv, sadnega vrta in vinogradov, se prav po ceni prodaste. Pojasnila o tem daje Heinrioh Mallner, Auberg, pošta Maribor. ±&, XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX m 15 — 11 priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve upadajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Ravnateljstvo Razori a s. Letni, mesečni in tedenski sejmi v Ftuji. Letni sejmi: (Kramarski, živinski in lesni sejmi) 23. dne aprila, o. dne avgusta in 25. dne novembra. Konjski in goveji sejmi: Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, izvzemši prvo sredo avgusta meseca ia tretjo sredo novembra' mesca, in sicer zaradi tega, ker se vršč v dotičnih tednih zgoraj navedeni letni sejmi. — Po tem takem vršita se v mestu Ptuj vsaki mesec dva goveja in konjska sojina. Sviiyski sejmi: Vsako sredo- Ako je v sredo praznik ali letni ,sejem, tedaj dan popreje. JMT~ Tedenski sejmi; "3lH| Vsako sredo in vsak petek, posebno za meso, slanino (špeh) in perotnino. Ob zgoraj navedenih dneh prodajajo se na trgu ob ledji (Lend) velike množine stavbenega tesarskega lesa, krajnikov, letev (lat) trsnega kolja i. t. d. Žanan Mestni urad v Ptuji. v O Ml lit 16 mestna hranilnica v Celji- 1. Celjska mestna hranilnica nahaja se v lastnem zavodnem poslopju, Ringstrasse štev. 18. 2. Hranilni vložki obrestujejo se s 4% n>m> obrestmi; rentni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znašalo je koncem leta K 8.833.560-42. 3. Posojila na hipoteke se s 5°'0 nimi, menična posojila s 5Vt% nirai in zastavna posojila proti f>% niitti obrestmi oddajajo. 4. Hranilnica daja v najem železne blagajnične predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote. 5. Vplačila v Celjsko mestno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega lista ali čeka poštne hranilnice na račun štev. 807-870 zvršiti. Vložnice se oddajajo na zahtevanje. 6. Podiužni zavod in Giro-Conto avstr. oger-ske banke. 7. Kreditno in posojilno društvo »Celjske mestne lnaniinice> daja menična posojila proti 5Vj% ninai obrestmi. 8. Uradne ure za stranke so ob delavnikih od 9-12 ure dopoldne določene do preklica. Ravnateljstvo. Prodaja in prevzetje vsakovrstnih popravil optičnega blaga kakor nanosnikov (Zwicker) očalov, barometrov, termometrov, ^daljnogledov, vage za mošt, vino, žganje, jesih, libele (Wasserwagen) itd. itd. pri KARL AGKERMANN-U, urarju trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in optičnim blagom v PtUJU v gledališkem poslopju. 1S2 Želite -^g da Vam nesejo kare po zimi veliko jajc? več in boljšega mleka? debele in čvrste prašiče? zdravo in lepo mlado živino? močno in trpežno vprežno živino? potem primešajte k krmi Barthelnovo poklajao apno. za ta mali trošek Vam ne bo nikdar žal. Navodilo dobiti je brezplačno pri Miha Barthel in drug na Dunaju X. Keplergasse 20. Zalogo Barthelnovega poklajnega apna imajo tudi: Adolf Sellinschegg in Job. Kasimir v Ptuju, R. Prettner v Radgoni in Franc Frangeš v Mariboru, Frans Rupnik v Konjicah in Johan Pungarscheg v Slov. Gradcu. 360 C. kr. pritr, tovarna za cement Trboveljske pvemogokopne dražbe v Trbovljah priporoča svoj pripozuano izvrsten P«rfUnd-C