Postnim pfnftma t gotovini. Leto XL, Št 1 (wJUTRO- in ~ '-»st prejemana Dto 5.—, po raznaftal-db dostavljena Din ft.— mesečna Msnooi jtrajski trg M. 1. rwel« •t MSB Celje dtroasmsveneva al L Tel «6 Rokopisi se as vračajo. — Oerissi o« tarifa Trdnjava Bardia se je predala Po dvodnevnih ljufih borbah, v katerih so sodelovale kopne, zračne in pomorske sile, so angleške čete strle odpcr posadke in v nedeljo popoldne vkorakale v Bardio, kjer so zajele 30« 000 italijanskih vojakov s šestimi generali in velike zaloge raznovrstnega vojnega materiala — Iz Bardie prodira jo sedaj Angleži dalje proti Tobruku Kairo, 6. jan. br. (Reuter.) Vrhovno poveljstvo britanske vojske na Srednjem vzhodu je objavilo včeraj naslednje poročilo: Bardia: Snoči v mraku so bile Italijanske čete v vsem severnem odsekn obrambne črte Bardie prisiljene k predaji. Naše prednje straže so vkorakale v mesto samo. Odpor sovražnika je obvladan in omejen zgolj na južnovzhodni del utrd. Do sedaj smo ujeli nad 15.000 italijanskih vojakov. Operacije za očiščenje preostalega dela Italijanskega odpora se uspešno nadaljujejo. Sudan: Na meji Sudana je ostal položaj nespremenjen. Kenia: V obmejnem ozemlju severne Kenie naše izvidnice nadaljujejo svojo akcijo. Kairo, 6. jan. br. (Reuter.) Vrhovno poveljstvo britanskih čet na Srednjem vzhodu je objavilo snoči naslednje posebno poročilo: Baria je zavzeta. V nadaljevanju operacij po vdoru avstralskih čet so Italijani v Bardii včeraj ob 13.30 usta l i ves nadaljnji odpor ter se predali. Mesto z vsemi utrdbami, vsemi italijanskimi četami vsemi zalogami živil in ogromnimi zalogami vojnih potrebščin je v angleški oblasti. Poveljnik italijanskih čet general Bergan-7.olli, poveljujoči general armijskega zbora ter štirje nadaljnji generali so ujeti. Šte-viJo ujetnikov še ni točno ugotovljeno. Doslej so jih našteli že nad 25.000. Med voj lm plenom je tudi 45 lažjih in pet težki i tankov*, število ujetih italijanskih vojakov se je od začetka ofenzive v Zapadni puščavi povišala na 65.000. Z zavzetjem Bardl?, ki predstavlja najmočnejšo italijansko trdnjavo, katero so gradili ln utrjeval; štiri leta, je odprta pot za nadaljnje operacije v Libiji. Prvo angleško poročilo London. 6. jan. br. (Reuter.) Prvo poročilo o padcu Bardie je objavil poseben poročevalec londonskega radia. V svojem poročilu pravi med drugim: Na tovornem avtomobilu sem dospel v Eardio nekaj minut za prvimi angleškimi četami. Na cestah je bilo povsod še vse polno italijanskih vojakov in oficirjev, ki so streljali na nas. Njihov odpor pa je bil kmalu zlomljen. Pri nadaljnjem prodiranju v mesto smo srečevali cele italijanske oddelke z oficirji na čelu. Vsi so bili še oboroženi, vendar pa so držali dvignjene reke v znak predaje. Angleški vojaki so jih hitro razvrstili v kolone ter jih odvedli za angleško fronto, kjer so jim odvzeli » orožje ter jih odpremili dalje v zaledje v ujetništvo. Italijanskim vojakom se je videlo, da so veseli, ker je s tem konec njihovega trpljenja. Videlo se jim je tudi, da so silno izmučeni. Ujetniki so pripovedovali, da že dva dni niso ničesar zavžili ker so bili neprestano v ognju. ~ N ' "> * V t ' ^ — • j-. 4 11» . i Angleški poveljniki soglasno priznavajo, da so se Italijani v Bardii junaško borili in nudili herojski odpor. Fc&rcfmesti o zavzetju Katro, 6. jan. br. (Reuter) O zavzetju Bardie se dozrcavaju še naslednje podrobnosti: Glavni napad se je pričel v soboto zvečer t?k pred mrakom. Po celodnevnem bombardiranju in ponovnih juriših avstralskih čet so tankovsiki odddki nastopili proti glavnim utrdbam ter krčili pot skozi 6 km široke žične cxvire. Po 3 in polurni borbi je bila Bardia tako rekoč presekana na dvoje. Tik za tankovskimi oddelk' so prodirale avstralske čete, ki so z napadi na nož zavzemale postojanko ?a postojanko ter napravrle že v prvem napadu nad 10 tisoč ujetnikov. Očiščevalne operacije so se nato nadaljevale v nedeljo zgodaj zjutraj. Italijani so se vedno bo'j stiskali okrog glavne utrdbe, ki je bila od vseh strani obkoljena. Ob 13.30 so po naročilu glavnega italijanskega poveljnika, generala Berganzolla, sneili italijansko zastavo z vladne palače v znak predaje. Takoj nato so italijanske čete ustavile nadaljnji odpor ter se predale. Nad 30.000 ujetnikov Po zadnjih poročilih so Angleži v Bardin zajeli žc nad 30.000 ujetnikov. Največja topniška akcija Aleksandrija, 6 jan. r. (Reuter) Po mnenju Reuterjevega posebnega dopisnika pri angleški sredozemski es.kadri je bilo sobotno nočno bombardiranje italijanskih postojank pred Bardio ena izmed najmočnejših topniških akcij, kaT jih je bilo na sredozemskem bojišču od počet'k a vojne. Dopisnik pnivi, da je intenzivni cgenj z angleškega brodovja olajšal položaj avstralske pehote, ki se ji je pod njegovo zaščito posrečilo prodreti v širini 14 km 3 km daleč. Dopisnik meni da so angleški ladijski topovi izstrelili na Bardio skupno 300 ton izstrelkov Radiogrami pristojnih poveljni- j štev čet na kopnem, ki so operirale proti Bardii, ao potrjevali odlično učinkovanje i obstreljevanja z bornih ladij. Dopisnik navaja tudi mnoge podrobnosti o tej nočni akciji ter pravi med drugim, da so bile vremenske razmere zelo ugodne, da je bi-ia vidljivost jasne in morje mirno, kar je posebno važno za delovanje ladijskega topništva Veselje v Egiptu in Avstraliji Kairo, 6. jan. br. (Reuter) Vest o zavzetju Bardie je izzvaila v Kairu silno navdušenje. Množice so se zbirale na ulicah ter so prirejale dolgotrajne man lestacije Tudi iz Avstralije poročajo da so poročila o junaškem zadržanju avsitraUkih čet teT o zavzetju Bardie ;zzvaa v vsej Avstraliji silno navdušenje Ministrski predsednik Churchil! je pos'al predsedn ku avstralske vlade brzojavne čestitke teT obenem izrekel zahvalo avstraiSikim četam za njihovo odlične zadržanje. Izgube avstralskih čet Kairo, 6. jan. br. (SDA.) Vrhovno poveljstvo avstralskih čet poroča, da Izguba avstralsk:h čet pri zavzetju Bardie ne pre segajo 500 mož. Angleži prodirajo dalje proti Tobruku Kairo, 6. jan br (Reuter) Dočim del angleških čet čisti Bardio in okolico, prodirajo drugi oddelki dalje po obalni cesti proti Tobruku ter so že prispeli prvi mi> riziram oddelki v bližino Ttbruka koder je pričakovati drugi večji spopad Pri tem prodranju se z!last< odlikujejo tud- {ran coske čete, ki so odlično sodelovale tudi pri zavzetju Bardie Se predno je Bardia padla, so francoske čete presekale zvezo med Bardio in Tobrukom ter zasedle del glavne obalne ceste. Italijanska poročila Po junaškem odporu italijanskih čet so padle nekatere točke italijanskega odpora Rim, 6. jan. br. (Štefani). Italijansko vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo o bojih za Bardio naslednje poročilo: Borba na bojišču Bardie se je veš včerajšnji dan (soboto) nadaljevala z vedno večjo ostrino in je še v teku. Formacije lovcev in bombnikov, ki sodelujejo v teh borbah, so na različnih krajih napadle s strojnicami in bombami sovražne čete in motorizirane kolone ter jih deloma uni"-čile, deloma pa zaustavile v njihovih operacijah. Kljub herojski borbi naših čet in letalstva pa je več točk našega odpora prišlo v sovražnikove roke. Letalstvo je v ponovnih akcijah bombard;ralo sovražne pomorske sile pri Bardii. Sovražna letala so napadla naša letališča in povzročila manjšo škodo ter nekaj žrtev. V zračnih bitkah so naša lovska letala sestrelila o$em sovražnih bombnikov. Tri naša letala se niso vrnila. Rim, 6. jan. AA. (Štefani). Današnje poročilo vrhovnega poveljstva pravi: Na bojišču pri Bardiji se od jutra do večera nadaljuje ogorčena borba. Po junaškem odporu naših čet. ki so nasprotniku prizadejale hude izgube, so padle še nekatere točke, na katerih smo se upirali. Letalstvo je še naprej krepko podp'ra.lo akcijo kopnenih sil. Sovražnikova letala so bombardirala naša oporišča in niso povzročila nobene škode. Nc-kp naše letalo se ni vrnilo v svoje oporišče. V vzhodni Afriki so sovražnikove pomorske edmiee streljale na somalijsko obalo. Naše letalske sile so takoi stopile v borbo s temi sovražnikovimi pomorskimi edinicami in bombardirale dve križarki ter eno pomožno ladjo. Sovražnikove letalske sile so napadle naša oporišča v Eritreji in Somaliji ter niso povzročile nobene škode. Sestreljeno je bilo eno sovražnikovo letalo. Na somalijski meji je bila odbita sovražnikova oatrola. ki je med borbo pretrpela težke izgube. Snoči smo bombardirali letalska oporišča na Malti. Neko naše ogledniško letalo je bilo napadeno od dveh »Blenheimov«. od katerih je bil eden sestreljen, drugi pa je zbežal. Kaj pišejo italijanski listi Rim, 6. jan. br. (SDA). Vsi današnji italijanski listi pišejo o predaji Bardie ter opozarjajo na to. da je bila ta postojanka za Italijo važna samo tako dolgo, dokler j italijanske čete niso mogle zgraditi novih I solidnih postojank na novi obrambni črti. j »Tribuna« piše, da je poveljnik Bardie sijajno izvršil nalogo, ki mu jo je poveril maršal Graziani. Bardia prav za prav ni bila nikaka trdnjava, ker sploh ni imela pravih utrdb. Edina resnična obramba so bile italijanske čete. »Lavoro Fascista« pravi, da je padec Bardie samo epizoda v vojni proti Angliji. Iiatere položaj je slej ko prej resen. Anglija je v tej vojni v Libiji dosegla svoj uspeh zgolj zaradi svoje nadmočne vojne mornarice in zaradi svojega bogastva, ki ji je omogočilo nabavo nadmočnega vojnega materiala. Ansaldo o pa>tFeu Bardie Rim, 6. ian. br. (SDA). Direktor Anral-do. ki ma vsako nedeljo po radiu govor, namenjen italijanskim vojakom, ie v svojem včerajšnjem govoru med drugim dejal: Okrcg Bardie se vodi najhujša borba. Ni izključeno, da se je ta trdnjava v trenutku, ko vam govorim, že predala. Ce se to zgodi, petem tega dogodka ne bomo zmanjševali. Priznali bomo, da predstavlja vdik uspeh Angležev, a za nas žalostno dejstvo. Mussolini pri kralju Rim 6. ian. br. (SDA). Predsednik vlade Mussolini je bil včeraj v avdijenci pri kralju in cesarju Viktorju Emanuelu. Italijanski list napoveduje velik spopad v Sredozemlju Rim, 6. jan. r Včerajšnja »Tribuna« se bavi s pomenom in vlogo italijanskega letalskega zbora ki je 9kupno z nemškim letalfvtvom sodeloval pTi napadih na Anglijo. List pravi, da je bilo s prihtdom nemške letalske eskadrile v Italijo dokazano najtesnejše vojaško sodelovanje osovin-skih sil, ki so sklenile, da za-aajo smrtni udarec sovražniku tudi na Srtdozemskem morju, kjer je zbral svojo veliko silo in kjer skupno skuša upreti se končni katastrofi. Eskadrile italijanskih bombnikov, ki so z velikim uspehom sodelovale pri napadih na Anglijo, so se sedaj vrnile v Italijo in bodo uporabljene v bližnjih velikih borbah na Sredozemskem morju Medtem so italijanska lovska letala ostala na svojih oporiščih ob Kanalu, kjer bodo še nadalje sodelovala z nemškim letalstvom. Pomen zavzetja Bardie Po angleškem mnenju je sedaj odprta pot za nadaljnje prodiranje v Libijo, obenem pa je olajšana oskrba angleške vojske po morju Kairo, 6. jan. br. (Reuter). Vrhovno poveljstvo britanskih čet objavlja naslednje uradno poročilo: Dočim se operacije za očiščenje Bardie nadaljujejo, se druge čete približujejo Tobruku. Število ujetnikov v Bardii zn"ša že nad 30.000. Zaplenili smo veliko število tankov, topov, vojne opreme ter raznovrstnega drugega materiala. Operacije za zavzetje Bardie so trajale dva dni. Z zavzetjem te važne utrdbe, ki So jo gradili Italijani štiri leta, je odstranjena nevarnost italijanske invazije v Egipt, obenem pa je s tem odprta pot za nadaljnje prodiranje v Libijo. Zavzetje B?rdie pa ima še tudi drugi važen pomen. S tem bo oskrbovanje angleške vojske znatno olajšano. Dosedaj so morali živila, municijo in vse druge potrebščine prevažati z avtomobili preko puščavskega ozemlja, odslej pa se bo skrba lahko vršila po morju. V angleških, vojaških krogih smatrajo. da ie italijansko vrhovno poveljstvo napravilo veliko napako, ko ie tako trdovratno branilo Bardio, čije položaj ie postal nevzdržen v onem trenutku, ko so Angleži zavzeli Sidi Barani. Maršal Graziani je to tudi uvidel in je hotel Bardio pravočasno izprazniti. Dobil pa ie strog nalog, da mora to trdnjavo braniti za vsako ceno. Posadka Bardie ie bila s tem obsojena na najhujše trpljenje in njena usoda zapečatena. Posadiva Bardie bi se bila lahko rešila le tedaj, če bi italijansko vrhovno poveljstvo poslalo izdatna ojačenja in skušalo na drugi strani izvesti udar ter tako omiliti pritisk na Bardio. V ostalem pa priznavajo v angleških vojaških krogih, da se ie posadka Bardie borila odlično in junaško ter zasluži vse priznanje. Hrab o se je držila vse do trenutka, ko so naval le avstralske čete v borbi na nož, ki ie utrujene italijanske čete niso mogle vzdržati. Komentarji ameriških listov New York 6 jan br (CBS) Ameriški "isik obširno komentira zavzet ie Bardie in poudarja, da predstavil to 5zreden uspeh za Anglijo »Newyork Times« naglaša. da so predstavljale vse govorice o italijanski •nvaziji v Egipt samo strah ki ga je sedaj razpršila angleška vojska. Po padcu Bardie je postal položaj za ,talija.isko vojsko v Afriki zeflo težaven, ker so angleške oborožene siMe, ziast pa mornar1 ca dobiie silno važno novo eporišče. Položaj b; utegnila rešiti same takojšnia nemška ofenzn-* proti Angliji »Newyork Herad! Tribune« izraža priznanje italijanski posadki Bardie, ki je bila v naprej obsojena na propast. Vloga vojne mornarice Pri zavzetju Bardie je igrala vojna mornarica odlično in važno vlogo London, 6. jan. br. (Reuter). Kakor poroča admiraliteta je padec Bardie v veliki meri povzročilo vzorno sodelovanje vojne mornarice s suhozemno vojsko in letalstvom. Vojna mornarica je dva dni obstreljevala Bardio ter obalno cesto in onemogočala dovoz ojačanj in drugih potrebščin. Spričo silnega ognja z angleških vojnih ladij so morale tudi obalne baterije utihniti. Italijansko letalstvo je ponovno poskušalo napasti angleško vojno brodovje pred Bardio, vendar pa brez uspeha. Le ena bomba je padla v bližino neke topničarke. V noči od sobote na nedeljo je angleški rušilec pred nosom italijanskih obalnih baterij vdrl v bardijsko luko ter zaplenil in odpeljal tovorni parnik, ki je malo pred tem prispel v luko s tovorom živil. Italijanska mornarica sploh ni posegla v boj. Angleška admiraliteta je objavila včeraj naslednje poročilo: Glavni poveljnik angleških pomorskih sii na Sredozemskem morju sporoča: Napad na Bardio je bil 3. januarja izvršen ob sodelovanju z našimi letalskimi silami. Naše bojne ladje so ves dan bombardirale Bardio. Enote linijske mornarice so bmobardirale Bardio s koncentričnim ognjem, ki je bil naperjen predvsem na sovražna zbirališča, enote tankov, trans portne kolone in motorna vozila, kakor tudi na utrdbe. Istočasno so ostale enote zlasti oklopnice in rušilci, bombardiiale obalne baterije. Pri teh operacijah ni angleška mornarica utrpela nobene škode od sovražne reakcije. Nekoliko žrtev je bilo le zaradi granate, ki je padla v bliž'no topničarke »Aphis«. Družine žrtev so bile obveščene. V teku te akcije so sovi ažna letala večkrat brez uspeha napadla naše pomorske sile. Aleksandrija, 6. jan. r. (Reuter). R'.u-terjev posebni dopisnik objavlja o sobotni ponočni akciji pred Bardio mnogo podrobnosti o delovanju ton ujjtva na ob;h straneh. Med drugim pravi, da so oget\. otvo-rili topovi kalibra 15 oalcev z admiralske ladje, ki so jim po gotovem presledku pri I čele zelo odločno odgovarjati italijanske baterije Nato je obstreljevanje z angleških ladij čim dalje naraščalo. Zlasti srednje in manjše topništvo je z angleških rušilcev razvilo svoje streljanje do skrajnih mej. Kairo, 6. jan. br. (SDA) Foveljstvc angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu poroča, da so angleški letalci sestrelili včeraj v bojih v Libiji 11 italijanskih letal, večje število italijanskih letal pa so poškodovali na tleh. Angleško letalstvo je poleg akcij pri Bardii izvršilo hude napade na Tobruk, ki je bil posebno močno bom- Čitateljem! Današnjo številko dobe na ogled tudi oni »Jutrovi« naročniki, ki na pone-deljsko izdajo niso naročeni. Nikomur je ni treba vračati priporočamo pa vsem, da jo pozorno prečitajo. Spoznali bodo predvsem, da je zlasti v sedanjih časih, ko je vsak dan poln novih dogodkov, ponedeljska številka nujno potrebno dopolnilo rednega »Jutra«, ker se ob nedeljah zgodi navadno še več važnega kakor v drugih dneh. Poleg tega bodo morali priznati, da je tudi ostala vsebina ponedeljske izdaje nadvse zanimiva in aktualna. V primeri s to bogato in zanimivo vsebino je naročnina na ponedeljsko izdajo »Jutra« kljub dragemu nedeljskemu delu in kljub podražitvi vseh tiskarskih potrebščin zelo nizka, da jo lahko utrpi vsakdo, saj znaša komaj toliko, kolikor velja sedaj četrt litra vina. Na mesec velja ponedeljska izdaja »Jutra« za one, ki prejemajo list po pošti, samo 5 din, za one, ki jim ga prinašajo raznašalci na dom, pa 6 din. Naročnina se lahko plača kar skuhaj z naročnino za redno »Jutro«. Kdor se naroči na novo, naj to sporoči po dopisnici ali pa to omeni na položnici ali nakaznici. bard^ran. V vzhodni Afriki so angleški letalski oddelki bombardirali italijansko oporišče v Kasaui ter nekatere druge važne točke v Abesiniji. Vsa angleška letala so se vrnila a teh poletov. Tri obveze ZedinJenih držav Velik Rooseveltov govor na otvoritvi ameriškega narodnega predstavništva — Popolna, tudi brezplačna podpora narodom, ki se borijo za svojo svobodo VVashington, 6. jan. s. (CBS). Nocoj ob 20. srednjeevropskega časa je predsednik Roosevelt z velikim govorom otvoril 77. zasedanje ameriškega kongresa. Ko je Roosevelt vstopil v dvorano nekaj minut po 20., je bil burno pozdravljen od vseh navzočih. Takoi nato je pričel s svojim govorom ter je govoril približno tričetrt vire. Uvodoma je dejal Roosevelt. da govori v trenutku, ki ie brez primere v zgodovini Zedinjenih držav. Brez primere za to, ker niso bile Zedinjene države nikdar tako resno ogrožene od zunaj kakor v tem trenutku. Nikdar v zgodovini ni izgledalo, da ena sama nacija stremi za obvladanjem V9esa sveta. Mir leta 1919., je bil mnogo mani nepravičen, nego bi bil novi red. ki ga snujejo nekatere države. Ameriški narod mora sedaj vso svojo politiko prilagoditi temu položaju. Roosevelt je nato govoril o razvoju sedanje vojne v Evropi in Aziji. Dejal je, da gre proces, v katerem izgubljajo neodvisni narodi svojo svobodo, še naprej. Smatram za svojo državniško dolžnost, da vas opozorim. da sta tudi varnost in bodočnost naše demokracije odvisni od dogodkov, ki se dogajajo daleč stran od naših meja v tem trenutku. Ne more biti trajnega miru. če ie v nevarnosti svoboda. V naši ameriški politiki ni -med obema največjima strankama nobeha razlika glede zunanjepolitične smeri. Invazija Norveške nas uči, da se tudi napad na Ameriko ne bi pričel neposredno Prva faza takega napada bi bila okupacija strateških točk. ki bi jih zasedli tuji tajni agenti, ki se že sedaj v velikem številu nahajajo tukaj in v latinskih ameriških, državah. V našem interesu je — je nadaljeval Roosevelt —, v interesu naše lastne varnosti, da morajo dobiti našo pomoč vsi oni narodi, ki se postavljajo napadu po robu. Zato predlagam kongresu: 1. Zedinjene države se obvežejo, da <*-ganiziraja totalno obrambo. 2. Zedinjene države se obvežejo za popolno podporo vsem onim narodom, ki se bore proti napadalcem v raznih delih sveta in s tem drže vojno v stran od naših obal. 3. Zedinjene države se obvežejo, da ne bodo nikdar dopustile, da bi ameriški narod pristal na mir, ki bi ga diktirali napadalci. Izvajanje tega programa zahteva hitrih dejanj. S sedanjo produkcijo še nisem zadovoljen. Zato prosim za povečanje gradbenega programa za vojno mornarico In prosim za nove kredite za izdelovanje rau-nicije in vojnega materiala, da lahko čim bolj pomagamo onim narodom, ki so že sedaj v pravi vojni proti našim sovražnikom. Vse to mora biti v bližnji bodočnosti za nas prva naloga. T? narodi ne rabijo človeških sil, temveč rabijo orožje za svojo obrambo Ce tega orožje ne morejo plačati, ne morejo pustiti, da bi se morali samo zato vdati, ker ga ne morejo plačati, saj je to orožje, za katerega sami vemo, da jim je nujno potrebno, tudi v našo ko- NSadoljevanje na 9* strani Nadaljevanje s 1. strani rist. Z njim bodo še tudi nadalje branili Zedinjene države Delali bodo za naš lastni program, za našo lastno obrambo. Zato jim moramo dati vse ono orožje, ki ga po mnenju vojaških m mornarskih strokovnjakov ne rebimc za svojo lastno varnost. Vse, kar je le mcgoče, je treba poslati našim prijateljem- več topov, več letal, več otročja vseh vrst Na te način bomo pridobili na času da izpopolnimo svoi« lastno obrambo Pa vse te, kar bomo posodili*, bomo dobili tudi poplačano, bodis- v blagu, bodisi v denarju. Mi sami sm dolžniki onih demokratskih držav, ki branijc našo svobodo. V izpolnjevanju tega programa se ne bomo pustili ustrahovati od nikogar s trditvijo*, da je naša pomoč demokracijam kršitev mednarodnih zakonov in voinc dejanje Roosevelt je končno dejai da mera vsakdo v Zedinjenih državah b ti pripravljen na žrtve. Napovedal je. da se bo velik del novega oboroževalnega programa kril z novimi davki Naša moč, je zaključil je v našem edinstvu Tc edmstvo že samo po sebi jamči za našo zmago. Ameriška vojska Washington, 6. ian AA. (Havas) Vojno ministrstvo poroča, da imajo Zedinjene dr-žave v kadru kopne vojske 608.000 vojakov, dočim jih je bilo lanske leto vsega skupaj 230.000 Glede mornarice mornariško ministrstvo poroča, da 'ma pod svojim poveljstvom v akrivn služb 250.000 ameriških mornarjev V teku prihodnjih mesecev se bo kader kopne vojske povečal še za čez 500.000 vojakov. New Tork, 6. jan. r. Vojno ministrstvo Zedinjenih držav je objavilo, da namerava v najkrajšem času osnovati 54 letalskih skupin, ki bodo imele 12.000 vojaških letal. Kader teh skupin bo tvorilo 16.000 oficirjev in 160.000 vojakov. Povratek ameriškega poslanika v Rim New York, 6. jan. r. (Reuter). Ameriški poslanik v Rimu Philips je odpotoval včeraj iz New Yorka s hidroplanom »Clipper« v Llsabano, odkoder bo nadaljeval pot v Rim, kjer bo zopet prevzel svoje po sle. Kakor znano, se je vrnil v Zedinjene države lani meseca avgusta na oddih iz zdravstvenih razlogov. Pred odhodom v Evropo je izjavil novinarjem, da jim nima ničesar posebnega povedati, dodal pa je: »Ni treba meniti, da je v tem trenutku moj odhod v Rim v kakem pogledu značilen ali neobičajen.« Rim, 6. jan. r. V Rimu pričakujejo z velikim zanimanjem povratek ameriškega poslanika Williama Philippsa, ki je odpotoval z letalom iz New Yorka v Evropo. Pred svojim odhodom iz Amerike je izjavil novinarjem, da je zadovoljen, ker se vrača v Rim. vendar pa je odklonil vsako izjavo o svoji presoji političnega in vojaškega položaja v Evropi. V evropskih diplomatskih in političnih krogih ima Phil;pps mnogo prijateljev, ker je bil na mestu ameriškega poslanika v Rimu že prej. lani pa je bil pozvan v Washington. Philipps ima v Rimu posebno misijo in se vrača sedaj ponovno na svoje mesto. Važna pogajanja Francije z Zedlnjenlmi državami Prihod ameriškega poslanika v Vichy — Ameriški odpravnik poslov pri generalu Weygandu Nadaljevanje razgovorov z titemčijo New York. 6. jan. r. (Associated Press) Iz Madrida je prišla vest da ie ameriški odpravnik poslov v Vichyju Paul Murphy prispel v Casablanco. kjer se Ho sestal z guvernerjem Maroka, generalom Nogue-som. Ta vest je izzvala v Ne\v Ycrku precejšnjo senzacijo, ker vidijo v tem sestanku direkten stik med Zedinjerrmi državami in generaJom \Veygando>m. Marphv je potoval preko Madrida, kjer s>e je sestal z admiralom Leahvjem. novim ameriškim poslanikom v Vichvju, ki je prispeli včeraj v Toulouse. New York, 6. jan. r. (Tass) Listi objavljajo vest, da sta se francoska 'n ameriška vlada pričeli pogajati o ustanovitvi ameriških letalskih in pomorskih oporišč na Mar-tiniqueu in Guadelupi. Francoska vlada zahteva kot proti uslugo, naj Zedinjene dr žave ukinejo sekvester nad francoskim kapitalom v Ameriki, da bi se lahko uporabil za nakup zdravil ter oblačil za Francoze, kakor tudi za naročila vojnih potrebščin, ki bodo poslane v francoske kolonije, z asiti v Indokino, severno Afriko in Sirijo. Francoska vlada tudi zahteva, naj ameriška vlada vpliva na angleško, da bi opustila podpiranje generala de Gaullea. Nadalje se je izvedelo, da se je Roosevelt na svojem potovanju po Karibijskem morju sestal neoficielno z visokim komisarjem za zapadno Indijo admirallom Robe-rom, pa v zvezi s> tem pristavljajo, da bi Zedinjene države, če ne bi prišlo do sporazuma s Francijo, vendarle na kak način zgradile svoja oporišča na Martiniqueu Menijo, da bo to vprašanje rešeno v prihodnjih dveh mesecih. Vichy, 6 januarja AA. (Havas) Ameriški poslanik admiral Leachy je opolnoči 5. t. m. skupno s svojo ženo >n majrriem Ket-terom, pomorskim atašejem, prispel v Vi-chy. Rim, 6. jan AA (Štefani). List »Ponolo di Roma« piše, da kaže politično ž:vljenje v Vichyju znake previranja. List pravi, da so nedavne izpremembe v francoski v adi posledica nasprotij med dvema strem je-njima. Večina ie za iskreno in prisrčno sodelovanje z Nemčijo, manjšina, ki jo predstavljajo plutokrati in finančniki, pa sanja o obnovi preteklosti, toda, zaključuje »Popolo di Roma«, igra je bila odkrita. Vichy, 6. jan. r. V soboto zvečer je bila seja francoske vlade pod predsedstvem admirala Darlana. Razpravljali so o mednarodnem položaju glede na zadnje najvažnejše dogodke. Po seji je zastopnik zunanjega ministrstva podal izjavo, v kateri je ovrgel vesti tujega tiska o obstoju močne napetosti v odnosih med Francijo in Nemčijo. Dodal je, da se francoskc-nemški razgovori za čim tesnejše sodelovanje nadaljujejo po dvotedenskem premoru in da se rezultati pričakujejo v najkrajšem času. Vichy. 6. jan. p. Iz dobro poučenega vira se je izvedelo, da ie minister za delo in proizvodnjo Bauvein podal ostavko. Odločitev, ali bo ta ostavka sprejeta, bo padla v nekaj dneh. Bolgari ja na razpotju ? V Sofiji demantirajo vse vesti, ki se razširjajo v inozemstvu — Tudi v Londonu menijo, da mir na jugovzhodu nI ogrožen Sofija, 6. jan. p. Danes so se v inozemstvu razširile razne alarmantne vesti o bodoči politiki Bolgarije. Med drugim se je trdilo, da je Bolgarija dobila nekak ultimat in da je pristala na prehod tujih čet preko Bolgarije Zaradi pravoslavnih praznikov teh vesti m bilo mogoče preveriti, vendar pa izjavljajo * bolgarskih krogih, da jim o vsem tem n: nič znanega Trdilo se je tudi, da je kralj Boris danes nenadno odpotoval v inozemstvo. Res je, da se je kralj Boris mudil danes izven Sofije, a se je zvečer zopet vrnil. V Sofiji sami ni opaziti nikake nervoznost;. London, 6. jan. or. (Reuter) V tukajšnjih merodajnih krog h sprejemajo vesti, nanašajoče se na Bolgarijo, z vel>ko rezervo. V teh vesteh vidijo manever ki naj bi odvrnil pozornost mednarodne javnosti od dogodkov v Afriki. Razumljivo je, pravijo v Londonu da skušata državi osi z diplomatskimi manevri olajšati položaj Italije. Zaenkrat pa je malo ver letno da b; se spu-šrčaili državi osi v kake nov* komplikacije na Balkanu, kier je mir baš sedaj bolj potreben kot kdaj poprej. Filov v Solnogradu New York, 6. jan. o. International News Service poroča iz Berlina, da je predsednik bolgarske vlade Filov odpotoval z Dunaja v Solnograd, kjer ga bo sprejel nemški zunanji minister Ribbentrop, nato pa najbrž tudi kancelar Hitler. Sovjetski balkanski poslaniki v Moskvi Moskva, 6. jan. br. (SDA.) Sovjetski poslaniki v balkanskih prestolnicah so poklicani v Moskvo, da poročajo vladi o položaju na Balkanu. Telefonski promet z Rumunijo prekinjen New York, 6. jan. o. Associated Press poroča iz Bukarešte, da je bil snoči ukinjen ves telefonski promet med Rumunijo »n inozemstvom. Niti diplomatski razgovori po telefonu niso več dovoljeni. Izmet Ineni na Inšpekciji Carigrad, 6. jan. br. (SDA). Predsednik turške republike Izmet Ineni se mudi v | Gospodarstvo Kliring z Grajo je ukinjen Včeraj ob 10. dopoldne je minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres podpisal z grškim poslanikom na našem dvoru Bibico-Rosetijem plačilni sporazum k trgovinskemu sporazumu od 28. julija 1940. Pri tej priliki je minister dr. Andres dal za časopisje naslednje izjavo: Zaradi velikih težav, ki so se pojavile v plačilnem prometu med našo kraljevino in kraljevino Grčijo, so se začela te dni v Atenah pogajanja in je bilo pri tej priliki sklenjeno, da se s 1. januarjem t. 1. dosedanji plačilni režim med obema državama zamenja s plačevanjem v svobodnih devizah. Razume se, da predstavlja v sedanjih izrednih razmerah trgovinsko plačevanje v svobodnih devizah samo tehnično stran za izmenjavo blaga in da takšnega plačevanja ni mogoče sprejeti brez ozira na trgovinsko bilanco. Zaradi tega se bo novi sistem plačevanja izvajal na že prej določene kontingente pri izvozu in uvozu, kar bo zagotovilo tisto ravnotežje pri zamenjavi blaga, ki je bilo dozdaj podlaga našega trgovinskega sporazuma z Grčijo. Novi plačilni sporazum ukinja glede na potek izmenjave blaga med našo državo in Grčijo za prvo letošnje polletje sistem kompenzacijskih bonov, ki se zamenja s plačevanjem v svobodnih devizah. Kompenzacijski boni na drahme, ki so še v obtoku, se lahko še neomejeno porabijo za nabavo tn uvoz grškega blaga, kakor tudi za stroške turistov itd. Obračun dolarjev se bo vršil po dnevnem tečaju beograjske borze, v Grčiji pa po dnevnen tečaju Grške banke. Plačilni sporazum med Jugoslavijo in Grčijo ne predvideva novega povečanja trgovine med obema državama, ker v sedanjih razmerah ni potrebnih pogojev za razširjenje blagovne izmenjave. Odstranjene pa so težave, ki so dozdaj obstojale v trgovini z Grčijo, in zagotavlja v omejenem obsegu, ki nam ga vsiljujejo razmere, nemoteno izmenjavo blaga z Grčije Luksuzni davek Kakor je znano, so povišane postavke luksuznega davka na blago iz seznama luksuznih predmetov od 12 na 20"/0, od 15 na 25«/0 in od 20 na 40»/o. Najvišja stopnja 40% velja med drugim za parfumerijo puder, pomade rdečila itd., nadalje za fine preproge za svileno prejo, svileni in polsvi-leni žamet in pliš, za svilene tančice, flor in ostale redke tkanine, za svilene in pol-svilene nogavice in rokavice, za čipke, vezenine iz svile, za pozamterijo in gumbar-! Ske izielke iz svile in polsvile, za svileno in polsvileno konfekcijo, za peresa za okras in pahljače, za umetne cvetlice in vence, za najfinejše usnjene izdelke, za galanterijske izdelke v zvezi z dragimi kovinami, za izdelke iz slonove kosti, želvo-vine in imitacije ter biserne matice, za bisere in imitacije biserov, za igralne karte, drago kamenje, izdelke iz jantarja in njegovih emitacij v zvezi z najfinejšo tvari-no ali dragimi kovinami, za izdelke lz zlata in platine, za nakit v zvezi z dragimi kovinami, za radijske aparate, za luksuzne ladje in čolne, za zlate in platinaste ure in za stenske, namizne in ostale ure v vrednosti preko 3000 dan. Za ostalo luksuzno blago iz seznama luksuznega blaga pa se pobira luksuzni davek v višini 20 in 25%- Carigradu. Od tu bo odpotoval na inšpekcijo v Trakijo. Podaljšanje vojaškega roka v Rusiji Moskva, 6. jan. AA. (DNB). »Krasnaja Zvijezda« objavlja odredbo, po kateri se podaljšuje aktivna služba vojakov in pod-oficirjev v ruski vojski in mornarici na 4 leta. Z zakonom od meseca septembra 1. 1939. je bil za vojake določen dveletni rok službe, za specialne obveznike pa rok 3 in 4 let. Huda zima v Franciji Vichy, 6. jan. br. (SDA). Snežni zameti so sicer ponehali, vendar pa ie zavladal v vsej Franciji hud mraz, ki zelo ovira železniški promet. Brzovlak Bordeaux—Mar-seille je zaradi poledenelosti tračnic in za-mrzavanja na lokomotivi obtičal na odprti progi in so ga rešili šele po 20 urah. Na vseh progah vozijo neprestano snežni plugi. vendar pa bo traialo še več dni. predno bo mogoče obnoviti normalni promet. Tudi iz Alžira poročajo o hudih vremenskih ne-prilikah. Silen orkan ie zlasti v Oranu povzročil veliko škode. Francoski filozof Bergson umrl Vichy, 6. jan. AA. (Havas). Veliki francoski filozof Henri Bergson. ki se je rodil v Parizu leta 1859. je danes v Parizu umrl. Njegova predavanja na vseučilišču College de France so privlačevala ne samo francosko umsko elito ampak iz vsega sveta. Henri Bergson je bil predsednik mednarodnega instituta za umsko sodelovanje. Posebno je cenil ameriškega filozofa Viljema Jimsa. za katerega knjigo »Pragmatizem« je v francoskem prevodu napir-il predgovor. M AL' POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR S Zadnja pot Josipa Haueka Trbovlje, 6. januarja Z Josipom Hauckcm je trboveljska javnost izgubila vrlega moža, ki je bil priljubljen pri vseh, ki so ga znali ceniti po njegovih vrlinah. Podjetje je z njegovo smrtjo izgubilo sposobnega voditelja, ki mu pač ne bo nadomestila. Vsa trboveljska nacionalna, kulturna iD humanitarna društva bodo pogrešala njegovo podporno sodelovanje, trboveljske gospodarske organizacije njegove upoštevane nasvete in predloge, mnogim pa bo manjkala njegova tako radodarna roka, ki je često delila dobrote potrebnim in tudi nepotrebnim. Na Haueka se bomo obrnil, je rekel marsikdo v sili, gotovo nam bo pomagal In res skoro nikdar ni odrekel. Hauckove zasluge za trboveljsko sokofl-stvo so velike in bodo ostale nepozabne. Zelena bratovščina je v pokojniku imela vedno navdušenega člana-lovca, ki je ves svoj prosti čas prebil v lovskih revirjih Ni bilo trboveljskih in zasavskih lovov brez Hauckovega sodelovanja in vodstva. Slovensko planinsko društvo je imelo v njem aktivnega sodelavca, ki je z lastnimi žrtvami mnogo pripomogel do napredka trboveljskega turizma Za Mrzlico se je stalno navduševal ter ni odjenjal, dokler se ni planinski dom razširil ter se je zgradila ped njegovim nadzorstvom mrzliška planinska cesta. Vidno se je udejstvoval v trboveljskih gosptniarskih ustanovah ter bil vedno odločujoč s svojim, gospodarskimi izkušnjami pri Zadružni elektrarni, čebelarjih, sadjarjih trboveljski posojilnici. Ljubil je po svojem živahnem značaju veselo družbo, petje in glasbo in rad podpiral trboveljsko glasbo. Delavska godba ga je izbrala za svojega častnega predsednika. Sploh ni pri nas organizacije, ki je ne bi bil pokojni Hauck podpiral. Na zadnji poti so vrlega moža spremljale vse Trbovlje. Pogreb je na'bolje izpričal pokojnikovo priljubljenost. Pred hišo žalosti se je od preminilega člana in dobrotnika Sokolov z globoko občutenim govorom poslovil starnsta trboveljskega Sokola br. Adolf Jesih Ob žalostnih zvokih delavske in sokolske godbe je sprevod v dolgi črti zavil proti pokopališču. Pogreba so se udeležili v imenu TrboveMske premogo-kopne družbe in zunanjega obrata gg. nad-inšpektor inž. Rogl Alfred 'n inž Štefe s številnimi uradniki in poduradniki, za cementarno g. inž. čerčeljsky, župan g. Kle-novšek z občinskimi odborniki, odposlanstvo Sokola v krojih z zastavo. Trboveljske gasilske čete z zastavami, Lovsko društvo in odposlanci mnogih društev in organizacij. Vencev je b5lo nešteto. Krasne vence so poklonili TPD in zunanji obrat, trboveljski Sokol in Lovsko druStvo. Ob svežem grobu se je v imenu lovcev poslovil s toplimi besedami član Lovskega društva, lovski rog se je poslednjikrat žalostno oglasil, lovski streli so odjeknili rezko v zimski dan. Godbi sta se poslovili z žalost i nka m i. Sveža gruda je prekrila pokojnika in ga sprejela v svoj hladni dom. Odličnemu možu ohranimo časten spomin! Z grško - italijanskega bojišča Razen lokalnih akcij ni bilo važnejših dogodkov Priprave za večji spopad pri Podgfadcu Atene, 6. jan br. (Atenska ag ) Gr:ko vrhovno poveljstvo ie objavilo snoči naslednje poročilo o položaju na bojišču: Lokalne borbe so se uspešno končale za Grke, ki so ujeli 204 italijanske vojake in zajeli znaiten vojni plen. V notranjosti Grčije je vladal ves dan mir Italijansko poročilo Rim, 6. jan. br. (Štefani) Italijansko vojno poročilo javlja o bojih na grškem bojišču: Na grškem bojišču so bile operacije krajevnega značaja Pr, teh operacijah smo prizadejali sovražniku občutne izgube ujeli več sovražnih vojakov in zajeli nekaj sovražnega orožja. Položaj pri Podgradcu Ohrid, 6 jan. p. V predelu ob Onridskem jezeru je na Italijansko-grški fronti nastalo lepo vreme. Z naše meje je bilo zato mogoče povsem jasno videti boje. ki so se razvijali okoli Podgradca. Ti boji so bili danes zelo krvavi in ogorčeni. Grško desno krilo se je koncentriralo pri vinograd h južnovzhodno od Podgradca. kjer je zakopano tudi grško težko topništvo. Levo krilo italijanske vojske je južnozapadno od tega mesta med Podgradcem in Mamuli-štem. Italijanski daljnostrelni topovi so zakopani na gorskih višinah med vasema Udunište in Linom. Iz navedenega sklepajo, da se Grkom, ki se jim Italijani močno upirajo, ni posrečilo v tem ods°ku prodreti dalje od Podgradca V teku dneva se je opazilo močno topovsko streljanje kakor tudi akcije pehotnih patrulj z obeh strani, ki pa so zelo težavne zaradi močnega topniškega obstre^evanja. Boji se še vedno nadaljujejo na obronkih planin Mo- kre in Kamije. Točna črta fronte v dolinah rek Devoli in škumbe ni znana. Na obeh straneh prihajajo vsak dan ogromna oja^ čenja tako v vojaštvu kakor v vojnih potrebščinah. More se povsem jasno sklepati, da se na obeh straneh mrzlično pripravljajo za nove krvave boje, ki jih je treba p: ičakovati prihodnje dni. Italijanski protinapadi odbiti Atene, 6. jan. br (At. ag.) Grške črte nadaljujejo svoje ofenzivne operacije kljub ogorčenemu odporu Italijanov. Na obalnem področju so se morali Italijani umakniti nadalje proti Valoni, kjer grade novo obrambno črto. Italijanske čete so tudi danes na več odsekih fronte poskušale s protinapadi zaustaviti grško prodiranje, vendar pa brez uspeha. G ki razpolaTajo z izredno dobrim topništvom in protitankovsko obrambo, tako da tankovski od-de'ki Italijanov sploh ne pridejo mnogo v požtev. Tudi v dolini škumbe je prišlo do ogorčenih spopadov. Angleško leta1 rt vo je ponosno bombardiralo Elbasan in druge važne točke v albanskem zaledju. Sanitet"! material za Grčijo iz Amerike Washington, 6. jan. r. (Reuter) Sredi januarja bo odplula iz nevvvorške luke ladja »Kasandra Ltilulis« s tovorom bclniškega materiala v vrednosti 1.17 milijona dolarjev za Grčijo. Med tem materialom bo oprema za več popolnih poljskih bolnišnic in za 25 obvezovališč. Razen tega bo vozila velike količine zdravil Ta parnik. ki ga je poslala v Ne\v York grška vlada, bo pluli pod zaščito ameriškega Rdečega križa. Letalski boji na mpatin Zaradi neugodnega vremena fo se na obeh straneh omejiti le na manjše akcije Berlin, 6. jan. br. (DNB). Nemško vr-novno poveljstvo poroča: Nemška podmornica, o kateri je bilo ze poprej javljeno, da je potopila 13.300 ton sovražnega trgovskega brodovja, je povišala svoj uspeh na skupno 20.600 ton. V teku oboroženih izvidniških akcij je nemško letalstvo izvršilo posamezne napade na vojno važne naprave v južni Angliji in na ladje ob angleški obali. Pri South-lendu sta zadeli dve bombi srednjega kalibra trgovski parnik 3—4000 ton, ki je vozil v konvoju. Ladja se je nagnila in se začela potapljati. Nadalje sta bili uspešno napadeni dve angleški stražni ladji in neka oborožena trgovska ladja. London je bil kljub neugodnemu vremenu podnevi napaden z zažigalnimi in eksplozivnimi bombami raznih kalibrov. Bojna letala so uspešno napadla, deloma v nizkih poletih tovarniške in prometne naprave kakor tudi neko močno zasedeno letališče v južni Angliji. Manjši oddelki so v pretekli noči ponovno bombardirali London. Sovražna letala niso letela nad nemškim ozemljem. Več letal je poskušalo prodreti nad Nemčijo, vendar pa so bila pravočasno opažena in s protiletalskim ognjem topništva zavrnjena. Dva angleška bombnika sta treščila nedaleč od francoske obale v morje. Lastnih izgub nismo imeli. Ponovni napadi na Lonifon Berlin, 6. jan AA. (DNB) Snoči in nocoj so nemške letalske sile v nekaj zaporednih napadih napadle britansko prestolnico ter metale zažigalne m razrušilne bombe Nekaj nemških letal. ki so se spustila pod ^blake je ugotovile nekaj eksplozij in več požarov v sredi m mesta Poleg tesa so bili izvršeni maniča v nekaterih drugih mestih Med drugim so bili izvršeni napadi z rušilnimi in zažigalnimi bombami tudi na HaM Darling*cn in Lmc>'n 1 London. 6. )an br (Reuter) Letalsko ministrstvo je ob izvilo naslednji komunike: Sovražno letaj je bilo mrtvih in ranjenih. številna poslopja pa so bila poškodovana. V notranjosti Anglije so b:1i izvršeni posamezni napadi, toda število žrtev je majhno in tudi škoda ni velika. Angleško letalstvo je v isti noči izvršilo obsežne akcije nad zasedenim ozemljem. Hudo bombardiranje Bresta London, 6. jan. br. (Reuter). Po hudem bombardiranju Hamburga v noči od sobote na nedeljo so angleška letala v noči od nedelje na ponedeljek hudo napadla francosko luko Brest. Vrgla so velike množine bomb, ki so padle na pomole ter na ladje v luki. Nemško protiletalsko topništvo je skušalo z izredno močnim ognjem obrezuspešiti napad, vendar pa mu to ni uspelo. Tudi nemška lovska letala niso mogla omiliti napada. Eno letalo tipa Messerschmitt je bilo sestreljeno. Vsa angleška letala so se s tega poleta vrnila. Pogajanja za dobave letal v Ameriki Washington, 6. jan. AA. (DNB). Bivši poveljnik britanskega letalstva Hug Du-ning je prispel iz Kanade v Washington. V Washingtonu bo vodil pogajanja z ameriškimi letalskimi strokovnjaki o povečanju ameriške proizvodnje in o dobavi Angliji. Napadene ladje Berlin, 6. jan. AA. (DNB.) Izvedelo se je, da so nemški bombniki napadli angleške in trgovske ladje, ki so se poskušale približati nekemu pristanišču. Neka trgovska ladja (4000 ton) je bila hudo poškodovana. Razen tega je bila poškodovana tudi neka druga trgovska ladja (6000 ton) in dva patrolna čolna. Amerike ladje vozijo za Anglijo New York, 6. jan. AA. (Tass.) List »Newyork Times« piše, da odhaja vsak dan več ameriških trgovinskih ladij z blagom iz Amerike v Anglijo. Zlasti vozijo te ladje volno iz Avstralije, mlečne izdelke iz Nove Zelandije in bombaž iz Indije. Tako ameriške trgovinske ladje nadomestujejo britanske trgovinske ladje na vseh progah Oceana. Angleški očbor za c&orcže vanje Amsterdam, 8. jan. AA. (DNB.) Angleška vlada je sklenila osnovati upravni odbor za oboroževanje. V tem odboru bodo prvi lord admiralitete Aleksander, minister za proizvodnjo letal lord Beaverbrook, minister za delo Bewin in minister za preskrbo Denken. Minister brez listnice Green-wood, v katerega delokrog spada nadzorstvo nad proizvodnjo vojnega materiala bo imel v bodoče opraviti z vprašanji obnovitve po vojni. Ostal bo še naprej član vojnega kabineta. šc en odbor Stockholm, 6. jan. AA. (DNB). Londonski tisk poroča, da bo kmalu ustanovljen vrhovni finančni odbor, podoben odboru za vojno proizvodnjo. V odboru bodo Kingsley Wood, predsednik trgovinske zbornice Lithelton in minister za gospodarsko vojno Dalton. ŽKE Vesela zabloda v resnih dneh V Sarajevu je te dni izšla brošura nekega inž. Sulia ge. Salihagiča. Brošura čisto resno dokazuje, da bosanski muslimani niso niti Srbi. niti Hrvati, temveč pripadniki posebnega bosanskega plemena Bošnjakov, ki imajo vse pravice »Losebne bosanske narodnosti«. Doslej smo čuli take učenosti samo od predvojnih dunajskih in budimpeštanslrih »kuferašev«. ki so haračili po bosansk h šumah in gnjavili bedno ljudstvo v Bosni in Hercegovini. Inž. Salihagiču. o katerem pravijo, da je bil še do nedavna zelo goreč Srb, sve-tujcio listi, naj napiše še eno brošuro. V njej na i dokaže, kakšne so razlike med jezikom njegovega posebnega bosanskega naroda ter srbščino in hrvaščino.. Ameriško oboroževanje Znani ameriški list »New York Times« objavlja zanimive podatke o okrepitvi vseh vrst orožja ameriške vojske, število moštva pri vseh oddelkih je bilo zadnje mesece podvojeno in bo do pomladi počet varjeno Oboroževalni načrt za bedočo milijonsko ameriško vojsko izvajajo z vso naglico in uspehom. Ameriške tovarne pošiljajo iz svojih člelavnic vedno nove serije modernih lahkih, srednjih in težkih topov ter prav takih tankov. Tovarne avtomobilov in letal dobavljajo naročene kamione in letala deloma celo pred določenim rokesm. Moč ameriške vojne mornarice raste ->d tedna do tedna. Tudi njeno moštvo je bilo v 1. 1940 podvojeno. V sestavo vojne mornarice je bilo uvrščenih 23 večjih in največjih vojnih ladij. Zedinjene države razpolagajo že sedaj z najmočnejšo vojno mornarico na svetu, ki šteje kljub odstopu 50 rušilcev Angliji še 321 večjih edinic. Izgnan dopisnik „Timesa" Iz Portugalske Portugalska vlada je dostavila lizbon-skemu dopisniku »Timesa« odlok, da mora v 48 urah zapustiti državo. Izgon je "bil izdan zaradi člankov, ki }& je mož objavil v angleških listih. V steni - na živi fe smrt Težek je delež reševalcev pri nesrečah, ki jih terjajo gore Težko si plezalec ntira v steni pot navzgor Oteti ponesrečenca raz steno, pomen j a najtežavnejšo in najnevarnejšo nalogo v vsej planinski reševalni službi. Reševanje ni v teh primerih le vprašanje plezalne tehnike reševalcev ter njihovega obvladanja prve pomoči, marveč je uspeh v veliki meri odvisen od duševnih kvalitet moštva, ki mu je reševanje poverjeno, predvsem od njihove požrtvovalnosti, pre-žertosti tovariškega duha. vztrajnosti in duhaorisotnosti. Prvi signal Način obveščen j a o nastali nezgodi je trojen: Kiic na pomoč od ponesrečencev samih, obvestilo po tovarišu ali drugih, ki so bile priče nezgod ali končno obvestilo po svojcih ali znancih ponesrečenca. Klic na pomoč mora poznati vsak planinec. Na predlog angleškega alpinista Den-ta so bili za primer nesreč v gorah sprejeti mednarodni znaki. Klic na .pomoč obstaja v tem, da oddamo šestkrat na minuto v enakih presledkih katerikoli vidni ali sl.čni znak, nakar sledi minuta odmora; nato spet ponovimo isti znak šestkrat na minuto toliko časa, da dobimo odziv. Odziv obstaja v tem, da oddamo trikrat v minutiv enakih presledkih viden ali slišen znak, nakar sledi ena minuta odmora — in to ponavljamo toliko časa. da ponesrečenec preneha oddajati znake. Vidni znaki so: mahanje s kakim predmetom robcem, kosom obleke, klobukom), pri čemer moramo paziti na to, da je barva predmeta različna od našega ozadja, ali pa r- "ektiranje z zrcalom. Ponoči oddajamo zr ake z lučjo, bodisi z vihtenjem, prižiganjem in ugašenjem, prikrivanjem in razkrivanjem Ln podobno. Slišni znaki so: glasno vpitje, žvižgi, udarci na kak kovinski predmet in slično. Priporočljivo je, oddajati obojne: zaradi lažje orientacije n i ponesrečenec, tudi ko je že dobil odgovor. od časa do časa oddaja znake in tako skrajša zamudno iskanje v nepregled nem terenu. Pomniti moramo, da je od časa točnega, hitrega in izčrpnega prvega obvestila v veliki meri odvisen uspeh vse-ke reševalne akcije. — Heševakl gretfo na pot Cim prispe obvestilo o nastali nesreči, sestavi vodja postaje nemudoma reševalno odpravo; v ta namen odbere zadostno število reševalcev, pripravi vso potrebno »premo za reševanje in prvo pomoč ter vsakemu določi nalogo, ki ji ima brezpogojno in hitro izvršiti. Načrt za vsako reševalno akcijo v steni mora biti dobro pre mišljen in odbrani morajo biti le zanesljivi in izkušeni reševalci. Ce je mesto, kjer leži ponesrečenec, neznano, razdeli vodja moštvo v posamezne skupine ter jim določi okoliš, ki ga imajo preiskati. Skrbeti pa mora zato, da posamezne skupine ohranijo medsebojni stik (signalizacija s piščalkami) ter določiti kraj in čas snidenja. Preden pride moštvo do kraja nesreče, je potreben oddih in okrepilo. Pri pogledu na težko poškodovanega ali mrtvega ponesrečenca mine marsikomu tek do jedi in tako obnemore sredi na- pornega reševalnega dela morebiti ravno v trenutku, ko bi bila njegova pomoč najpotrebnejša. Na mestu! Ko je prispela reševalna odprava do kraja nesreče, je njena prva dolžnost, da nudi ponesrečencu prvo pomoč, mu da primernih okrepčil ter ga nato opremi za sestop. Ponesrečenca moramo seveda najprej spraviti na kolikor mogoče varno in pred padajočim kamenjem zaščiteno mesto, najbolje na kako bližnjo polico pod previsno steno. Poleg njega naj bo prostora vsaj za enega reševalca, ki ga mora temeljito preiskati ter ugotoviti vse poškodbe. Izmed poškodb oskrbimo najprej one, ki so neposredno življenjsko nevarne, to so krvaveče rane Krvavitev ustavimo s pravilno podvezo, pri čemer pa moramo pomniti, da sme ud ostati pod-vezan le dve in pol, kvečjemu tri ure. Kei pa traja tako reševanje iz stene navadno mnogo delj, moramo po preteku treh ur podvezo zrahliati. krvavečo odvodnico pa pretisniti z roko toliko časa. da spet oživi, nakar ga smemo ponovno podvezati. Sele ko smo odstranili neposredno življenjsko nevarnost, se lotimo ostalih poškodb. v prvi vrsti kostolomov. Zlomljene ude pričvrstimo na dobro pod^žene žične opornice, katere nosimo na reševalnih odpravah vedno s seboi in katere imajo to dobro lastnost, da jih lahko poljubno upognemo ter tako prilagodimo vsakokratnim ootrebam. Ko je tako ponesrečenec pravilno oskrbljen, ne smemo pozabiti na to. da mu damo. preden se lotimo težavneea spuščanja po sleni navzdol, primemo sredstvo zoner balerine Paziti pa moramo tudi na to. da ne pričnemo s prenosom, dokler se ponesrečenec še nahaja v stanju šoka Šok ali živčni pretres spremlja vsako težjo telesno poškodbo in to stanje samo po sebi utegne cesto postati življenisko nevarno. Z umetnim dihanjem, masažo poškodovanih delov telesa in dr.snieniem udov skušamo v teh primerih poživiti krvni obtok in dihanje, s toplimi piiačami in sladkoriem pa dovajamo oonesrečenru ootrebnih hranil in poživil ter mu tako spet zbujamo pojemajoče življenjske sile Tvegana je pot navzdol Pri reševanju se moramo vselej odločiti za nevarnejšo pot, to je po steni navzdol, tudi v primerih, ko leži ponesrečenec v zgornji polovici stene in bi bila torej pot navzgor do izstopa stene krajša ko pot navzdol do vstopa. Skušnja je namreč po kazala, da je prenos ponesrečenca po steni navzgor izredno težaven in pri omejenem številu reševalcev skorajda nemogoč Spuščanje po steni navzdol zahteva sicer mnogo večje previdnosti ter ogromno reševalnega materiala (vrvi, klinov, karabinerjev itd.) je pa nedvomno za ponesrečenca ugodnejše in zvezano z manjšimi neprijetnoftmi. Ker je uporaba ka-terikolih nosil v steni popolnoma izključena, ker so se izkazali različni reševalni pasovi in reševalne hlače kot praktično neuporabljivi, je prišel v veljavo način reševanja s pomočjo reševalne vreče in droga, katerega tudi mi s pridom uporabljamo v naši planinski reševalni organizaci- ji Ponesrečenec leži popolnoma iztegnjen vodoravno v reševalni vreči, ki je s številnimi pasovi čvrsto pripeta na 2 in pol metra dolg reševalni drog. Drog sam je dvojno zavarovan, spremljata ga dva reševalca, ki sta spet zavarovana vsak na lastni vrvi. Njih naloga je, da drog s ponesrečencem odmikata od stene ter ga dvigata preko štrlečih ska Itako, da ponesrečenca ne zadene nikak sunek. Ponesrečenec visi tako rekoč prosto v zraku dobro zavarovan, posebno pred padajočim kamenjem. Dva druga reševalca opravljata obe vrvi, na katerih je pripet drog, in ga polagoma in enakomerno spuščata navzdol. Naslednja dva reševalca varujeta svoja dva tovariša, ki spremljata ponesrečenca. Samo ob sebi umevno je, da so vse 4 vrvi še posebej zavarovane na klinih ter tečejo skozi karabinerje. Poleg že omenjenih šestih sta potrebna še najmanj dva reševalca, izmed katerih eden izbira najugodnejšo smer po steni navzdol, drugi pa pazi na ponesrečenca, na njegovo splošno stanje in na podveze oziroma obveze. Po izstopu Iz sten Ce pomislimo, da uporabljamo pri reševanju 40 največ 50 metrske vrvi in moramo torej na enkrat ponesrečenca spustiti le za to dolžino navzdol, nakar je potrebno za nadaljno 50-metrsko stopnjo zopet na novo zabijati kiine in dobiti primerna mesta za varovanje — bomo z lahkoto uvideli, da se pomika taka odprava silno počasi navzdol in da je često potreba 12 in večurnega napornega in neprestanega trdega dela, preden je ponesrečenec na varnem. Tem zgolj tehničnim težavam pa se često pridružijo še nenadni vremenski preobrati, neurja, padajoče kamenje, noč itd., pri čemer je treba ne glede na lastno varnost predvsem zaščititi ponesrečenega tovariša, ga skušati obvarovati ponovnih poškodb. Takoj po izstopu iz stene moramo ponesrečencu kontrolirati vse obveze ter vse zrahljane popraviti, zasilna obvezila zamenjati s pravimi, katere nam je medtem preostalo moštvo reševalne postaje z nosili vred prineslo pod steno. Ponesrečenca predenemo na nosila ter ga nemudoma odpravimo v zdravniško oskrbo. Pri tem ne smemo pozabiti na to — posebno, ko se reševalno moštvo zmenja — da mu damo s seboj na listku pisano sporočilo, koliko časa ima že ude povezane, katera zdravila in kolikšno količino je doslej zaužil. Ponesrečenca spravi reševalna odprava v dolino do kraja, kjer more dobiti prvo zdravniško pomoč, in s tem je njena naloga izvršena. rite kralji - tretji sveti božič Kratek sprehod po starodavnih običajih, ki žive med našim narodom za god sv. treh kraljev Povsod tajn, kjer so kadili in škropili na prvi in drugi božič, narede isto tudi pred tretjim, to je na predvečer Treh kraljev. Ob tej priliki napiše gospodar na vsa vrata letnico in začetne črke treh kraljev n. pr. 19 G+M-f B 41. Le v Rožu je vrstni red napisa drugačen, tam napišejo na vrata +M+B+G 1941. Tam dodajo kadilu cvet iz butare, drugod in tudi v Zilji pokadijo z brinjem. Napis na vratih ostane skoraj povsod do prihodnjega božiča, le v enem okolišu pravijo, da je treba ta napis zbrisati že drugega dne, da kokoši bolje neso. Miza je na ta praznik pripravljena, kakor je bila na božič, in predmete, ki so jih položili na božično »biljo« (predvečer) pod mizo, odneso šele po Treh kraljih na namenjena jim mesta. Tako odnesejo tega dne izpod mize žito, buče, železo od pluga, »lek« za živino, le v Zilji odvzamejo že na predvečer izpod mize kravje zvonce, s katerimi »rumpljajo« (ropotajo, zvonijo) otroci okrog hiše, da preganjajo pjerhto. Povsod je že na predvečer praznika na mizi kruh; na Trebi ji so na mizi trije s prtom pokriti hlebi, ki jim pravijo »poprt-njak«, »poprtnik«, s>mižnjak«, »stovjenk«, in »stalnik«- (v Tepanjskem vrhu pri Konjicah). V Mislinjski dolini položi gospodar na predvečer praznika k trem »stov-jenkom«, ki so iz črne moke, leskovo šibo. S to šibo udari gospodar vsako živinče, nakar je vse leto zdrava. V Zilji in Rožu so glede razdelitve »mižnjaka« natančnejši; gospodar razreže le enega, ga pokropi, razreže na kose, kose posoli, nato šele jih razdeli. Ta kruh naredi vsakogar, ki ga poje, močnega in zdravega, da ga niti Sveti trije kralji se klanjajo Jezusu (po sliki Gentila da Fabriana v muzeju v Firenci) Iz filma »Triglavske strmine« medved v planini ne premore. V Zilji pa dobi živina tudi »lek«, to je razrezano, posoljeno in z otrobi potreseno repo, ki je bila skozi vse tri božiče shranjena pod mizo. V Beli krajini dobi na Tri kralje živina del nakita od božičnika, prejkone se je svoj čas zgodilo isto tudi s »ticami« ali »civkami« v Suhi krajini. V Rožu in v Zilji ima tak hleb, ki je položen za ta praznik na mizo. na vrhu križ, v okolici Laškega pa odrežejo ta križ in ga dajo v žito. Splošno velja pravilo, da mora vsakdo pojesti nekaj »poprtnika«, ker je trikrat blagoslovljen in pokajen. V minulih časih so prihajali duhovniki v hiše in ga blagoslavljali, kakor še sedaj o veliki noči. Kakor v Zilji je tudi še na Kozjaku in v Mozirju poleg »namiznika« še razpelo, pi- nja in nekaj drugih reči, z razliko, da je v teh krajih kruh iz bele moke. Ta kruh je tako > visoko žegnan«, da kdor poje devet koščkov »poprtnika« v raznih hišah, postane silno močan. Zaradi tega hodijo fantje na Tri kralje po hišah nabirat »poprtnjaka«, vendar pa jih je treba zavžiti na Tri kralje pred zoro, da kaj izdajo. Od tega kruha mora dobiti vsa živina in tudi svinje, posebno pa še kokoši, če dobe kokoši na Tri kralje »poprtnik«, jih ne bo mogla v letu odnesti lisica, če ga dajo vrh tega še v obroč, pa bodo kokoši nesle tudi v skupnem gnezdu. V Beli krajini denejo iz istega namena nekaj nakita od božičnika na kokošja nesišča. Ko odreže gospodar, ponekod tudi gospodinja, »poprtnik« otrokom, jim ga drži visoko nad glavo, da ga dosežejo le v skoku: otroci France Lobodika: Senlc Zategli krik divjih gosi je preletel kotlino. Ko da bi mi bil kdo nož zabodel v srce, mi je bilo, ko mi je udaril na ušesa. Poiskal sem s pogledom rahlo vijoči se klin, v katerega obliki so letele sivkaste ptice proti jugn. Zavidal sem jim. Nagon jih vleče na pot in nihče jih ne sili, da bi se mu uprle. Nihče jih ne zaustavlja, razen vremena. Jaz pa sem vezan s tisočerimi vezmi, žival ima nagon in nagon je njeno vse. Temu naj zadosti, ne več ne manj. Preko tega ne občuti želje. Jaz pa imam tisočero želja, v meni je brezmejno morje hrepenenja. Bo li kdaj le kaplja tega. utcšena, bo morda vsaj najmanjša teh tisočerih želja izpolnjena? G c si so izginile v smeri proti Ohridskemu jezeru. Polotila se me je silna želja, da se še jaz odtrgam in poletim nekam daleč, daleč. Gore, ki se je mednje spustila kotlina, so žarele v popoldanskem soncu. Vrhovi so bili že pokriti s snegom. Pogledal sem na uro. Dve je bila. Dovolj je bilo še časa, da pridem na vrh Pašinih livad. V trenutku sem se odločil. Dovoljenje poveljnika čete za izhod iz vojašnice sem že imel. Vzel sem plašč in nož, ker sem moral biti oblečen po predpisu, in se javil službujočemu častniku, da je vpisal moj odhod. V dvajsetih minutah sem bil nad mestom, ki so se iz njega slišali klici otrok, igrajočih se po ulicah. Nekje je zatulila avtr-r~obilska hupo. Minareti so kazali proti nebu črnkastordeče strehe so žarele v soncu. Umazanije napol razpadlega mesta nisem več oprzii ostal je samo čar, ki se ž njim ponašajo oddaleč vsa vzhodnjaška mesta. Na zahodnem robu kotline se je pod Dvema bratoma svetil Črni Drim, a na jugu reka Radika. Vroče je bilo. Nikogar ni bilo več, da bi me spominjal predpisov. Odpasal sem se in slekel plašč, potem bluzo in čez nekaj časa še srajco ter se hitro poganjal po strmini. Kmalu sem bil na grebenu. Obzorje se je raztegnilo. Bistra planina, Stogovi in Ja-blanica, planinski masivi so bili tako blizu, da bi mogel skoraj kamne vreči nanje. Na jugu se je zasvetilo Ohridsko jezero Planinsko mesto Galičnik je čepelo na skalah kakor sokolje gnezdo. Tu pa tam je pod mano bila stisnjena med skale vasica — nizke zidane hiše, s strehami iz težkih kamenitih plošč so se čudno zlagale s tem divjim svetom. Ob drugi priliki bi užival krasni razgled, ki se je prožil daleč po Makedoniji. Tedaj pa nisem niti obstal. Nekaj je bilo v meni, kar me je gnalo dalje. Pred mano je zablestel že s snegom pokrit, skalnat brezimen vrh. Levo od njega pa se je vzpel pod nebo ostri, zobcu iz arabskih stavbnih okrasov podobni vrh Deli Senica. Pašine livade so bile že pod mano. Namero, da se povzpnem na brezimeni vrh, sem opustil. Naprej, na Deli Senico! Postajalo je hladneje. Postopoma sem se oblekel. Noge so se mi vdirale globoko v sneg. Z naporom sem šel dalje. Strme skale brezimenega vrha so se vzpenjale nad mano. pod mano pa je bil prepad, še1 sem po ozki stezi, po kateri poleti Arnavti na oslih tovorijo kamenite plošče. Sonce je baš zašlo, ko sem se začel vzpenjati na Deli Senico, ki ima z jugozahodne strani, odkoder sem jo naskočil, kakih 70 do 80 stopinj nagiba. Sneg je bil do dva metra visok. Na površju je že zmrznil. Začelo me je zebsti v roke. Rokavic nisem imel s sabo. K sreči so rokavi vojaških pla-ščev za ped daljši kakor roka, zavihnjeni nazaj ter na kraju prišiti. Odtrgal sem prišite konce, rokave odvihnil ter konce stisnil v pesti. Ledena skorja je bila še tolika slaba, da sem mogel z rokami delati skoznjo luknje v sneg. V te luknje sem potem vtikal noge in se vzpenjal kakor po stopnicah. Imel sem v tistem času le še eno samo željo: da zmagam ta vrh. Druge so se umaknile. Noč je bila že temna, ko sem stal na njem. Nebo je bilo popolnoma črno in na njem je bilo zvezd kakor še nikoli ne. Bile so zelo drobne in zelo sveti^ Njihova svetloba je bila mirna, ne trepetajoča. Dolgo se nisem smel zadrževati. Pre-mraz mi je bilo, jaz pa sem bil prevroč. Kakih sedem sto metrov daleč je spodaj stala na meji naša obmejna stražnica. Nisem vedel, da se med njo in menoj nahaja prepad in da v tem času v stražnici ni več vojakov, ker se umaknejo pred snegom. Spustil sem se po ozkem, strmem skalnatem žlebu. Zmrzli sneg se je pod mamo sesipal in sem imel oporo, ki pa je bila le domnevno varna. Morda sem se spustil kakih trideset metrov globoko, ko se je globoko doli pod menoj zasvetil sneg. še za en sam meter globlje bi se bil moral spustiti in sneg, ki sem ga tlačil pod sabo, bi se bil odtrgal in zletel v globino z menoj. Da bi mogel splezati nazaj na vrh. sem odvihnil rokave. Prsti so mi otrpnili od mraza. Pritisnil sem se k skali, da bi trenje bilo večje, in začel plezati. S težavo je šlo. Ko sem se spuščal, je bil pod mano sneg. Zdaj pa sem se moral vzpenjati po spolzkem, ledenem žlebu. Ne vem, koliko časa sem rabil, da sem priplezal nazaj. Na vrhu sem se izčrpan zgrudil. Kaj naj storim? Smeri, v kateri sem prišel, nisem smel ponoči uporabiti. Na zmrzlem snegu bi mi brez derez spodrsnilo in omahnil bi bil v prepad. Imel sem sicer električno žepno svetilko s seboj, toda bila je skoraj popolnoma izrabljena. Ne bi zadostovala niti da bi prešel najnevarnejša mesta. Začel sem dajati znake z njo: na pomoč! V smeri proti obmejni stražnici Nobenega odgovora. Iz žepa sem potegnil piščalko in ne vem kolikokrat zažvižgal na pomoč. Nič. Le od neke obmejne stražnice globoko doli se je slišalo lajanje psov. Še preden sem se bil spustil po žlebu, sem opazil pol metra široko in par metrov dolgo razpoko med dvema skalama, skoraj popolnoma pokrito s snegom. Morda se bo pa v njej dala prebiti noč! Spustil sem se vanjo ter se naslonil v kot. Šest, sedem ur sem bil že na nogah in v ter času se nisem niti oddahnil. Prevzemala me je nekakšna omotica, nekaj sredi med nezavestjo in spaniem. V mislih sem prešel ves dan. Spomnil sem se razgleda, ki ga nisem imel časa uživati. Vstalo mi je pred očmi vse, kar sem videl ta dan. Vsako podrobnost sem opazil. Mesto je žarelo v popoldanskem soncu, vitki minareti so štrleli v nebo. Zazdelo se mi je, da vidim muezina, ki devlje baš roko k ustom. Zaslišal sem njegov poziv k molitvi. Slišal sem govorjenje množice, ki ga je oddaljenost pretvorila v nerazločno mrmranje. Nekje v daljavi je zatulila avtomobilska hupa. V dalji je blestelo Ohridsko jezero in iz njega so se dvigale meglice. S snegom nokriti vrhovi so žareli v nepopisni deviški lepoti. Rjavkastordeča barva kot- line. s tu pa tam ležečimi živordečimi lisami, Rdeča zemlja v smeri proti Piško-paji, črni, ponekod srebrno svetlikajoči se Črni Drim, motnozelena reka Radika — vse je izžarevalo nekaj čudovitega- Nad vsem tem se je bočilo čudovito jasno nebo in je bilo razsuto zlato poznojesenskega sonca. Tedaj je utonilo vse. Padel sem po tleh in se prebudil. Spreletelo me je. Skoraj bi bil za vedno zaspal. Začutil sem v sebi novo moč. Zlezel sem iz razpoke in spet dajal zvočne in svetlobne znake na pomoč. Tudi zdaj ni bilo od nikoder znamenja, da me je kdo videl ah slišal. Na slepo srečo sem se spustil po strmem pobočju naravnost navzdol. Sneg je bil že močno zamrzel. Moral sem stopati trdo na pete, da mi ni spodrsnilo. Na mnogih mestih sem se moral plaziti, zabadajoč vojaški nož v sneg, da mi je nudil oporo. Prišel sem do mladega bukovja, šel sem kar skozenj, ves čas stremeč za tem, da pridem čim niže v dolino. Razpraskal sem si obraz in si raztrgal obleko. Ko sem prišel do potoka, sem šel kar po njem. Parkrat sem padel preko skale, cia sem se premočil in pobil. Stopil sem na pot. Bil sem v dolini. Imet sem samo še poldrugo uro do vojašnice. Opotekal sem se po cesti kakor pijan.. Bil sem napol v nezavesti, čas, ki sem ga porabil za pot do vojašnice, se mi je zdel brezkončen. Tam sem se zrušil na tla. Kaj je bilo potem z mano, ne vem. Drugi dan sem se prebudil v ambulanci in minilo je petnajst dni, da sem jo smel zapustiti Z Deli Senico me je pa odslej vezalo neko čudno razmerje, še zdaj čutim, kadar koli se je spomnim, nekaj čudnega v srcu. Ne vem, ali je to groza ali ljubezen. bodo ▼ letu zrasli za toliko, za kolikor so poskočili do njega. Poleg »namlznika« pa pečejo za Tri kralje tudi »krajčke iz malega kruha«, medene kolače, če da dekle ta »krajček iz malega kruha« fantu, je njegova; svoj čas mu je morala dati tri reči: krajček, tobak in mehur. — Vse kaže, da se je v Kamnu blizu Kobarida ohranila tudi še obredna jed za Tri kralje. Tam postavijo na predvečer praznika na mizo skledo močnika in polože poleg sklede tri žlice. Pri obedu na praznik zajame nekaj tega močnika vsak z vsemi tremi žlicami in šele na to jedo druge reči. Gorenjci so svoje dni na Tri kralje pričakovali, da se bo odprlo nebo in da bi se jim izpolnila želja, ki jo izrečejo. Trije kralji pa pridejo človeku tri dni pred smrtjo povedat, da bo umrl Da se to zgodi, se je treba na »biljo« pred Tremi kralji postiti, v Rožu pa se morajo postiti že tri dni pred praznikom in tako popolno, da smejo pojesti vsak večer le tri grižljaje kruha in še morajo držati tega posta že od rojstva. Drugod velja, da začnejo s postom v sedmem letu; k temu pridejo svetniki še poročat, ali bo prišel v nebesa ali v pekel. Prekmurci in tudi drugi nasvetujejo post pred Tremi kralji strašljivcu, da ga mine tesnoba, v Beli krajini pa se postijo dekleta tri dni pred praznikom in dobe zato fanta, katerega si le požele. Belokranjci se sicer tudi postijo zato. da zvedo dan smrti: postijo se tri dni pred praznikom opoldne smejo pojesti le grižljaj kruha in popiti vinsko čašo vode, zvečer pa smejo zavžiti nekaj malega tople hrane. Trije kralji jim zato naznanijo en dar pred smrtjo, da se jim bliža zadnja ura — Na vse velik? praznike hite naši ljudje od maše da b* kot prvi prestopili domači prag Tudi na dan Treh kraljev 1e moral biti tak tek od maše, odnosno tek do doma. pomemben v št. Juriju pod Kumom sme oni, ki pride tega dne prvi od maše, pojesti vse dobrote, ki jih najde na mizi ob vstopu v soljo. Posebno bajno moč imata na dan Treh kraljev železo in voda. V Prekmurju od-neso šele po Treh kraljih plužni lemež izpod mize; pred Tremi kralji je treba položiti na vse zgodaj svinjam v korito že lezen predmet. Kadar opazijo, da se hoče noseča ženska iznebiti telesnega plodu in si zaradi tega kuha zeliščne čaje, ji pri-lijejo skrivaj v čaj na Treh kraljev blagoslovljeno vodo in čaji ji potem nič ne koristijo. Koledovanje v času od novega leta do Treh kraljev in še do svečnice je še povsod v navadi, kajpak, da se mnogokod izmaliči tudi v običajno beračenje. Pravo koledo pa opravljajo ponekod še odrasli Na dan pred Tremi kralji hodijo še odrasli fantje od hiše do hiše »boblat«. prepevajo in pobirajo darove: suho sadje, potico, bob in tudi denar. Takole zapojo: »Sveti trne kralji smo priboblali, Gašpar, Miha, Boltežar.« V šaleški dolini pojo: »Sveti trije kralji so brumni možje z mesta Jeruzalema prestrašeni so šli.« Za konec pa dodajo: »Slišali smo praviti, da ste svin jo davili, naj bo prašič al* prašiča, nam se sliši klobasica!« Belokranjski koledniki prično peti: »Mi smo trije Egipčari, 'z treh dežel smo sem prišli, Gašpar, Miha, Boltezar.« Značilna je pri tem kolednem besedilu pri Belokranjcih kitica, ki se glasi: »Mi pod tam zvezdam pojdemo, gospodarju, gospodinji novo leto voščimo!« Slično besedilo se najde tudi drugod: »O sveti trij krali, kak blažen vaš den, je sinka rodila Devica nam vsem.« V Mežiško dolino so prihajali koledniki iz Kranjske in so se pri Jelenu pod Ple-Sivcem pomenkovali: »Ti, takoh volov pa vidiš samo še pri meni v hlevu.« Zaradi tega je v tem kraju še živela tale zabavlji-ca: »Trije kralji so iz Jeruzalema pribandrali, so se za mizo vsedli in tri hlebe kruha snedli.« Besedilo o treh hlebih pa bo imelo gotovo globlji pomen in gotovo ni nastalo zaradi skopuških kolednikov. V Zilji so na predvečer Treh kraljev »pjernahti«, to noč hodijo »pjerhte« okoli; matere straše otroke s pjerhto že ves ad-vent, posebno kadar jim ni ljubo, da se otroci hlade v mrazu zunaj hiše. Tedaj pravijo: »pjerhta te bo vzela«. Takole pred večerjo jim pa povedo tudi sledeče: »Pehtra baba hodi zdej, čir otrok se znajde kej, bučne v vampič z vilami, tiste k' so zvo nasitani.« V krajih Zilje, kjer se fantje ne pre-oblečejo v pjerhte, da mati ob mraku otrokom ali polodraslim sinovom kravje zvonce izpod mize, da krožijo okoli hiše in z zvonjenjem preganjajo pjerhto. Drugod pa gredo starejši fantje, ki so že bili sprejeti v fantovsko zvezo (»konto«), po mraku v »planje«, kjer se razdele po starosti, mlajši ostanejo na mestu, starejši pa gredo še višje v gozd. kjer oblečejo ene iz svoje srede v pjerhto. Pjerhta je zavita v črn kožuh ali pa v obnošeno žensko oblačilo, na obrazu Ima nataknjeno pošastno živalsko masko, podobno kozlu ali jelenu z rogovi. Roke ima namazane s sajami Ko se še oblači, kriči mlajši zbor fantov: »Pjerhta, pjerhta, le prid'!« Pjerhtini spremljevalci pa morajo imeti pri sebi mo-lek ali kak drug blagoslovljeni predmet za primer, da bi pjerhta podivjala. Vsi fantje s pjerhto na čelu gredo v vas ln pri tem zvonijo s kravjimi zvonci Najprej gredo v županovo hišo. Ko vstopijo, prenehajo z ropotom zvoncev in zapojo. Med petjem teka pjerhta okoli hiše in Išče žrtve, da jih pomaže s sajastimi rokami. Gospodinja obdaruje soudeležence po končani pesmi; običajni so trije darovi na čast Trem kraljem. Ko so ooravili pri županu, se oglasijo še v ostalih hišah. V brnški fari (Brnca v Zilji) tudi »ja-gajo« (vodijo, podijo) pjerhto. Tam, kjer oblačijo pjerhto, je za to določen stalen kraj, kjer zanetijo šop slame, da gori kakor kres; s pepelom in sajami si nama-žejo roke. Ta brnška pjerhta drži v rokah pečne vile, spremljevalci pa delajo nepopisen hrup z vpitjem in bingljanjem krav- jih zvoncev. V drugih krajih Slovenije ne zaslediš več na praznik Treh kraljev zaži-ganja kresov, le v Benečiji so Slovenci še leta 1866. kurili na predvečer Treh kraljev kres. Kakor sta prva dva božiča zanesljiva preroka vremena ln letine, je tudi tretji. Trije kralji, dober prerok. O novem letu na srednji božič, je dan »stal«, od novega leta do Treh kraljev pa se je že podaljšal za en petelinov glas Na Tri kralje sejejo solato, čeprav je morda tedaj sneg, solata sejana na ta praznik vselej dobro uspeva, če na Tri kralje teče voda po »žlaku«, bo dobra letina. Ce med božiči dežuje, da od streh kaplja, bo primanjkovalo živini krme. Ce pa cvete na Tri kralje belica (rumena sliva), bo smrt aH pa »pir«, to je žemtovanje. V. M. TROJE KNJIŽNIH NAGRAD si po naklonjenosti žreba dee: Alfred Twrdy. Podlimbarske?a 42. Ljubljana VIL Mierko Birsa. Kneza Koclia ul 15. Maribor in Stanislav Slctkar. Via Cavana 19. Trst 1 Minuta pomenita la življenje in za vsak dan Vse čitatelje, ki se zanimajo za našo rubriko, prosimo, da blagovolijo vpoštevati naslednje neobhodne formalnosti: Vsakemu dopisu, na katerega naj bo brezplačno objavljen odgovor v ponedeljskem »Jutru«, je treba priložiti kupon najnovejšega datuma. Citateij, ki želi dvoje ali več odgovorov, mora priložiti ustrezajoče število kuponov. Na vsako vprašanje bomo odgovarjali najkasneje v teku enega meseca. Od' lanskega leta se je zaradi velikega navala in pretesnega prostora nabral precejšen kup zaostanka. Te dopise bomo skušali v teku mesecev rešiti, vendar prosimo prizadete dopisnike, naj nam po možnosti ponovno zastavijo vprašanja, da lahko objavo odgovora pospešimo. Vpraševalcem, ki bi zaradi diskrecije želeli čimprejšnjega pismenega odgovora, pisec rubrike ustregel proti kritju režijskih stroškov. UREDNIŠTVO. BISTRA Prijeten, simpatičen značarj, ki vam je dan od narave bolj kakor iz lastne skrb) zanj. Zavedate se svoje popustljivosti in samoljubnosti. vendar pa imate premalo volje, da bi se tema dvema lastnostima postavili odločno v bran. harmonija v bodočnosti Vi ste ženska m nima majhnih zahtev Zato se boste morali nekoliko omejiti, če hočete v življenju Lzhajati in če vam je do harmoniie v zakonu. Imate pa močno voljo in precejšnjo samozavest, ki vam pomagata premagati marsikatero oviro. Vaš zaročenec je človek plemenitega mišljenja tn globokega čustvovanja. Duševno je precej razgiban in pri svojem delu še doka.! podjeten, le včasih je nagnjen k lagodnosti. p. a. a. 40 Vam manjka notranje urejenosti in smisla za red če se boste znali prilagoditi redu, boste imeli v življenju uspeh, drugače pa ne. D. D. Nič se ne bojte za svojo rečo, ker skromen človek mnogokrat več dobi kakor pričakuje Samo na nekaj morate paziti: glejte, da ne boste sebe podcenjevali in njega precenjevali. Imejte budno odprte oči. vendar pa vam ni treba gledati na vsako, malenkost. SPOMLAD Priloženi rokopis kaže preprostega v realnost usmerjenega človeka z močno voljo in vztrajnostjo. Harmonija med va- ma je možna in mislim, da je ne bodo motile slučajne neprilike. IUDEŽ Priložena pisava kaže človeka, ki skriva svoja čustva pod krinko duhovitega cinizma Dasi je precej nedostopnega značaja, si vendar želi, da bi kdo vdrl v kamrico njegovega srca. Je precej samozavesten, a kljub temu notranje še ne urejen. VIVERE Mirno nadaljujte s svojimi dosedanjimi in vztrajajte na svojem položaju, ker kmalu boste doživeli nekatere spremembe Ce boste imeli svoj cilj vedno pred očmi, boste z lahkoto premagali vse ovire. ZASKRBLJENA 1940 Njegova ljubosumnost izvira iz tega, ker ima premalo samozavesti in ker se zaveda, da ni nič trdnega v njem. Tudi bojazen, da vas bo izgubil, mu ne da miru in ga vedno iznova meče v naročje ljubosumnosti. S pametnim ravnanjem ga lahko osvobodite te more. S poroko pa še počakajte nekoliko! M ELITA — ABC, 1940 Iz vašega rokopisa sem spoznal, da ste še zelo mladi, nekoliko otročji ln zaljubljeni. Ali vas vaš prijatelj ljubi ali ne. pa ne morem vedeti, ker niste priložili njegovega rokopisa. MIR 1940 Vaš rokopis kaže natančnega in marljivega človeka, zato si lahko mirno izberete ooklic, ki ste si ga namenili. križanka Besede pomenijo: Vodoravno: 1. vrsta solate, 9 grška pokrajina, 10. nedoločni zaimek, 11 dan v tednu 13 znak za kemično prvino. 15 vrsta materiala 16 veznik (starejša oblica). 17. kratica za industrijsko družbo. 19. blazen. 20. svetopisemsko ime. 22. sirota. siromak. revščina. 23. prilika (tujka, trgovski izraz). 24. moško krstno ime (ime ameriškega pisatelja). 25. bajna jed, 27 nakazilo. vrednostni papir. 29. vzorčni veznik. 30. pridevniško obrazilo. 31. čarovnik. 33 kratica za okrog, približno. 34 mož. ki ima opravka z lesem. 36 krog. 38. domača oblika krstnega imena. 40. državljan zasedene države. Navpično: 1. južnoameriška država. 2. kratica za glasbeno delo (tujka). 3 čut 4. ptica. 5. imenitnejša oblika za Nežo. 6. zdravilo. 7. samostalniško obrazilo. 8. tobačni izdelek. 12. veznik. 14 vrsta lova. 16. novec. 18. cerkven dostojanstvenik. 19 soboten. 21. tekstilna surovina. 22. glavno mesto evropske države. 24 naslov M°cin-gerievega dela 26 pripadnik aziiskega naroda. 28 del obleke, del života 31 laskajoče ime za medveda. 32 vrsta vozička 34 germanizem za srečko 35 močna Pijača. 37 na«?lonica v pogojniku, 39. oblika glagola deti. JiEŠITEV ZADNJE KRIŽANKE Vodoravno: Elbasan. otep. Oran. sna. pri ma. Ira as era. ata Jeruzalem Neron. bo. no upa. na Drava. dno. Astrahanj. Navpično; Etna. Led. B P. Sora. ari na osmr nišam prazen, Izun. Atene. er. alo. Elburs. Arom. opat. Avr. Ada. da. A A., n n.. oj im itupon za brezplačno „Minvto pomenita" štev. 66 i Z vlakom v šolo Vsa šolanja žejna mladina ni tako srečna, da bi imela v domačem kraju gimnazije. Primorana je, da si poišče gospodinjo v neznanem mestu. Gospodinja in gospodinja — to je razlika. Izumrle so stare študentovske matere, ki niso znale včasih ne brati in ne pisati, pa so imele srce. Novodobne gospodinje so pismene in dobre računarke. študenti so pri njih navadno kakor v hotelih raznih stopenj. Kakšna je moralna vzgoja, je posebno vprašanje. Razredniki si morajo ogledati dijaška stanovanja iz zdravstvenih in moralnih razlogov. Zdravstveni so vidni, otipljivi — moralni pa so skrivnostno zastrti. Premalo imamo internatov, zlasti za dečke. Sicer pa internatsko (ali samostansko) življenje m vedno primerno za vsakogar, ker mnogim prija bolj domači krog. In potem — Internati, gospodinje so drage zadeve, posebno danes V skrajni iznajdljivosti so pričarali starši pod silo razmer še tri sredstva za obisk oddaljenih šol: kolo, avtobus, vlak Mladina potuje v šolo, ali kakor pravimo uradno: se vozi. Mladina vstaja zgodaj, lega kasno spat. Nima vedno ugodnih zvez, mnogo ima brez nadzorstva prostega časa, ki ga zapravlja s postopanjem, kramljanjem ali igro. Primanjkuje ji pa čas za učenje in počitek ter redne opoldanske hrane Mladina se izčrpa telesno in duševno — učni uspehi so različni. Vprašamo se, ali ni tako šolanje naše mladine — novodobno zlo. Poleg izčrpanosti, raznih moralno-kvarnih vplivov, so »vozeči se« tudi bolj izpostavljeni boleznim (prehladu z dodatki angine, hripe, rev-me in raznim nalezljivim boleznim. Zanimiva bi bila statistiKa potujočih, »vozečih se« o njihovem vedenju, učnem uspehu, zdravstvenem stanju in zamudah. »Vozeči se« so poseben tip študenta. Imajo vedno neko samozavest, ki jim ni vedno v prid, kakor tudi priljubljen izgovor: »Nimam časa, prihajam pozno domov«, ali »zamudil sem vlak; kolo se mi je pokvarilo«, ln sto in sto takih variant. Ali bodo vsi ti »vozeči se« dosegli svoj smoter šolanja, in če ga bodo, kako bo z njihovim zdravjem z ozirom na štrapace za časa šolanja. Kaj je treba storiti? V vsaki vasi ne more biti gimnazije, prepovedati se tudi ne more šolanje takim, ki se vozijo, ker ne zmorejo najemnine pri gospodinji ali celo v internatu. Potrebni so ceneni državni, banovinski in mestni internati (pa ga še naše učiteljišče nima, četudi ga zahteva zakon), za gmotno slabše dijake; dokler pa teh ni, naj se v veliki Ljubljani uredi tako, da se po možnosti šolajo »vozeči se« na enem zavodu, kjer se naj pouk prikroji časovno najprimerneje, zlasti popoldanske ure. Na razpolago naj bodo za prosti čas učilnice, toda pod nadzorstvom (brezposelni profesorski kandidati za honorar ali profesorji, ki se jim štejejo nadzorovalne ure v število učne obveznosti). Bodimo socialni proti »vozečim se«! M. K. ž. V SOLI Veroučitelj govori otrokom v prvem razredu o večerni molitvi. Da bi ugotovil, ali vedo otroci kaj o njej že od doma, vpraša malega Morica: »No, Moric, kaj store tvoji starši, ko ležejo zvečer v posteljo?« »Ali je to pogovor za sedemletne otroke?« odvrne ogorčeno Moric. FIIIMEF GREMCIGA besi s. 8»; 22365 pd 1«-r* 1910 c. - ' ;. Fotoamater f^nfg^m/mp^^^^mm • i —"Ti Posnetki v slabem vremenu. V lepem vremenu fotografirati v splošnem ni tež-; ko Zato ni čudno, da povprečni amaterji takšno fotografijo skoraj izključno uganjajo. Kakor hit: o p? ni sonca, ne fotografirajo. To je pa napačno. Lepi posnetki ne nastajajo samo v lepem vremenu. V slabem vremenu so nemara še učinkovitejši. Zahtevajo pa nekaj znanja. Aparat je pri tem, če izvzamemo najcenejše boksovke s šibkimi optikami, postranskega pomena. Objektiv naj ima vsaj odprtino 1:4.5 če Ima večjo, tem bolje. Razen kamere potrebujemo še n^koHko pripomočkov, na primer stojalo, kajti po gostoma bodo svetlobne prilike to ko slabe, da jih iz roke ne moremo obv!ada+i z močnimi optikami in zelo občutljivimi filmi. Potrebni so nam tndi različni filtri in čelni zaslon (»pro*isvet!obni« zas^n). čemu bi nam filtri? Saj pišejo učne kni'ge o fotografiji, da so v sivem vremenu nepotrebni! Gotovo — toda ta i?raz »sivo vreme« je vendarle presplošen in ne m^re obseči vseh neštetih položaiev ki "am i'h proži narava. Vrhu te^ra misl-jo učn-» knjige običajno le na določeno vrsto fftrov, na rumenVe. V fotografski praksi pa je treba računati z možnostmi, ki nam iih dajejo tudi filtri drueačne barve. FTter ima namen, da z zavestnim potvarjaniem v podajanju nekih barv ustvari kontraste v sliki in nam jo napravi tako učinkovitejšo. V skladu s filtrom, ki ga uporabimo. bo prevladujoča barva svetleiša ali temnejša kakor v naravi, to pa je poer po več. sorazmerno obsegu svo-iega rlrrnia. da ne bodo revne kme- tice rodile na slami s starimi cuniami ali časnik' pM sa^o Ce bi mnV5ni mozaiki. Zaenkrat več ko tretiina žen rndi brez vs?>Vo «?troko"ne np"e.4 pa ne le zaradi reš"č;ne, temveč tudi zaradi nevednosti. Predporodna zaščita bi stala sorazmerno malo, a njen uspeh, če bi bila dobro izvedena, bi bil ogromen. Vsekakor je našim revnim materam potrebna pomoč, da se ne bodo nečloveško mučile v vsaki nosečnosti, ob vsakem porodu z ženskimi boleznimi vse življenje. Potem bodo rodile bolj zdrav zarod svoiemu narodu, in obenem bo to najuspešnejše sredstvo v borbi proti beli kugi. češ, ta ga bo že znal prebrati. Lekarnar je pismo vzel in odšel z njim v svoj laboratorij. čez pet minut se je vrnil s stekle-ničico nekakšne rumenkaste tekočine in jo izročil: .Izvolite, gospod, pet frankov stane!'« je zlobno končal Tristan Bernard. LUDOVIK XIV IN NJEGOV ASTROLOG Ludovik XIV. je bil hudo praaioveren. Zmerom je klical k sebi razne preroke, astrologe in druge izrabljevalce človeške neumnosti. Med njegovimi svetovalci je bil tudi neki izkušen astrolog, katerega prerokovanja 90 se večkrat uresničila. Kralj se je začel tega moža bati, ker je mislil, da ga bo začaral, če ne bo izpolnil vsake njegove želje, ki so postajale čedalje večje. Zato j je naročil svojim slugom, naj astrologa vržejo v vodnjak, toda šele potem, ko se bo vračal od njega, ker ga je hotel najprej vprašati, kdaj bo umrl. »Tri dni po moji smrti«, mu je na vprašanje odgovoril astrolog. Kralj se je pre- i strašil in hitro odšel iz svoje osebe, da bi opozoril sluge, naj astrologu ne skrive niti lasu na glavi, ampak naj ga varujejo kakor punčico svojega očesa. OBA STA ZADOVOLJNA »Kako kaj živiš s svojo mlado žesnko?« »Prav dobro. Ona meče vame lonce In krožnike, sploh vse. kar ji pod roko pride. Ce me zadene, se veseli ona, če me ne zadene, pa jaz. Tako sva oba zadovoljna.« Razg!edi in sprehodi Poezija izložbenega okna Tudi cesta ob kateri se vrsti trgovina za trgovino, ima svojo poezijo. Stojimo pred izožbenim oknom, gledamo predmete, ki odsevajo lepo zloženi v blesku novosti in niti sledi misli ni. da bi jih človek hotel pridobiti. Pridobiti! To je neotesan izraz v najbližji soseščini ?a-ko neskončno nežnih, tako eterično lahkih občutkov, ki človeka oduševljaio ored izložbenim oknom! Talca misel ie zaničliiva spričo čarobne prilike, ko izkusimo v čisto duševnem kontaktu življenje in bo-dočn "t s ceno označenega predmeta in izčrpamo v nasladi in bolesti ni govo umišljeno posest v brzem poletu n katerih sekund Tu imamo fan'astično možnost. da brezplačno obč tirno bol stno trepetajoče nezadovoljstvo ki se o asti duše neposredno do izvršenem nakuou. ko se ozarjeni dih izložbTr-ea okna rahlo loči od kupljenega predmeta in ostane v trgovini, med tem ko preide pravkar kupljeno v sivo ohlapino lastne osebnosti. V predslntnji lahko obžalujemo s* ranie teh predmetov in se istočasno veselimo velikodušnosti. s katero jim pustimo njihovo žarno n^adost Kako vicoko se dvi~a o et;fma čustva če pomislimo na ne^mai-nost. s katero se tukai lahvo un:ramo za-ničl"vemu razvrednotenju vsesa tega sijaja k1' s° mora nae^o in ru^n poj "iti, kadar preideio nakupljeni predme+i v naše lastno rv>dr->čia Dal<=>č -ra" d^leo leži vsako sebično stremljenje Samo čisto nemoteno ^kis+eno Ha "a v iz1o*v,enem oknu, pra^astno živlienje teh predmetov hočemo uživat'- lesk dra^i^a. nasrub^k bro-katne^a nla"ča — in to p-av n:č dru« če in np mani gapliivo. kako*- ob^ud-^mo cvetlic na planinski trati ali vr^o-e hribov ožarjene od jutranjega sonca. Resnična izobrazba ie sVčna drevesu, ob katerem ie Kristus učil človeško preizkušnjo: »Na njih sadovih jih boste 'poznali.« Nai bo vretost učeniaka za nabiranje še +ako velika, izvor njegovega znanja še tako redrk in skrit: dejan ie ie vse, nabiranje nič. Napuh, da ie kdo zelo mnogo natcvoril svoiim možganom, mora os*a-ti vsakemu resnemu učenjaku kar nai' eč oddaljen — samo to, kar spravi človek za dan. odločuje za^ai dober sad ima končno vedno dovre k"r°n;n° T~>da »kakovost« je sipnrrna Mar mora biti ve-"a absolutna. ali ne sme včasih zaiem^t-' tudi iz konver^aciiskeTa leksikona ali kakega dnicrepa priročnika? Vem. da se mno«o dobrih glav zgraža in da ore^raio vsa1™ resno nomoč priročnih knjig. Mnogo dobrih gla^ ie tudi ki javno ore^raio priročnike natih^rna na iščejo v njih. MisUm. da si oTkanc' l^hko prihr^niio pošteno in net>oš+eno rrr°^!ra-nje. Ce je niihovo delo dobro, ne bo nihče domneval, da ie snov vz°ta zgoii iz konverza'ii^kega leksikona: pristna delo zahteva vedno samostoine moči Obenem pa Drava iz.Hfcr-azba n® bo m^gla traino pogrešati lelc*'ko<*rafičnih pnoo"-očkov, ker more izhajati samo iz ce1ega živje-nia 'n ie nerno^oče. da bi vs° se je človek učil imel vedno priprav1 jeno, da stresa iz rokava. Viri in vsebina lek-^konov gotovne stoiiio piž^ kakor ma*-=TkatTa 7na"->stv*«a dota Tri sricer tt^io učCT->"lkt J° to velik kro^nj tok — dntg potrebuje dru- cfprcg eden pr^va v d-pigern z^oet pa v-b. Pr>«M»bnr» v čarih ki gr-vmo b't-0 kmnTnnv^aio/maio priročna -»bi-Ve vede oomSjmo tuyaTi*enost. Prihranijo nam pofVrmčnn evin^TOV. Zato nai moden?" ne sramuje konvarz^fni^k«^ V^s^ona in znanstvenih rvrirv-vmočkov. O učnih metodah Nimam posebnih predsodkov proti aritmetiki, geometriji, naravoslovju in drugim enakim predmetom, pač pa proti učnim metodam v šolah: »Poišči kot v trikotniku, če je prvi kot dvakrat tako velik ko drugi in če znaša tretji 15 stopinj manj ko dvakratni prvi.« To torej je geometrija ali kaj! Toda to še ni vse. Dijaki morajo velikokrat svoje večere potratiti s tem, da škilijo v kako knjigo, katere glavni smoter je, biti tako nerazumljiva, kolikor največ mogoče. Takih snovi najdemo v učnih knjigah na stote. Matematika je morda predmet visoke moralične veljave, toda njena dokazljiva korist je skrajno neznatna, če jo primerjamo s trudom, ki ga potratimo, preden se je naučimo, človek brez uspeha bo imel redkokdaj priliko, da bi uporabljal aritmetično vedo, ker ne bo nikdar toliko imel, da bi se mu izplačalo seštevanje. Človek z uspehom pa si lahko kupi računski stroj ali si nastavi knjigovodjo; torej prav tako ne potrebuje aritmetične znanosti. 2e Scho-penhauer je napisal, da je aritmetika najzanimivejše izmed vseh duševnih delovanj. To je dokazano z dejstvom, da je edino, ki ga lahko opravlja stroj. če sem doslej govoril samo o aritmetiki, sem jo hotel navesti edino za primer in ne mislim s tem morda reči, da ni še marsikaj drugih nesmiselnih predmetov. Svoj čas sem obvladal vrtoglavo visoke kolone številk, jih znal pomnožiti z nenavadnimi decimalnimi ulomki. nato deliti s skupnim imenovalcem in razporediti v ulomke in kvadratne korene. Danes pa obstoje vsi preostanki od nekako dvanajstih let aritmetike v dejstvu, da si niti hišne številke ne zapomnim in da komaj vem, koliko drob ža moram dobiti iz sto dinarjev, če kupim za šest dinarjev in petdeset par cigaret. Vse drugo se je razblinilo v nič. Nekoč sem znal vsa imena kraljev na pamet. Danes jih ne znam, vem pa, kje stoii moi leksikon. Prav tako je z zgodovinskimi letnicami. Nekoč sem vedel imena raznih kosti človeškega telesa. Vse, kar mi je danes ostalo od tega znanja, je to, da vem. če me kdaj katera boli. Presenetljiva množina časa se potrati v mladosti z učen em stvari, katerih znanje človeku prav nič ne koristi in ki jih zato slej ali prej pozabi. Rezultat je generacija, ki nič ne ve, ker se je vsega učila. Pred uv legitimacij1 V zvezi z rasid^lranjeiu živil so na konferencah v Beogradu razpravljali o praktični iz.eCti ukrepov za zagotovitev preh-sne vsega prebivalstva K..mQ3r:"ce je ustreli! tovariša Zagreb, 6. jan. o. Glede na. ukrepe Danske oblasti v Zagrebu ter osrednje vlade v Beogradu, po katerih naj bi se v najkrajšem času uvedle nakaznice za živilske potrebščine, so razpravljali te dni v Beogradu, kakor se je izvedelo iz banske oblasti o dveh predlogih za racioniranje porabe kruha. Po prvem predlogu naj oi se komzumenti razdelili v tri kategorije: v prvi bi dobivali posamezniki po 315 gramov kruha oziroma 240 g moke ali testenin, v drugi kategoriji, v kateri so bih obrtniki, 315 g in 230 g kruha oziroma 240 in 175 g moke, v tretji kategoriji fizičnih delavcev in kmetov pa bi dobivali posamezniki po 315 ln 330 g kruha oziroma 240 in 250 g moke ali testenin na dan. Sprejet je bil drugi predlog, ki pa ni izšel iz banske oblasti, po katerem se bo prebivalstvo Hrvatske in vse ostale države razdelilo sicer prav tako v tri kategorije, vendar pa bodo te kategorije določene po dohodkih posameznikov, in sicer takole: V prvi kategoriji bodo oni, ki imajo do 1500 din dohodkov na mesec, v drugi kategoriji oni, ki imajo od 1500 do 3000 din dohodkov na mesec. V zvezi s tem predlogom je bilo obenem sklenjeno, aa se količina hrane za posameznika ne določi v naprej, temveč bodo bani posameznih banovin določali višino obrokov v skladu s trenutnimi rezervami živil, s katerimi bodo razpolagali. Zagreb, 6. jan. o. I,š.iji »Hrvatski dnevnik« se bavi s skoraji.iijo uvedbo nakaznic za življenjske potrebščine in pravi med drugim: V Beogradu so bile končane konference med zastopniki banske oblasti in zastopniki osrednje vlade o prehrani prebivalstva. Ob tej priliki so mogli ugotoviti, v koliko je potrebno uvesti skupen gospodarski svet za koordinacijo gospodarske politike, kakor je določena z uredbo o prenosu poslov trgovinskega ministrstva na bansko oblast, da bi se izognili škodljivim držav-nopravnim konfliktom na gospodarskem področju. Pričakujejo se sedaj odločilni koraki za pravilno razdelitev blaga. Uvaja se sistem porabniških legitimacij, kakor se bodo službeno imenovale. Novi red bo prežet s socialnim duhom, kar dokazuje tudi sam sistem porabniških legitimacij. Nameravane so namreč tri kategorije konzu-mentov. Po predlogu banovine Hrvatske, ki pa ni bil sprejet, bi obstojala posebna kategorija fizičnih delavcev in kmetov, posebna kategorija obrtnikov in posebna kategorija vseh ostalih, ki fizično ne delajo, toda sprejet je bil drug sistem, po katerem bodo v prvi kategoriji oni, ki imajo do 1500 din na mesec dohodkov, v drugi kategoriji oni, ki imajo od 1500 do 3000 din na mesec dohodkov, v tretji kategoriji pa oni, ki imajo nad 3000 din na mesec dohodkov. Seveda bodo največjo količino kruha dobili gospodarsko najšibkejši, ki so v svoji prehrani navezani na vsakdanji kruh v osnovnem pomenu besede. Koliko bodo posamezna gospodinjstva dobila, bo odvisno od količine hrane, s katero razpolagamo. Na vsak način bo dosežena s sistemom živilskih nakaznic izhodna točka za nadaljnjo gospodarsko politiko. Zagreb, 6. jan. o. V Beogradu so bile v zadnjih dneh konference zainteresiranih krogov o razdelitvi kontingentov hrane, s katero razpolaga Prizad. Na teh konferencah je bil dosežen sporazum o razdelitvi kontingentov med državno obrambo in področjem banovine Hrvatske in ostalim državnim ozemljem. Po tem sporazumu bo Hrvatska dobila od razpoložljivih zalog Prizada 20 odstotkov. E..aja Lu.ji, 6. januarja. Te dni sta Sla na lov na lisice v gozd RauwVO Koso znani lovcc iz okolice P;::ija-vora Pctar Trivallč ln njegov prijatelj Ludvik lličanln. S seboj sta imela vsak svojega psa. Nagnala sta oba psa na lisičjo sled ln zavzela vsak svoje mesto. Cez ne- kaj časa je Trivaličev pea spodil Triva':č je takoj dvignil svojo puško ia ustrelil proti lisici, toda zadel Je svojega frijntelja, ki je bil skrit za grmem, mi::.o katerega je tekla preganjana žival. 1 -čanin je na mestu izdihnil. Z. ,_______—^sa l tum b-sttr i o a 01N 'LJUBLJANA NA R I SOB Razno nesreče Bruselj, 6. jan. br. (3DA.) V bliilni Charlo sa sta trčila tovorni in osebni vlak, poln dopustni kov. Pet ljudi je bilo ubitih, 50 pa bo'j ali manj ranjenih. New York, 6. jan. br. Južno od San Diega je treščilo na zemljo tovorno let3k> ameriške mornarice. V letalu je bilo enajst mož posadke. Vsi so mrtvi. Nesreča je verjetno nastala zaradi hudega viharja in p:e-obremenitve letala. 'adtifak ¥ Beogradu Praznično razpoloženje v prestolnici — Svečan prenos bainjaka na dvor Beograd, 6 jan. p. Spričo pravoslavnih božičnih praznike v je zavladalo danes v Beogradu pravo praznično razpoloženje. Večina čianov vlade je izven Beograda. Predsednik vlade Dragiša Cvetk ovič bo s svojo družino proslavil pravoslavne božične praznike v Niški Banji. Na današnji badnji dan so po vsem Beogradu nosili badnjake v pravoslavne hiše. Badnji dan je bil po vsem me&tu najsvečaneie proslavljen. Posebno slove&er- je bil prenos bad-njakov v dvor NTj- Vel. kralja Petra II. in v dvor Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Pred Oficirskim domom so se formirali v dolgo novorko oddelki vseh čet in raznih vrst orožja beograjske posadke gojenci v< jn« akademije, Soko
  • bojnicami in za>le-njem. Povorka je krenila v Košutnjak. kjer je izbrala badnjake za Nj. Veli. kralja. Nj. Vis. kneza namestnika in za vse edinice beograjske posadke. Poveljnik parade je brl polkovnik Dimitrijo Pavlovič, komandant artilerijskega po^ka kraljeve garde. Iz Košutnjaka je odšel srvrevod v primer-n"i redu v kraljev dvor. Tu so sprejeli bn 'n-'čarje Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. V's., knez namestnik Pavle, kneginja Olga, knoževiča Aleksander in Nikola ter knegi-r. a Jeilizaveta, dvome dame, kraljev civil-n in voja ki dom, kraljev guverner načelni': generalnega štaba general Ko&tič, maršal dvora Čolak-Antič in minister dvora Antič. Polkovnik Dimitrije Pavlovič je najprej pozdravil Nj. Vel. kTalja ter mu poželcl srečen badnjak in božič. Nj. Vel. kralj in upravnik dvora Le-ko sta po narodnem običaju obsipala badnjičarje z žitom. Nato so badnjak prenesli po pravoslavnem običaju v dvor ter ga postavili poleg kamina v vhodni dvorani, ki je okrašena z deli naših slikarjev in kiparjev. Bad- Dlvlzijskl general D. 3. Milutinovič f Beograd, 6. jan. p. Včeraj je v Beogradu umrl junak iz svetovne vojne, divizijski general v pokoju Dragutin S. Milutino-vič, ki je bil dolgo let profesor v vojni akademiji ler je znan tudi kot vojaški pisatelj in eden izmed naših najstarejših in najboljših vojnih poveljnikov. Zbolel je zaradi vnetja slepega črevesa in je kljub visoki starosti operacijo skoro prebolel. Pred dnevi je obolel zaradi vnetja pljuč ter je davi ob 1.20 umrl. Od pokojnika se ; je danes poslovilo nešteto njegovih prijateljev in čestilcev. Dopoldne so po opelu prepeljali njegovo truplo v Kragujevac, odkoder ga bodo prenesli v njegov rojstni kraj Beloševac, kjer ga bodo pokopali po pokojn;kovi poslednji želji. V imenu vojske se je poslovil od pokojnika pred prevozom v rojstni kraj general Vojin Mak-simovič. Inž. Fran j a Horvat f Zagreb, 6. jan. o. Opoldne je umrl v Zagrebu bivši ooslanec JNS za mesto Zagreb inž. Franjo Horvat. Svoj čas je mnogo delal pri regulaciji Drave kakor tudi pri gradnji Iiške železniške proge. Mnogo let je bil predsednik Udruženja inženjerjev, udejstvoval pa se je tudi na pol tičnem področju kot jugoslovenski nacionalist ter je bil svoj čas zagrebški mestni svetnik in narodni poslanec. Pridobil si je velike zasluge za interese Zagreba in zlasti za zagrebško univerzo. Znane so njegove interpelacije in govori v narodni skupščini za koristi mesta Zagreba. Požar v skladišču slovenskega podjetnika v Subotici Snbotica, 6. jan. o. Snoči je izbruhnil požar v glavnem poslopju bivše tvornice vagonov »Ferrum«, ki je last delniške družbe Adis in v katerem ima seda i svoje skladišče ljubljanski gradbeni podjetnik Ivan Bricelj. Prvo nadsropje poslooja je bilo takoj v plamnih. Gasilci so požar omejili. Eden izmed gasilcev se ie za^rupil s plinom. Glavna skrb gasilce-/ je bila. da se odstrani zaloga bencina. Škodo cenijo na okrog 200.000 din. Podeželska turneja zagrebške drame Zagreb, 6. jan. o. Zagrebška drama bo odšla te dni na veliko gostovanje na hrvatsko podeželje, obiskala bo Gosplč, Ogulin, Varaždin, Cakovec, Koprivnico, Križevce in Bjelovar. Zgodilo se bo prvič, da bo zagrebška drama odšla na tako veliko gostovanje po deželi njičarji so bili zatem po starem običaju pogoščeni. Iz kraljevega dvora so odnesli badnjak v dvor Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, ki je prav tako po naroduem .pičaju sprejel in pozdravil badnjičarje Ves *as sta dve vojaški godbi svirali narodne pesmi Po povratku iz Belega dvora po glavnih beograjskih ulicah sc odpJjal. badnjake k posameznim vojaškim edinicam. ©Mar® vam beograjski otroci Beograd, 6. jan. a. Poročilo Nj. kr. Vis. kneginja Olga je danes dopoldne razdelila darila siromašnim učencem beograjskih ljudskih šol v okviru akcije za zimsko po-aoč. V sokolski dvorani na Vračarju so bili ob 10. dopoldne ga. Vera Perovič, soproga kraljevega namestnika, poveljnik masta Beograda armijski general Petrovič, župan beograjske občine Jevrem To-mič s soprogo, upravnik mesta Beograda Prinčič, pomočnik maršala dvora dr. Ivan Babič-Djalskl, starešina sokolskega društva Vračar Andro Petrovič ter drugi člani akcijskega odbora za zimsko pomoč. Ob 10.30 je prišla Nj. kr. Vis. kneginja Olga v spremstvu dvorne dame gospe Lozanič in poručnika Soštariča. Sokolska godba je z državno himno pozdravila Nj. Vis. kne-ginjo Olgo, ko je stopila v dvorano, zbrani otroci pa so jo pozdravili z dolgotrajnimi vzkliki: živela naša kneginja! Obda-rovanih je bilo 1306 siromašnih učencev beograjskih ljudskih in meščanskih šol. Otroci so dobili toplo obleko, površnike in čevlje. Ko je Nj; Vis. kneginja Olga po obdarovanju odhajala iz dvorane, so jo razigrani in srečni otroci spet navdušeno pozdravljali. Poplave v Slavoniji in Bosni Banja Luka, 6. jan. o. Zaradi naglega tajanja snega so se razlile vse reke v Bosanski krajini. Reka Sana je poplavila veliko področje obdelane zemlje. Narasla je za 4 m nad normalo. Mesti Prijedor in Bosanski Novi sta delno pod vodo. Pri Dobrlinu se je razlila Una preko železni- ške proge ter je poplavila tudi državno cesto Bosanska Kostajnica-Bosanska Dubica. Tudi Sava je močno narasla ter groze na področju srezov Bosanske Gradiške in Bosanske Dubice poplave. Sava je poplavila tudi več cest na tem področju. Oblasti so morale izprazniti okrog 17 hiš v Bosanski Gradiški. V dveh vaseh je Sava toliko narasla, da se promet razvija le s čolni. Težaven je položaj tudi v 10 vaseh sreza Bosanske Gradiške, ki so pod vodo. Tudi reka Vrbas je poplavila velika področja. Jezero pri Jajcu se je razlilo več kilometrov daleč. Madžarska turistična delegacija v Zagrebu Zagreb, 6. jan. o. Po večdnevnem bivanju na Jadranu je prispela iz Splita v Zagreb madžarska turistična delegacija, ki je prišla v našo državo zaradi organiziranja turističnega prometa in spoznanja naših krajev. Oibskala je Dubrovnik in Split ter še nekatere druge kraje. V delegaciji sta državna podtajnika ministrstev za trgovino in promet ter z njima mnogi drugi madžarski visoki funkcionarji. V Zagrebu so madžarske goste prisrčno sprejeli zastopniki banske oblasti, mestnega turističnega odbora, železniške direkcije in Putnika V hotelu »Esplana-de« so jim priredili banket, toda takoj po obedu- so morali odpotovati madžarski gosti nazaj v Budimpešto na telegrafski poziv, ki so ga prejeli dopoldne. Do Koprivnice so jih spremili zastopniki našega turizma ter so se ob tej priliki reševala mnoga važna vprašam j a. Največ so razpravljali o uvedbi posebnih madžarskih vlakov za velikonočne in binkoštne praznike ter za poletno sezono. Parnlk »Srebreno44 definitivno izgubljen Dubrovnik, 6. jan. o- Ponesrečeni parnlk »Srebreno« je definitivno izgubljen. Kakor , smo že poročali, so bili rešeni vsi člani posadke, Silni morski valovi so parnik razklali na dva d la. Zadnji del se je že potopil, prvi pa je še vedno na pečini. Čeprav je bil parnik star, je škoda vendar precejšnja. M?mško odlikovanje hrvatskega znanstvenika Zagreb, 6. jan. o. Nemška akademija aa prirodne znanosti je imenovala za svojega člana ravnatelja instituta za sodno medicino in profesorja medicinske fakultete dr. Edvarda Miloslaviča zaradi njegovega znanstvenega udejstvovanja na področju patološke anatomije in sodne medicine. Horklrs odpotoval r Lcn&ca Nav York, 6. jan. br. (Reute~.) D-~e3 je o "p .to . al z letalom iz New Yorka v London pos ^ni Rooseveltov odposlanec Hopk na, ki ima posebno misijo. Maribor čez p T M Predavateljska sezona Zveze kulturnih društev v razmahu Ljubljana, 6. januarja Med najuspešnejša sredstva šteje Zveza kulturnih društev poleg odrske besede, knjižnic, koncertov in drugega še predavanja. Doslej je za edinice zveze še zmerom v veljavi obširen predavateljski seznam, ki je bil natisnjen v začetku sezone L 1937. Tam najdejo društveni orosvetarii več sto naslovov za predavanja. Upravni odbor zveze je po naročilu občnega zbora posvetil predavanjem v tekoči sezoni vso pozornost. Za aktualna predavanja je pridobila zveza še nove ugledne in popularne predavatelje. Za letošnjo sezono je postavila zveza nekaj osnovnih smernic, ki bi jih naj naša društva tako kakor doslej tudi zdaj upoštevala: 1. Prosvetarji naj stavljajo na dnevni red predavanja iz poglavij slovenske, jugoslovanske in slovanske zgodovine. 2. Posebna predavanja naj bodo posvečena slovanskim mednarodnim vprašanjem. 3. V poštev naj pridejo tudi predavanja o sosednih državah. Izrečena je bila želja, da se obravnava ta snov predvsem z balkanskega vidika in da se posveča balkanskim vprašanjem večja pozornost 4. Trenotni čas terja, da se naša publika, predvsem delavski in drugi sloji, seznanjajo s predavanji iz jugoslovenske socialne zakonodaje. 5. Občinstvo v onih društvih, kjer je Wl izvršen plebiscit na vprašanje, kakšna vprašanja si žele, se je izreklo za zemljepisna vprašanja. 6. Prav tako je našim društvom priporočati predavanja iz slovenske, jugoslovenske in slovanske književnosti. Pri Zvezi 'kulturnih društev v Ljubljani, Kazina II. nadstropje, se je osnoval kot pomožni organ poseben pred vatel j ski odsek, ki bo skrbel za prdavanja po naših društvih. K sodelovanju so bili pritegnjeni najvidnejši predstavniki lz našega javnega življenja. Društva so prejela medtem okrožnice s podrobnim seznamom preda- vateljev. ki so se stavili na razpolago predavateljskemu odseku zveze. Zdaj bo lahko mogoče ustreči vsaki želji po dobrem predavatelju, ki jo bo prejel predavateljski odsek iz vrst naših društev. Zveza naproša včlanjena društva naj bi zaprosila za predavatelja odnosno za predavanje. vsaj 14 dni pred določenim datumom. Le v ton primeru bo lahko našim edinicam ustreči. Po možnosti pa naj na-vedej društva več datumov, ki bi prišla v poštev. za primer, da bi bil predavatelj na prvi ali drugi datum že oddan. Društva, ki so že sklepala o vseh predavanjih, ki jih nameravajo prirediti v tekoči sezoni, naj dostavijo svoje celotne sklepe zvezi. Tako bo Zveza kulturnih društev laže upoštevala njihove želje in jim ugodila. Zveza naproša vsa svoja društva, naj ji v zadevi predavanj odgovarjajo s obratno pošto. S tem olajšajo delo tako tajništvu kakor predavateljskemu odseku in samim sebi. V nujnih primerih si pridržuje zveza spremembo programa, tako predavanja in predavatelja če so za to tehtni razlogi V glavnem pa želi zveza natanko ugoditi vsaki želji, ki pride iz vrst njenih edinic. Želeti je. da bi edinice zveze priredile v tekoči sezoni vsaj po nekaj predavanj. Zlasti je želeti, da bi pohitela v predavanji ona društva, ki jih v tej sesoni še niso imela. Priporočljivo je. da bi se v onih krajih, kjer so svoj čas obstojali okretni odbori več društev, ki so včlanjena v zvezi. prirejala predavanja, ki bi jih posečall člani vseh teh včlanjenih društev. Tako bi bil vsestranski uspeh lepši kakor v primeru, če organizira le eno samo društvo. Na del© s predavanji, naj bo geslo naših prosvetarjevi Zemunska vremenska napoved. Večinoma oblačno in megleno, ponekod sneg. Malo vedro bo na Primorju in v notranjosti države. Temperatura se ne bo poaeboo Maribor. 6. jam— -ia Snega za smučanje dovolj Mladina je na praznik uživala zim&ke lepote tam okoli Treh ribnikov, na Volfcetlu, ob Meljskem hribu in pod Pohorjem. Pa tudi starejši so se jim pridružili, saj je po sporočilu tezenske vremenske postaje padlo te dni v ravnini za 20 cm novega snega, vrhu Kozjaka in Pchorja, kamor so šli podjetnejši smučarji in smučarke, pa ponekod do 1 metra. Današnja minimalna ju-trnja temperatura je bila 8.4 pod ničlo, včerajšnja najvišja pa 7 pod ničlo. Tezen-ska postaja napoveduje oblačno in megleno vreme, vendar pa ni računati z novimi padavinami. Motenj ni bilo v avtobusnem prometu na podeželskih progah, kjer je promet normalno obratoval. Prav tako po večini tudi ne v železniškem prometu. Navdušeni zimski športniki so se zbrali danes na Železničarjevcm igrišču in drsališču, kjer je bila drsalna propagandna produkcija naših najboljših slovenskih drsalcev. Nešteto smučarjev iz mariborskega področja se je udeležilo današnjih smuških tekem, ki so jih na klubski dan priredili mariborski športni klubi. Badttjakov sprevod je krenil danes kakor običajno vsako leto po mariborskih ulicah in zbudil pozornost j Mariborčanov, ki so z zanimanjem motrili odhod. Ob 13.30 je bila svečana blagoslovitev badnjakov v vojašnici kralja Petra, nato pa se je razvil pester sprevod z okrašenimi konjiki, kočijami in vojaško godbo na čelu po mariborskih ulicah k posameznim vojašnicam. V sprevodu so bili številni pravoslavni verniki s portorejem g. Ivo-ševičem na čelu V badnjakovem sprevodu je bilo tudi vojaštvo s polnoštevilno zbranim mariborskim zborom na čelu. Pred poslopjem Kazine je bil zaključek tn nato so v Kazini naši mariborski pravoslavni pričakali Božič. Predstava zagrebških gostov v gledališču Mariborska gledališka uprava nam je omogočila predstavo odlične zagrebške odrske dvojice. V soboto sta nastopila na mariborskem odru kot Eva in Percy v znani tridejanski veseloigri Romana Nievvia-rovieza »Jaz ljubim te« odlična zagrebška igralca Ervtna Dragmanova in Mato Gr-kovič. Oba sta imenitno odigrala svoji vlogi in sta bila deležna navdušenega pr-znanja številnega občinstva, ki je gledališče popolnoma zasedlo. Bil je lep večer, kakršnih si občinstvo v današr 'h časih še želi. Jadranska noč v lepo okrašenih prostorih Sokolskega doma je spet omogočila, da pojde precej naše ubožne obmejne dece letovat na naše morje. Tradicionalno prireditev naše mariborske Jadranske straže so v navzočnosti odličnih predstavnikov otvorili s Kraljevim kolom, nato pa ao sledili v skrbno izbranem sporedu razni plesi, med katerimi so prevladovala razna kola Dvorana Sokolskega doma je bila primerno okrašena, da je usmerjala misli k sinjemu Jadranu. Tudi letos so povzdignile potek Jadranske noči naše narodne noše, vojaška godba pa je pod vodstvom kapelnlka kapetana g. Ji-ranka vneto igrala primerne skladbe. Čast in priznanje vsem, ki so sodelovali in uspešno organizirali domoljubno prireditev. Popisovanje L 1923 rojenih vojaških obveznikov Vsi v Mariboru stanujoči mladeniči rojstnega letnika 1923. se morajo brez ozira na kraj njihovega domovinstva (pristojnosti) ▼ mesecu januarju zaradi vpisa v seznam vojaških obveznikov zglasiti v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11, in prinesti s seboj krstne ln domovinske liste. One leta 1923. rojene in v Maribor pristojne mladeniče, ki žive izven Maribora, so dolžni prijaviti za vpis v vojaško evidenco njihovi v Mariboru stanujoči starši ali sorodniki. Za opustitev prijav so prizadeti kazensko odgovorni. Izdaja novih bencinskih Predetojništvo mestne policije sporoča lastnikom prometujočih motornih vozil, da dvignejo s starimi bloki bencinskih kart in s prometnimi knjižicami vozil na pred-stojništvu mestne policije, soba 4, nove bencinske karte za leto 1941., tn sicer 7. t. m. med 8. in 12. uro. Obenem opozarja predstojništvo mestne policije v Mariboru vse lastnike vozniških izkaznic, da poteče rok sa podaljšanje teh za leto 1941. dne 28. februarja. VozniSko izkaznico je predložiti s banovinsko takso 100 din in državno takso 10 din in z 20 din ▼ gotovini za osebne in tovorne avtomobile, odnosno z banovinsko takso 50 din in državno takso 10 din tn 20 din v gotovini za motocfkle. v Sašu od 8. do 12. ure t sobi 13. Poklicni vozači, ld se preživljajo Izključno o 1 šoferskega poklica, plačajo le čctrt'n«» b.i-r.ovinske tnkse, morajo pa o svojem šoferskem poklicu predložiti tozade/.ia potidi-la od delodajalcev, koikovana s 4 din b.i-novinske takse. Vsi zamudniki bedr strr. po zakonu kaznovan-. Odprta co: ln ro groba vrata Umrli so občinski sluga Simon Ce' star 70 let, Tezno, Maistrova ulica 75, pu-sestnikova soproga Marija Cabrovič stara 52 let, uradnica Mar ■'?. C--' —.'a, stara 23 let, upokojeni sprevod k č -"h 2c-leznic Matija Puher, star iro. «_. i svojcem iskreno sočutje! Naša hzlz na £ -" ---i sokeliktm Tudi v spored letežnj f V' " sa, ki bo v soboto 11. t. r-.. v v-■'■■» pi^i. rih Sokolskega desna, b '•-» r.°. : ' -»željo uvrščeni t.-.šipnlju: i ».- narodni pl^si, razna kela. Da bi se t-; V £ i51 javnosti nudila prllcfirr-rt, da si cc. II s.*o-je znanje, odnoono da se nr-'i p.'esn.ti naša kola, bo meddruštve-J c« r sok oli h društev v Mariboru v srclo 8., četrtek 9. in pe:ek 10. t. m. ob HO. ud v F ' '-k^m domu predvaj"! in vi"- r ~ k a. C rasli in mir.; prost. (—) ,.a pri io va Brez^!ri.'i te? "I za n^r&daa Uzl* bodo v Sokolskcm de. > v fi - ' o S . č * r-tek 9. in petek 10. t. m. Odrazi, in nila^i. ia prisrčno vabljeni. (—) Vlomi in tatvlre Zr.ni iv primer vlo: o t -tv^e se Je Pripetil v pc.nimi trgovini Lnvre chove v Gosposki ulici. S ponarc 'enim ključem je o Tprl neznani zlikovcc izložbeno okno v veži in se zadovoljil samo z — avtomobilsko karto in evropskim zemljevidom. Okno je pustil odprto. — Mi-arrke-mu mojstru Blažu Jagodiču ra Vodnikovem trgu so odpeljali na verigi priklenjenega psa. S psom vred je šla tudi denarnica s 137 din gotovine; r^zen te "a pa tudi razno orodje, vredno okoli 600 din. — Slugi sreskega načelstva AlojzMu Meivcžčku so ukradli iz kletne drvarrire večjo količino krompirja. Tat je vlomil na ta način, da je s silo odprl žabico. Celjske nDvl22 Celje, 6. januarja Bair-ji čsn Danes, na pravoslavni badnji dan, je krenil ob 14. badnji sprevod iz wja niče kralja Petra skozi mesto na Sp. H ud in jo po badnjake. Na čelu sprevoda je jah«*! zastavono a na konju, za njkn jo koraka''« vojaška godba, nato pa so se razvrstili oficirji, podoficirji in vojaki na c*k na<>nih konjih in vozovih. Ko se je sprevod z had-njaki vračal ▼ mesito, so oddaji en baJnjak v vojašnici kraCja Aiekscodra in reč badnjakov v stanovanjih, en badn>k pa eo prepeljali na dvorišče vojašnice kratfj« Poti*, kjer je bil zbral oficirski zbor, vojaštvo in mnogo donvečet?a prebivaVtva. Pro-ta g. Bul-?van je opravifl badnji obred, poudaril pom:n m simboliko bož:ča ter čestital vsem pravoslavnim vOTn^kun božič. Po sp!ošnem čestitanju so oficirji, podoficirji m vojaki ob zvokih vojaške go lbe zaplesali ob badnjaku kolo, obenem pa » bili navzoči gostoljubno pogoščeni, Anton Mirclk f V Zavodni pri Cel!ju je mm* <*avi po daljlem trpljenju v 74. 'otu postni u-rr .m-k ▼ p. m hirni posestni g. Anton Minrlk. Pokojni je bil po rodu Celjan in je služboval do'go vrst ti let pred in med vojm t t po vojni na cojski po"»ti. Po prevratu je bil kot odločno naroden mož imenovan za upravnika celjske pošte. Leta 1926 je stopil v pokoj. Pokojni je bS odličen uradnik m kremenit značaj. Že r dobi, ko je bilo to nevarno, je neustrašno izpričevan svoje neomajno nacionalno m napredno mišljenje. Skupaj s svojo ljubljeno soprogo je vzgojili svoje otroke strogo v nac:o-nalnem duhu. Zapušča soprogo, hčerke Dragico, Meto, Hano in Tončko, ki je soproga odvetnika dr. Rosine v Mariboru, in sina Mirka. Pogreb zaslužnega ia splošno spoštovanega in priljubljenega pokojnika bo v sredo ob 15. iz hiše žalosti v Zavodni 2 na mestno pokopališče. Antonu Mi miku bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožaljel Prehraisfevetee zadeve Prebivalstvo mestne obč'ne c j naj se v prehranjevalnih zaJevah obrača izključno Ie na prehranjevalni urad, ki po stoje na mestnem poglavatehm v tebi it kem tovarišu«, v »Slovenskem narodu«. Bil je pravi jurist in pravi žurnalist, vse iz čistega, nehono-riranega idealizma in prepričanja Iz istih nagibov se je priključil leta 1907. Narodni stranki in s»» 'eta 1908 ooli+i^no u^^ril povsem jugoslovenrko: Obenem je bil pri ohranitvi in pridobivanju stanovskih pravic prvoboritelj učite1 ^stva svojim tovarišem dober pravni referent, svetovalec in sodnik. Ob nastanku svetovne vojne je že v prvih dneh preganjanja bil od orožništva kot prononsiran pans'avlst odveden v zapore divizijskega sodišča v Gradcu. k'er je v družbi z mnogimi našimi in drug'mi slovanskimi jetniki le okrepil svoj nacionalni optimizem. Po vojni je bil v svoji ljublieni Jugoslaviji premeščen na Izpostavljeno mesto v Radvanje pri Mariboru in se je takrat kakor po svojem službenem umirov-Ijenju živahno ln požrtvovalno udejstvoval v nacionalnih in narodnoobrambnlh organizacijah, katerih zvest in vnet član je bil; tako pri Sokolu, Družbi sv. Cirila in Metoda, Narodni odbrani, mariborski JNS. Ceveda je bil vedno zvest naročnik naprednih listov in njih sotrucinik. Več let je predsedoval organizaciji JNS za peti okraj in v zadnjih letih je bil avtor številnih člankov nacionalnolzpodbudne vsebine za takratni »Mariborski Večernik Jutra«. Da, pred nekaj leti se je še aktivno udeleževal sokolske telovadbe in se v zadnjih mesecih pričel na novo učiti ruščine v spoznanju, da je postala potrebna. V A, Id so poznali zares zglednega nacionalnega borca in delavca, odličnega vzgojitelja, zvestega Sokola, prepričanega demokrata in navdušenega Slovana, bodo ohranili njegov svetli lik v trajnem, spoštljivem spominu. Polnoštevilno ga spremimo v sredo 8. t. m. ob 16. url na njegovi poslednji zemski poti na magdalensko pokopališče na pobrežju. žalujočim ob trpki izgubi naše globoko sočutje! Huda železniška nesreča v škof ji Loki Dva tovorna vlaka sta zadela drug v drugega — Po srečnem naključju nI človeških žrtev — Posredna posledica nesreče avtomobilska nezgoda škof ja Loka. 6. januar a Na severnem delu škofjeloške postaje, kjer stoji čuvajnica in se pričenjajo tiri. je prišlo v soboto sredi popoldneva do hude prometne nesreče. Zadela sta dva tovorna vlaka drug v drugega. Z Gorenjskega je vozil na postajo brzi tovorni vlak št. 973, ki mu v škofii Loki ni bil do'očP^ n:kak postanek Brzi tovorni vlak bi bil postajo pasiral. Prav tedaj pa, ko je ta vlak vozil v postajo, se je pomikal v nasprotni smeri z zadnjim koncem premika-ioči nabiralni vlek št 963 Ta vlak je imel 30 vagonov, in lokomotivo spredaj na čisto drugem koncu postaje. Nakliučie je hotelo da so se vagonj nabira ineTa vlaka na svo-iem tiru toMko primaknili k p°temu tim da je brzi tovorni vlak zavozil z znatno silo v premikaioči se tovorni vlak na postaji. Med silnim truščem in lomastenjem se je zarila lokomotiva por^nica v zadnii voz nasprotnega tovornega vlaka s svojim levim delom. Hkrati so se zarili tovorni vozovi drug v drugega se dploma iztirili vse vprek obležali Priče pravijo, da se je nalprei pokazal oblak dima. takoj zatem pa cel snop nečesa rumenega. Bila je tur-ščica. Zadnji vaeon nabi^neea vlaka 1e bil namreč naložen s turščico in ta vagon je zdrobilo da se ie vsula turščica. določena za občino Železniki, vse naokrog po tirih in po snegu Pri oplazeniu ie bilo prizadetih osem vagonov, ki so boli ali mani noškodovani. Pri nabiralnem vlaku je močno poškodovalo tudi nred^adnii vagon. ki je bila v niem vojaška moka. pri brzem tovornem vlaku pa ie trp°la lokomotiva pa tud« službeni voz' in prvi z *ebHi Kranjske industrijske družbe naloženi tovorni voz. Ljudem se na čudovito srečo ni zgodilo nič Veliko srečo je imel predvsem vlako-vodja brzega tovornega vlaka Ko je stro-ievodia opazil nevarnost, je dajal značilne zn^ke z odsekanimi piski — znamenje, nai se uporabijo pri vsem vlaku zavore. Tudi vlakovodla je hitel k zavori, ali prispel je nre^oz^o kajti medtem že nričlo do nesreče. Vlakovodja je v trenutke skočil iz vlaka, a prav tedaj se je tender lokomotive zaril v službeni voz vlakovodje in potisnil neke železne plošče navzgor naravnost proti zavori. Ce bi bil vlakovodia tedaj pri zavori, bi ga bilo železje zmečkalo. Tako pa se mu nI zgodilo nič zlega. Proga je bila z razbitinami in iztirjenimi vagoni docela zatrpana. O hud; prometni nesreči so takoj obvestili Ljubljano, od koder je prispel pomožni vlak z osebjem in orodjem. Z žerjavom so dvignili vagone, z avtogenskim varieniem pa so morali rezati posamezne, drug v drugega zajedene kose, da so sploh lahko pričeli čištiti progo. Z deli so bili zaposleni polnih dvanajst ur vse do pete ure v nedeljo zjutraj. Ob svitu acetilenk ie delalo okrog 30 ljudi vso noč. Lokomotivo tovornega vlaka, ki je dobila v levem delu poprsja znatne poškodbe in je bila zaradi tega za nadaljnjo vožnjo neoorab-na so takoi ugasili in jo potem zvlekli v ljubi iansko kurPnico, kjer bo šla v popravilo Polomliene vagone so postavili na s'epi tir. Turščice je bilo naložene okrog 15 000 kg. Moko in žeblje so še nekako lahko preložili, več dela pa je dala raztresena turSčica. ki so jo, kolikor se je to dalo. pospravili v drug tovorni voz do prihoda komisije, ki bo ocenila škodo. Skupna škoda gre v desettisoče dinarjev. Vsiljuje se vprašanje, kdo je kriv. Upoštevati je treba, da ima škofieloška postaja izredno velik promet, za katerega je postaja premajhna, prezreti pa tudi ne smemo prezaposlenosti in izčrpanosti ltudi. ki moraio s slabimi plačami vršiti naporno in odgovorno službo. škofieloški železniški nesreči pa se je pridružila še ena. Tedaj, ko sta zavozila tovorna vlaka drug v drugega, je vozil po cesti ob progi neki tovorni avto. Zaradi gromovitega treska obeh vlakov je šofer domneval, da se je nemara njegovemu avtu primerila nesreča. Izgubil je Oblast nad volanom in se v naslednjem trenutku zaletel s svojim starim tovornim avtom v hruško ob cesti. Tovorni avto je utrpel takisto prav znatne poškodbe, da je bil za nadaljnjo vožnjo neporaben. šofer se seveda ni mogel načuditi potem, ko je zvedel, da je njegova nesreča posledica železniške nesreče. Spet velik sneg v Hrvatskem Zagorju Velike jate divjih rac In gosi v Medmturju Varaždin, 6. januarja. V soboto in nedeljo Je v Hrvatskem Zagorju in Medmurju spet močno snežilo. Ponekod je padlo za pol metra snega. Temperatura je znašala zjutraj okoli 4 stopinje pod ničlo. Novi sneg je močno oviral promet. V Medjimurju so se pojavile velikanske jate divjih rac in gosi, ki so priletele 8 severa, kjer je še ostrejša zima kakor pri nas. Zaradi stalnih vremenskih sprememb se je epidemija hripe po Hrvatskem Zagorju silno razširila. Skoraj v vsaki hiši imajo bolnike. K sreči pa smrtnih žrtev hripa še ni zahtevala. Služkinja je ukradla 95*000 dinarjev Da bi zabrisala sled, si je izmislila razbojniški napad Subotica, 6. januarja. Nedavno so Usti pisali o velikem razbojniškem napadu v hišo trgovca Franja Fu-chsa v Tvrševi ulici v Subotici. Edina priča tega napada je bila Fuchsova 341etna služkinja Rozalija Szabova iz Medmurja. Pri zasliševanju pa je Rozalija tako nerodno prikazovala dogodek, da so jo osumili sodelovanja pri ropu in jo aretirali. Dolgo časa se je izmotavala na vse na- Nemščine, Francoščine se boste lahko in naglo naučili doma po dopisovanju s pomočjo nove originalne metode (po zakonu zaščitene), ki je zasnovana na mnemotehniki (umetnosti pomnjenja) ln psihodinamiki. ki Jo Je Izdelat g. Petar B. Petrovič, pisec knjige »Praktični tečaj umetnosti pomnjenja« in urednik OkultistiČne biblioteke. Tečaj traja 6 mescev. Mesečno predplačilo znaša 80 din. Vsakomur pošljemo brezplačno poskusno lekcijo. Okultistična biblioteka. Beograd, ček. račun 54.998 Pofitni predal 876. Gradjanski: železničar 7:1 Prva nogometna tekma v Zagrebu med protivnikoma v hrvatski ligi je bila po novem letu prijateljska med Gradjanskim in 2eljezničarjem preteklo nedeljo. Na igrišču Gradjanskega se je zaradi mraza zbralo le manjše število gledalcev, ki pa so imeli priložnost opazovati prav zanimivo igro. Vseskozi je sicer prevladoval Gradjanski, vendar so tudi Zeljezničarji pokazali mnogo elana in požrtvovalnosti ter mnogo časa držali igro odprta Tekma, ki se je ob polčasu končala 4:1, je bila za Gradjanskega, ki je nastopil brez Glaserja in Cimermančiča, priprava in trening za bližnje nastope proti BSK in dunajskemu Rapidu. Nogomet v Italiji in Nemčiji Nedavno sta gostovali v Nemčiji reprezentanci Milana in Rima ter zmagali proti reprezentancama Berlina oziroma Mun-chena. Sedaj sta bili odigrani revanžni tekmi v Italiji. V Milanu je nastopilo proti domačinu moštvo Berlina. Na splošno presenečenje je Berlinčanom uspelo doseči neodločen rezultat 2:2, kar pomeni za njih vsekakor lep uspeh. V drugi tekmi med Rimom in Miinchenom pa so zmagali zasluženo domači s 5:2. Kakor znano bi morala naša Concor-dija za božične praznike gostovati po Nemčiji. Ker pa ji ni uspelo dobiti dovoljenja, so prizadeti nemški klubi angažirali mesto nje slovaško moštvo SK Bratislave. V prvi tekmi proti berlinski Her-ti je SK Bratislava dosegla izredno lep uspeh, saj je ostala zmagovalec celo s 7:1. Drugo tekmo je odigrala v Leipzigu proti »Turu« in zmagala z 2:1. čine, naposled pa je le priznala, da si je rop izmislila in da je sama v družbi z nekim Antonom Bodzo iz Cantavira izvršila tatvino. Ukradeno je bilo v novcu 96.000 dinarjev. Oblastva so prijela še Rozaliji-nega znanca, ki pa je odločno izjavil, da s tatvino nima nikake zveze. Vrstila so se zasliševanja in Rozalija je naposled priznala, da si je tudi Bodzovo sokrivdo izmislila. Izpovedala je, da ji je Bodza pripovedoval, kako je neka služkinja obogatela s tatvinami. To da jo je privedlo na misel, da bi tudi sama ukradla, večjo vsoto, se vrnila v svojo vas Radmo-žance in si kupila posestvece. Denar so našli še ves pri njej in ga vrnili njenemu bivšemu gospodarju, ki je organom subotiške policije za izsleditev tatice izročil 10.000 din. Rotzalijinega znanca so kot nedolžnega izpustili iz zapora. Drsalna in hokejska prireditev v korist »Zimske pomoči«, ki bi se morala vršiti pred dnevi, bo v četrtek 9. t. m. ob 18.30 na drsališču SK Ilirije pod Cekinovim gradom. Na Jesenicah je bila včeraj dopoldne izredna skupščina Slovenske zimsko športne zveze. Po zanimivi mestoma nekoliko burni debati je prišlo med predstavniki te naše vrhovne zimske športne organizacije do popolnega soglasja, kar nam daje najboljša jamstva za bodoče uspešno delo na polju smučarskega športa. Podrobno poročilo o tej skupščini bomo še objavili Upravni odbor SK Ilirije bo imel drevi ob 20.30 v tajništvu prvo redno sejo v novem poslovnem letu. Prosim gg. odbornike, da se seje polnoštevilno udeleže. — Glavni tajnik. Cirtfmetodarji so priredili prijeten večer Ljubljana, 6. januarja. Požrtvovalni šempetrski podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda sta priredili ▼ nedeljo zvečer svoj drugi cirilmetodaraki družabni večer v gornjih prostorih Kazine. Obisk prireditve je bil nadvse zadovoljiv in je znova pokazal, kako globoko ceni napredna in nacionalna ljubljanska javnost tiho, a vzorno delo naše Družbe sv. Cirila in Metoda. Prireditev je bila prav vzorno organizirana in se je spremenila v res prijeten večer, ki ga je začela s pozdravnim govorom predsednika ženske podružnice ga. Milka Potočnikova. Njen z ljubeznijo do naše dece in rodne grude prežeti govor je bil sprejet s splošnim odobravanjem. Marsikateri govornik bi imel priliko pri tem govoru spoznati, kako globoko sežejo v srce iskrene in klene besede brez vsakih navlak. Za govorom ge. Potočnikove je zapel nekaj pesmic Slovenski vokalni kvintet. Nato se je predstavil občinstvu s komičnim nastopom g. Sorn, ki pa zna bolje žvižgati kakor govoriti. Zaključna točka je bila Češka beseda, katero so zaplesali Štirje pari. Njihov ples je zbudil v mnogih srcih spomine na mladost, ko smo plesali ta prelepi ples. Po Češki besedi je zaigral jazz Odeon himno »Hej Slovani«, ki so jo vsi navzočni stoje peli, da se Je tresla vsa dvorana. Naposled se je razvila prijetna zabava s plesom. Veselo razpoloženje je podžigal jazz Odeon, ki Je res neumorno igral to podžigal staro in mlado k plesu in veselju. Gostovanje Gjungjenčeve v ljubljanski operi Ljubljana, 6. januarja. V ljubljanski operi gostuje spet njena nepozabna primadona ga. Zlata Gjungjen-čeva, ki ji je nr.še občinstvo ostalo tako zvesto, cla pri njenih gostovanjih vedno znova polni avditorij in prireja umetnici navdušene ovacije. Tudi sobotna predstava »Traviate« je stala v tem znamenju. Občinstvo je vstopnice razgrabilo in takoj, ko se je dvignil zastor, pozdravilo gostjo z. grcmovitim pleskanjem. Predstava je bila na višini, saj je ga. Gjungjenčeva tudi ostale sodelujoče potegnila za seboj. To pot se je posebno izkazal g. Boris Popov s svojim uglajenim nastopom, prepričevalno igro in učinkovitim petjem, tako da je izdatno pripomogel k uspehu predstave. Tudi g. Franci je doprinesel zlasti s svojim petjem dobršen delež. Tako je bila »Tra-viata« z gospo GjungjenCevo eden najlep- ših večerov zadnjega dališču. časa v našem gle- Bcijše briše traja . in dalje Slovesen prevoz badnjaka Ljubljana, 6. januarja Kakor vsako leto je tudi danes ljubljanska garnizija naše vojske začela praznovanje pravoslavnih božičnih praznikov s slovesnim prevozom badnjaka po ljubljanskih ulicah. Letošnji prevoz badnjaka je bil še prav posebno svečan in ga ie z globokimi simpatijami spremljalo na tisoče Ljubljančanov. Slavnostni sprevod okrašenih voz z bad-njaki je vodil poročnik Srboljub Jončič, ki m uje sledil zastaven podoficir z državno zastavo. Nato je jezdila skupina ofirirjev in podoficirjev na okrašenih konjih. Za njimi je neumorno igrala godba 40. pehotnega polka vesele koračnice. Nato se je razvila kolena težkih voz z badpjaki za komandanta divizije, njegovega pomočnika. oficirski dom, triglavski polk, artile- rijski polk, za planince, graničarje in ostale rodove orožij. Sprevod se je ustavil najprej pred stanovanjem pomočnika komandanta dravske divizije generala Mašiča, kjer so predali oficirji in podoficirji badnjak. Odtod je krenil sprevod po Tyrševi in Masarykovi pred oficirski dom, kjer je že gorela velika grmada okoli katere so se zbrali komandant dravske divizijje divizijski general Štefanovič. njegov pomočnik general Ma-šič. general Janež, komandant planinske brigade Popovič in oficirski zbor ljubljanske garnizije z družinami. Sprejemu badnjaka je prisostvoval tudi ban dr. Marko Natlačen. Badnjak je sprejel komandant divizije general Štefanovič. nato pa ga je položil general Janež na grmado. Po sprejemu badnjaka se je razvila v oficirskem demu prijateljska zabava, na kateri so gostili goste naši ofeirji po starem običaju s kuhanim sladkim žganjem in sadjem. Na zabavi so tudi obdarovali deco s slaščicami. Uboj pri kvartanju Varaždin, 6. januarja. V vasi Lenišču sta kartala prijatelja Anton Ravnikar in Marko Puh. Pri tem sta se sprla zaradi 20 dinarjev, kJ jih je eden izmed njiju izgubil. Med prepiram je Puh potegnil nož in zabodel Ravnikarja, ki je ostal na mestu mrtev. Ubijalca so aretirali orožniki. t Zahteva 'te oovsort britvico A L C O S O Po kratki in mučni bolezni nas je za vedno zapustila na praznik Sv. treh kraljev, previdena s tolažili svete vere, naša iskreno ljubljena žena, zlata mamica, hčerka in sestra, gospa Joža šlebinger, roj. Ercigoj soproga profesorja Tihi blagoslov bo v sredo 8. t. m. v mrtvašnici splošne bolnišnice v Ljubljani, pogreb bo pa ob uri uri v Kostanjevici na Dolenjskem. Užaloščene rodbine ŠLEBINGER in ERCIGOJ Kii UJE [no vecbijvne JUGOGUANKA Objave Akademija za zimsko pomoč, ki jo priredita Združenje gledaliških igralcev in Ljubljanska filharmonija v petek 10. t. m. ob 20. v Operi, bo zanimiva umetniška prireditev. Sodelovali bodo štirje dramski igralci, osem opernih pevcev in dva plesalca. Celotni orkester Ljubljanske filharmonije pa bo izvajal med drugim tudi »Velikonočni zbor« iz »Cavallerie rusticane« ob sodelovanju vsega opernega zbora in gdč. Laboševe, tako da bo to delo izvajalo nad 100 ljudi. Vstopnice so v prodaji v naprej pri operni blagajni. Lep dar. V počastitev spomina velikega prijatelja mladine pokojnega predsednika senata in prosvetnega ministra g. dr. Antona Korošca je darovala Vzajemna zavarovalnica šolski kuhinji državnega učiteljišča v Ljubljani 2000 din in nameščenci iste zavarovalnice 3341 din. Vzajemni zavarovalnici in njenim nameščencem se ravnateljstvo državnega učiteljišča v Ljubljani iskreno zahvaljuje in prosi, da se naše kuhinje spomnijo še drugi dobrotniki. Sokol LJubHana — Moste poziva članstvo, da se danes ude1?*: Stanka, na katerem se bo razpravljalo o prihodnjem občnem zboru društva, ki bo v nedeljo 12. t m v dvorani kina v Mostah. Sestanek je za vse člane obvezen in bo drevi ob 20. v gostilni pri Bojcu na Zaloški cesti. Vrtnarski tečaj za lastnike malih vrtov v Ljubljani se v novem letu nadaljuje in bo prihodnje predavanje spet v torek 7. t. m. ob 19. kakor doslej v kemijski dvorani I. državne realne gimnazije v Vegovi ulici. Predaval bo svetnik ljubljanske kmetijske poskusne in kontrolne postaje g. inž. Janežič Franjo o rastlinskih in živalskih Škodljivcih na" povrtnini in njih zatiranje. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike in se z njim zaključi prvi del tečaja, ki mu je bil predmet: n?črtna gojitev zelenjave na malem vrtu. Vstop prost. Torek, 7.; Ugrabi jenp Sabinke Red torek. Sreda, 8.: Cigani. Red sreda. Četrtek, 9. januarja: Revizor. Red B. OPERA Torek, 7.: zaprto Sreda, 8.: Sabska kraljica. Red A. Gostovanje tenorista J. Gostiča. Četrtek, 9. januarja: Vesele žene windsor- ske. Red Četrtek. Petek, 10. januarja: Akademija, ki jo pri-Za zimsko pomoč priredita Združenje gledaliških igralcev in Ljubljanska filharmonija v petek 10. t. m. ob 20. akademijo. Akademija bo obsegala pester spored, na katerem bodo sodelovali orkester Ljubljanske filharmonije, solisti opere in drame ter operni zbor. Klavirske točke bodo spremljali dirigenti Neffat, Stritof, dr. Svara, Zebre in Simoniti. Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 aln Najmanjši znesek 20 din s«si imamo zopet v veliki izbiri na zalogi po zelo Konkurenčni ceni, tapetništvo E. Zakrajšek, Miklošičeva iJ4- Brezplačno zavojček Dos tatovega toaietnega bisera na poskušnjo. Uspeh po prvi uporabi. K •.-.a obraza in telesa osiane čista, zdrava in mlada. Mozoljci, ogret, rieoiitosti obraza Izginejo. Pošljitt? za stroške 3 din v znamkah Kemikalija, Novi Sad 144. V lekarnah drogerijah originalni karton 40 dinarjev. 50 Od Vas »e visno, da imate obleko vedno kot novo jato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. BEICH Ljubljana PoijansKj nasip 4-6 Piainjc* ivetiolikainic« PREMOG KOKS — DRVA audi tSUHORlcEVA 0 Telefon ^0-59 Postrežba brezhibna CONTIN s NTAl Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je dne 5. januarja zvečer nenadoma preminil naš dragi oče, tast in dedek, gospod JožeS Hafner žel. zvan. v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo 7. t. m. ob %4. uri popoldne iz hiše žalosti, šišenska c. 52, na draveljsko pokopališče. V LJUBLJANI, dne 6. januarja 1941. Žalujoči otroci, tast in vnuk. Dne 4. januarja t. 1. je dotrpel v 58. letu starosti, previden s tolažili svete vere, naš nadvse dobri tatej, gospod Tretjak Franc upravni oHcijal v p., posestnik in lesni trgovec Pokopan dne 6. januarja t. 1. ob 15. uri na starotrškem pokopališču. Srčno se zahvaljujemo vsem, ki so mu lajšali težko bol; zlasti pa smo dolžni iskreno zahvalo g. dr. Simonitiju, ravnatelju tuk. bolnice, ki mu je bil v težki, neozdravljivi bolezni ves na razpolago. SLOVENJGRADEC, dne 8. januarja 1941. Žalujoče rodbine: Tretjak, Krofi, Jaš v Jjte. k -č.-*! S« Občina LJubljana Mettoi pogrebni uvod Za vedno nas je zapustil naš srčno ljubljeni in predobri soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Kunčič Simon posestnik in sodavičar v Ljubljani na Sv. treh kraljev dan. Na zadnji poti ga bomo spremili v torek 7. t. m. ob uri popoldne z Zal — kapele sv. Petra — k Sv. Križu. LJUBLJANA — LESCE — BOROVNICA, dne 6. januarja 1941. Žalujoči: SILVA — soproga; VIDA — hčerka; FRANC — brat, MARIJA — sestra, in ostalo sorodstvo. na ugodne mesečne obroke Ivan Legat Ljubljana, Prešernova ulica 44 Maribor, Vetrinjska 30 Dne 6. januarja je v 80. letu starosti dotrpel naš skrbni, dobri soprog, oče, dedek, tast, svak in stric, gospod Radoslav I. KnaSlič roflom želarski sin Slovenskih Goric, umirovljen nadučitelj, šolski upravitelj, odlikovan z redom sv. Save V. stopnje, častni občan občin Jur-klošter in Kokarje. Veteran narodne borbe, veteran nekdanje učiteljske generacije, je ostal vsekdar zvest svojim idealom, bil zaslužen za Jugoslavijo in od vseh spoštovan. Ohranjen mu bo svetel spomin. Njegovi mu ohranijo globoko hvaležnost. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo ob 16. mi na magdalenskem pokopališču na Pobrežju, maša zadušnica pa v magdalenski cerkvi v četrtek 9. januarja. MARIBOR, dne 6. januarja 1941. žalujoči vdova IVANA KNAFLIC; sin dr. VLADIMIR KNAFLIČ z rodbino v Ljubljani; sin BOGDAN KNAFLIC z rodbino v Mariboru; rodbine DOMICELJ, RAPE, SOTLAR Zapustil nas je za vedno naš skrbni, nadvse ljubljeni mož, oče, ded in tast, gospod Anton Mirnik postni upravnik v p. v 74. letu starosti. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 8. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti v Zavodni štev. 2 pri Celju na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica bo v četrtek 9. t. m. ob 7. uri zjutraj r župni cerkvi v Celju. CELJE, dne 6. januarja 1941. Mirnik in dr. Rosina Žalujoči rodbini Umrla nam je, previdena s svetimi zakramenti, naša srčno dobra in iskreno ljubljena sestra, svakinja in teta, gospa Marija Pavšek roMndof vdova po privatnem uradniku Pogreb bo v torek 7. t m. ob 4. popoldne z Žal — kapelice sv. Andreja — k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo r torek 14. januarja ob 8. uri v župni cerkvi sv. Petra. LJUBLJANA, dne 5. januarja 1941. Žalujoči brat in sestra ter ostali sorodniki Ravljen. - izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.