Sredozemsko morje. Med vsemi morji ni ga morja, katero bi bilo toliko važno, toliko vplivno, vabljivo, poučljivo in merodajavno v svetovni zgodovini, kakor Sredozemsko. Grecija nam kaže, da je bilo v njeni zgodovini nestanovitno morje bolj važno, kakor pa trdna zemlja, na kateri so stanovali. Vzomika bi ne bila nikdar tako napredovala, ako bi njegovi valovi ne oblivali bregov Egiptovskih, Maloaziatskih, Španjskih in Italijanskih i. t. d. To morje ne loči znanih delov starega sveta, marveč jih veže; pripeljalo je skupaj Arijane, Semite in Hamove potomce; voda njegova vravna podnebje dežel, ki so ob njegovih bregovih in jih odpdra prometu in občevanju, ker nosi ladije in razdeluje bogastvo med okoliščina ljudstva, da! brez tega morja bi bili prebivalci zahodnih bregov daleč zaostali v omiki in vzobraženosti. Dolgo časa so mislili, da ljudje morejo bivati in sponašati se le okoli Sredozemskega morja; dalje ko so stanovali ljudje od tega morja, niže so bili v omiki. MKakor žabe okoli luže, tako sedimo vsi okoli tega morja", je rekel uže Platon. Vode njegove niso tako bogate '(mislimo tukaj na bisere, ki se nahajajo v Indijskem oceanu) pa vender skrivajo pod svojo gladino neizraerno bogastvo, katerega so se komaj dotaknili. Ribfitvo vrže na leto 78 milijonov, korale 16, gobe 1, sol cenijo na 12 milijonov frankov in to je le nekaj tega, kar bi se dalo s previdnim ravnanjem dobiti iz te globine. Pa korist, katero dobiva človek direktno iz morskih valov, je le majhna v primeri s to, kar je hasnila vožnja po tem morji imovitosti, znanosti in nravnosti. Poluotoki daleč segajo v morje, otoki so čuda primerno razdeljeni in na daleč vsaksebi, in to je vzlajšalo začetek brodarstva. Dežele, katerih gore je uže raornar videl v zračni daljavi, ko je zapustil dotnače pristanišče, morski bregovi, različno zaokroženi, ki so dajali varnost, kadar je nenadoma vihar prilomast.il, redne sape, ki so pihljale ali od morskih bregov ali od kopnega, jednakomerno podnebje, v katerem je bil mornar kakor doma, potem pa raznovrstnost pridelkov po različno izraženih morskih bregovih, vse to je pripoinoglo, da je Sredozemsko morje postalo zibel Evropski trgovini. Vsi bregovi pri tem roorji so izraženi tako, da so vzomiko močno pospeševali. Otočje Egejskega morja, mali poluotoki, ki tako rekoč dežele obrobljujejo, daljše zemeljske ožine, Pelopones, Laško in Španjolsko primerjali so gubam človeških možgan, iz katerih se misel razvija. Ob bregovih Sredozemskega raorja začeli so ljudje tržiti; še le potem, ko so se tukaj poskusili, upali so se prestopiti na široki ocean, da so iznajdeli novih svetov. Ako potegnemo od vzhoda sem po sredi Sredozemskega morja črto, vidimo, kako da se je po nji gospodarstvo in občevanje čez to morje iz Fcnicije, Grškega in Laškega razširjalo. Brodarji starega veka so prišli do skrajnih bregov in so ustanovili kupčijske postaje na Iberskih in Libiških bregovih, a tudi na bregovih Črnega morja in Meotiške luže (Asovskega morja). Preselovanje narodov, ki se je razlilo čez Evropo od vzhoda sim, je poganjalo svoje valove do Sredozemskega morja in se je privalilo noter do Afrike, a Arapi so drli po južnih bregovih sredozemskega morja in od tam tiščali daleč v Evropo. V tistih žalostnih zmešnjavah so bile dežele ob Sredozemskem morji torišče, na katerem je ljudstvo preganjalo Ijudstvo, in da si potem premagane dežele osvojf. Sicer so pospeševali uže Arapi in za njimi Seldčuki trgovino, ki se je od vzhoda stekala v dežele ob Sredozemskem morji, posebno so pa promet povzdignile križarske vojne, ker vojska podraži vse potrebe za življenje in tako oživf kupčijo. V tem času se začno razcvitati kupčijske države v Italiji. Amalfi na Salernskem zalivu je uže v zgodnjih časih kupčevalo na vzhod, posebno v Sirijo in Egipt, to je nehalo, ko so prišli Normani. Pisa je občevala s Španjskim, Južnofrancoskim, Sicilijo, Grško, Sirijo in Afriko. Posebno ugodno pa je bilo stanje Genovi in Benetkam. Veliko kupčijsko brodovje je vzhajalo iz Genove ob križarskih vojskah. Genovani, mogočni po svoji zvezi z Carigrajskimi cesarji, so skoraj sami kupčevali po Črnetn morji; njim v roke je prišla Smirna, Pera, predmestije Carigradu; Kafa na Azovskem morji je bilo tržišče blagu iz Srednje Azije. Benetke po svoji legi so postale središče kupčiji med zahodam in vzhodom, kupčija se je razširjala v Aleppo, Ikonij, Egipt, Tunis i. t. d. Njih naselbine so bile na otoku Kerfu, poluotoku Moreji, na Kreti, na otoku Cipru. Od bregov Sredozemskega morja oziroma Adriatskega morja, je šlo blago noter do severne Nemčije in do Nemškega morja. Iz Genove in Benetek so bila kupčijske pota Cez Alpe iz Carijgrada pa po Dunavi na Dunaj in Ratisbono. Sredozemsko morje je posredovalo vso kupčijo. Velike kupčijske Ijudovlade so mislile le na to, kako nadaljevati po karavanah kupčijska pota, ki so peljale ob Perzijškem zalivu v Indijo in dalje. A nastopilo je dvoje, kar je bilo vzrok, da so bili opustošeni ali zapuščeni bregovi Sredozemskega morja. Do njegovih obal je prihrumelo ljudstvo sirovejše in silovitejše od nekdajnih Arapov, kupčija ni bila več varna in mirna in ravno Benetke so obvarovale, da niso osvojili Osmanje Italskih bregov in Genovani so hrabro a brezvpešno branili Carigrad. Še več kakor to pa je bilo, da ko Portugizi najdli pot okoli Afrike v Indijo in Kino, a Krištof Kolumb pa nov svet ob bregovih atlantskega morja. Zdaj se je pa vsa moč, vse bogastvo preselilo od bregov Sredozemskega morja na bregove Atlantskega, naraesto Benečanov in Genovanov nastopijo Portugizi, Španjoli a za njimi Nizozemci, Angleži. Sredozemsko morje je postalo zagata (Sackgasse); še bolj pa je opešalo brodarstvo po tem morji, odkar so na južnih bregovih v Afriki postale roparske države. V najnovejših časih pa se to zopet prenareja, Sredozemsko morje postaja čedalje bolj važno za kupčijo, uže se da nekoliko preračuniti, kod bodo peljale v prihodnjem stoletji kupčijske pota. Ko preneha turško cesarstvo, se bode hitreje zvršilo to, kar se zdaj počasi pripravlja. Sredozemsko morje veže z arabskim zalivom vodavod Sneški. v puščeni puščavi je vzrastlo mesto Saiid, ki je postalo živahno kupčijsko mesto, ne daleč od tod v nekdanji Feniciji pa so zdaj zapuščeni kraji Sidon in Tir. Cartagine ni več,  Benetke so senca tega, kar so nekdaj bile. čas vse prenaredi t. j. vsled socijalnih in političnih razmer so prenehali kraji nekdaj važni, a kjer neha na jednem kraji kupčija, odpre se na drugem; ako se zapre kje prištanišče, odpre se na drugem, a stare kupčijske pota se dan danes zopet pri drugačnib. razmerah zopet iščejo in ob njih postajajo nove naselbine. Nekateri kraji so posebno važni za brodarstvo; ni bilo drugače, da so tam nastala velika mesta. Taki so ob morski ožini pri Gibraltarji in pri Mesini, taki so tudi na skrajni meji morskih zalivov v Genovi, Trstu in Solunu, kjer morje daleč sega v suho zemljo. Tudi Marselj in Aleksandrija ste postali veliko skladišče, dasiravno jima narava kaj posebno ne ugaja. Carijgrad poslednjič ima po svoji zemljepisni legi vse za se, kar more povzdigniti važnost kacega kraja, kajti stoji na kraji, kjer se sreča dvoje morij in dvoje zemeljskih celiu. Vkljub žalostni vladi, ki ga lišči kakor mora, je vendar zmirom izmed prvih kupčijskih mest. Dasiravno po pristaniščih Sredozemskega morja ni zdaj glavna kupčija kakor nekdaj, vender je na tem meddeželnem morji več brodovja, kakor na vsacem drugem jednako velikem. Ne vštevši manjših ribških čolničev, imajo njegova pristanišča okoli 30.000 ladij, ki morejo prenašati nad 2'/a milijona bečev. To je četrti del vsega kupčijskega brodovja na svetu, a vender le šesti del tega, kar imajo prostora in vsebine ladije vsega sveta, ker mornarji njegovih obrežij drže se še zmirom stare navade, manjših ladij, ker od pristanišča do pristanišča ni prevelike daljave, tedaj tudi ne tolikih nevarnost. Temu posebnemu brodovju po Sredozemskem morji pride pa še brodovje drugih narodov, ki vozijo po tem morji. Prvo je angleško; da varuje svojo kupčijo, skrbi od nekdaj Anglija zato, da niore postopati kot vlastnica na tem morji. Nje je Španjski Gibraltar, zahodna vrata k Sredozemskemu okrinu, Anglija je posedla Malto, trdnjavo tako rekoč v osredji tega morja; Anglija ni posedla ne Port Sajde, ne luke v Suezu; ima pa mesto Aden in skalnat otok Perini v sredi morske ožine Babel-Mandeb, in tako lahko, kadar hoče, morje zatvori; v novejših časih je pa posedla Ciperski otok, tako da zdaj popolno gospodari po vžhodnem okrinu Sredozemskega morja. Trinajst oklepnic, šestnajst drugih parnic (vaporjev) in jadrnic zdaj čuva to morje; 12.000 mož varuje oblast v Gibraltaru, na Malti in na otoku Ciperskem. Prvi Napoleon je imenoval Sredozemsko morje francosko jezero, isto tako bi se lahko imenovalo grško, avstrijsko, španjsko, italijansko. Preteklo leto so Francozje obsedli deželo Tunis na veliko nejevoljo italijanskemu kraljestvu; Francosko in Angleško se vmeša v notranje zadeve Egipta, turški car v Stambuli protestira, a zvršilo se bode kljubu ugovorov vse, kar se nc da odvrniti, vprašanje je le, kdo bode posedel veči kos Turčije. Ladijevje in njpga gibanje po sredozeinskib. deželah je tako-le: Poslednjič so na tem morji gospodovali tisti severoafrikanski rnorski razbojniki, strah mornarjev; ko je francoski meč potrebil razbojniško gnjezdo v Algieru, postalo je to morje vlastno vsem narodom. Poštni vaporji orjejo njegovo ledino na vse strani; šest poštnih črt ladijam parnicain pelje čez ožino v Gibraltarji, osem črt zapušča niorje pri Port Sajdu, vsa veča pristanižča prav živo iu redno med sabo občujejo. Tukaj so najprej poskušali položiti žico za brzojav na dno morja; danes pa prepreza žica (Kabel), ki veže Evropo in Avstralijo, to morje kakor je dolgo, žice so iz Marselj v Algier, iz Laškega čez Sicilijo in Malto v Tunis, iz Trsta v Aleksandrijo; na zahod pelje ta v Tripolis in čez Kandijo v Grško in Malo Azijo; Ciper je zvezan se Siiijo, Konstantinopel z Odeso; ravno zdaj so odprli črto iz Trsta v Kerf; krajše črte v večem številu vežejo važne kraje med sabo, ter oživljajo kraje nekdaj cvetoče, ki pa so propali pod turškim gospodarstvom. Tako vidimo, da se oči sveta zopet bolj obračajo na kraje ob tem raorji, in morda še utegnemo dočakati, ko pojde indijska pošta čez Solun ob Egejskem morji in dalje po kopnem v evropske glavne kraje, vsaj bi to bila najbližnja črta. Avstrijski patriotje pa želimo, da bi Avstrija utrdila in razširila svojo pozicijo na Balkanskem poluotoku, da ne bomo le od daleč gledali, kako cvete kupčija ia protnet po drugih krajib, marveč da se bode Avstrija, ki leži v Evropi uied zapadom in vzhodom, pri svetovni kupčiji živo udeleževala. Tigovsko brodovje. Vsebina v bcčvah. Proiuet. Sredozemske dežele: Jadruice. Vaporji. V milj. frankov. Spanjska (obrežje Sredozeuiskega niorja) 2.500 100 250.000 600 Francoska „ „ ... 4.000 230 300.000 2.000 Talijanska 18.000 140 1,030.000 2.600 Avstro-Ogerska 3.300 100 400.000 400 Grška 0.100 20 420.000 200 Turško cesarstvo 2.200 10 210.000 600 Rumelija ? ? ? 200 Rusija (Črno morje) 500 50 50.000 400 Egipt 100 25 ? 500 Malta in Gibraltar V — V 400 Algerija 170 — 10.000 400 Tunis in Tripolis 500 — 10.000 100 Vsota 28.170 680 2,700.000 8.400.