Svobode
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.

GLAS SVOBODE
slovknio weekly
Dstdtio TO Tn Imum O* Tan	Ouun,
"OD BOJA DO ZMAGE"!		^ "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! 1
Štov. 48.		Chicago, 111. 30. novembra 1900. Loto V.
Donesek h karakterizaciji Zavertnika.
Collimvoold, 27. novmb.
Mož, o katerem se je dosedaj le tnalo kaj v javnosti slišalo, postal je nakrat junak dneva'! Zaslovel je po širnej Ameriki, — le žal da ne z ddbre strani. Njegovo zahrbtno ruvanje proti naši trdnjavi S. N. P. J. jc odprlo oči že mnogim rojakom, ki so poprej prisegali na zastavo njegove čiste nesebičnosti. Spoznali so vso njegovo podlost. Veliko pa. jih bo se spregledalo. Čas ni več da'eč, ko se to zgodi. Kajti ni si namreč misliti, da bi zmagala krivica, pravica pa podlegla. Gumaste bombe, ki jih meč-Jože Zavertnik na Jednoto, odleta-vajo oil jeklene značajnosti in raz-scf&iwt'«--večine društvenikov nazaj na njega samega — G. Zavertnik, jaz Vas dobro poznani ozirotna Vaše delovanje še iz Avstrije! Kaj mislite, da se da naša Jednota tako razbiti, kakor ste prekucnili v Trstu "Delavca" in izpodrinili prve ustanovitelje tega l!|ta? Igrate si cer še precej dobro volka v ovčji koži, toda posrečilo pa se Vam ven-dar-lc ne bo ugrabiti plen. Volk se sjiozna [>o svoji potuhnjenosti in po svojem tuljenju, Socija'izem imate le na jeziku, kakor imajo far. ji Kristusove nauke le na jeziku. — Ali se še spominjate tistega glavnega zborovanja, ki se je vršilo v Celji, ko Vas je sodrug Kristan silovito napadal, da niste predložili jasne bilance? Vaša po far-skem receptu in po vzoru katoliških konztmu v napravljena, blanca je dala temu povod. Takrat bi se potrudili, g. Zavertnik, in položili navzočim delegatom jasen račun; takrat ste imeli priliko pokazati svojo poštenost! Smešno in hinav» sko je torej Vale sedajno prizadevanje, kazati se ameriškim Slovencem kot nekakega vzor-poštenjaka. Povem Vam na vsa usta, da Vaša briga za S. X. P. J ni odkrito srčna. Diši Vam le to, da bi se na kaJcoršoniekoli način polastili Jed-note in njene blagajne. Nos imate pasji; dobro veste, da ima Jednota lepo prihodnost, da postane sčasoma ena najboljših, najtrdnejših in največjih slovenskih organizacij v Ameriki, ki bo razpolagala s tisočaki; {K)rok zato je njen dosedajni čudovito hitri rozvoj in njeno progresivno napredovanje. V tako kratkem času njenega obstanka ne more se ponašati nobena druga tej podobna organizac ja s tolikimi u-^pehi. Zasnovana jc na zdravem temelju, in to ji jamči vedno večji procvit.
Vse to se prendarili in uravnali I k) toni svoje delovanje. Vaši nameni pa se Vaftn ne bodo nikdar j>osrečili. Ce zgubimo danes ali jutri svoje,dosedajne uradni'ke, je še dosti takih, ki so za ta mesto bolj pripravni kot ste Vi.
Ako bi Vas, g. Zavrttrk, poznali vsi rojaki tako dobro, kakor Vas poznam jaz, dali bi Vam že zdavnaj brco,
Josip Kuncič.
Razgled po svetu.
POZIV.
Poročalo se nam je, da Se nahaja tukaj v Ckicagi na 18. cesti slovenska družimi, obstoječa iz bolnega očeta, nnttere in 2 otrok, ki Ovi v skrajni bedi. Ker je vi o3 vsled svoje bolezni že dalj časa za delo nesposoben, tunvcdtia je ta rodbina le mt dobrodelnost sto jih rojakov, \Apelujenw torej na vse milosrčne Slovence, da pomagajo vsak po fooji mPČ*. V to sirho naj se s glasi jo pri g. Franku Mladiču na vogalu Center in 18. ceste, kjer bodo nad oljne podrobnosti zvedeli.
RUSIJA.
—	Lakota v guberniji Kazan jc že tako strašna, da mnogo kmetov prodaja javno svoje hčere. Osem deklic med in 17 leti bilo je v neki vasi prodanih za $50 in 75. Večina deklifc se je postalo v Kavkaz. od koder b do najbrž prodane v turške hareme. — Le jc to res, ]>oteni moraijo res že grozne razmere vladati v Rusiji.
—	G roži) j a „ reakcijonar j ev, da IkmIo zopet začeli klati Jude, ni napravila na ministerskega predsednika Stolvpina zaželenega utiša. On ostane pri svoji izjavi, da hoče b tii proti vsem, tudi proti Judom, pravičen. Ko jc pred nekaj dnevi zvedel, da se namerava jxfgnati ju-duvske. študente .<? Petrogradskega vseučilišča, pisSl je rektorju tega zavoda, da dela njega (rektorja) odgovornega za vse izgrede, ki bi se primerili, in da bo eventuelno tu-di vojaštvo intervenirajo, ako se ne b» že enkrat prenehalo s protiju-dovsko agitacijo.
Nekateri smatrajo najnovejšo ljubezen ruske vlade napram Judom za nepristno, in si jo razlagajo tmki'-le: Rusija je v zadnjem času v obuprfih denarnih stiskah, in da si omogi či |)osoji!o pri inozemskih judovskih denarnih mogotcih, kaže se sedaj ruskim Judom bolj naklonjena.
—	Da ruska vlada v resnici ni tako pravična, kakor bi se rada svetu kazala, potrjuje njeno kruto postopanje proti Fincem. Vse koncesije, ki jih jim je v teku zadnjega leta prijioanala, hoče jim zopet odvzeti in vso svobodo v tej deželi silomo zatreti. Finski narod se jc krčevito ustavljal porušen i if in vsi tozadevni vladni poizkusi so ostali brezuspešni. Finci imajo autonomi-jo (samoupravo), katero jim je car ravno pred enim lotom končno pri-poznal, Car je bil tedaj v glavnem mestu Finske, Helsingfors, od ko dar pa je moral bežati j>o noči. in ta odločni nastop ga je omehčal Sedaj pa je tia dame obljulbe že j>oza-bil.
ITALIJA.
—■ Anarhist Lagana, ki se je pred kratkem povrnil iz Amerike (Pa terson, N. J.), je v Neaplju umoril profesorja zoologijc na Neapolj-skem vseučilišču Giovannija Rossi. Kot motiv za svoje dejanje navaja morilec, da je Rossi obsojal anarhistične atentate kot barbarske in k^t za človeka sramotne. Lagana je vesel, da se mu je napad posrečil, in izjavlja, če*bo prost, da bo še proti drugim sovražnikom anarhizma jednako i>ostopal.
—	Bomba, vržena zadnjo nedeljo dne 19. t. m. v katadrali sv. Petra v Rimu, in ki je bila menda namenjena papežu, ni napravila ni-kakoršne škode; ranjen ni nikdo in tudi cerkev ni nič poškodovana. Po-vzroci'a je isamo nepopisen strah. Iz dejstva, da je bila ta bomba ne-polnjena le z malo količ no smodnika in nekaj žebljev, — sklepajo nekateri, da ni imela resnega namena, marveč da se je hotel nekdo le pošaliti in spraviti ljudi v paniko; drugi pa pravijo, da je bil ta atentat le naročen, da bi se zamo-glo reči: "Lejte, kako cerkev preganjajo!" Pravi revolucionarji iz vršujejo vse drugačne bombe, kakor pa take igračice, kakioršna ji bila bomba v cerkvi sv. Petra!
AVSTRO-OGRSKA.
—	Razmerje med Avstro-Oger-sko in Srbijo nt nič kaj prijazno. Avstrija je vcrfdila v zadnjem času pravo colnlnsko'vojno proti Srbiji, ker v Belemgrarfiu ne plešejo tako, kakor godejo na Dunaju. Napetost je postada še večja, ko je hotela
Srbija naročiti za1 Črnogoro nove topove. Avstrija jc videla v tein nc-ka'k temelj vojaškemu združenju med Srtjijo in Črnogoro, kojega ost je naperjena proti Avstrooger-,ski. Srbija je končno vsled diplo-matičnih intrig odstopila od svoje namere.	•
ANGLEŽ KO.
Izselniški urad je napraviT prvi poskus, Kitajcem zabraniti naselitev. 32 Kitajcev, ki bi radi dobili V Liverpool« sflužbe v pralnicah, niso dobili v Gravesond dovoljenja za izkrcanje, z motivacijo, da imajo *KJtaijci premalo sredstev za preživ-Ijenjc. Zadeva še sicer ni skončana, ker so se prizadeti pritožili na višjo instanco. — Sčasoma se ub^g.i Kitajci, ki doma nimajo več prostora, ,ne bodo nvgli že nikamor več zateči. Povsod jim [>dkažejo vrata.
.....FRANCOSKO.'
—	Dne 19. t. m. pričelo se je zopet z inventariziranjem cerkvenega premoženja, katero se je moralo letošnjo spomlad prekiniti rad: kravalov, ki so jih uprizorili po duliovmUih jiiahujskani klerikalci. Močni oddelki vojaštva branijo u rtultrke, da morejo nemoteno izvrševati svoj |H>sel, in vzdržujejo red. Kajti tudi sedaj se naščuvano ii zaslepljeno prebivalstvo hoče jjo-nekodi s silo upreti in onemogočiti popis cerkvenega premoženja.
—	Blizu Cherbourga trčila sli dva parnika skupaj. "Kaiser Wil helm der Grosse" od Severo-Ncm-škega- IJovda v Brejnnu in parnik "Orinoco"' ter se oba zdatrio poškodovala. Potniki parnika "Kaiser Wilhelm der Grosse" morali so se prefkrcati na parnik "St. Paul" in "La Lorraine" francoske prekmor-ske družbe, ki jih bodo pripeljali v New York. Na "Kaiser Wilhelm der Grosse" ubiti so od posadke 4 moški, 12 oseb pa ranjenih. Na "Orinoco'' pa sousmrčeni 3 možje in I ženska, 7 ranjenih, 7 pa> jih je padlo v morje iti utonilo.
NEMČIJA.
—	Razni lisni zatrjujejo, da grozi Nemčiji gospodarski |K»!om, in da je bilo vse dosedaino hvali.sa-11 jc o nemški industrijski prosperi-teti (blagostanju) le znana nemška Uaharija. Kot vzrok propadanja navajajo tovarnarji spi šno draginjo živil, visoke delavske plače in ogromne poslovne stroške.
—	Nemčija bo zgradila v svojih afrikanskih ko lonijah več železnic, ki so skupno proračunane na 3 milijarde 150 milijonov dolarjev.
JAPONSKO.
Japonci si nameravajo popolnoma prilastiti Mandžurijo. V svojih rdkah imajo ae vse gkivnc ceste in že'eznice. Tudi policija je povečim japonska- K tajska vlada je vsled tega1 proti Japoncem silno nezaup-na. 1'verjeua jte, da Japonci hočejo najprej anektirati Mandžurijo, za njo pa Mongolijo (obsežno Kitajski« provincijo.
Ameriško vesti.
KUBA.
Agitacijo v prilog amerikanske-mu protektonatu oziroma na popolno »nektiranje Kube k Združenim državami pospešujejo v najizdat-nejši meri amerikanski fabrikanti in f natvcirji. Sestavljajo sami peticije tia pretlsednika Rooseveha, v katerih se kar naravnost zalrteva pro-tektoratt.
Masten dobiček.
Great Northern železniška družba je razdelila med svoje delničarje nič manj kot $150,000,000. Pred kratkem je prodala jeklenemu tru-stu vehkanska zemljišča z žielezno rudo in zgoraj sni škupiček razdeli med svoje delničarje, ki imajo I,-
5(X),ooo delnic. Cena akcijc je po skočila na $332.
Vojna z Japoncit
V ruskih vladnih krogih bi radi vicMi, tki bi prišlo med Združenimi državam' in Japonsko do vojne. List "Novoje Vreanja" razpravlja o tej verojetnosli in zatrjuje, da je l»oložaj sedaj ravuotak, kakorŠen je bil pred rusko-japonsko vojno. Čeravno je šolsko uprašanje v San Francisco |x>ravnamo, vendar lahko da t»a nacijonahia zadeva bojevitim Japoncem v ugodni priliki povod, da IkkIo zgrabili za orožje proti Amerfkancem. — Toda to je samo mnenje rusfkih jx>litikarjev.
Drzen rop.
Na železnici Chicago & Altona izvršil je v pandeljek dne 26. t. m. too milj zaipadno od Kansas City Dekr.poedini Človek, ki, se imenuje TrUehart, enega najwedrznejš'h roparskih činov. Oropal jc 20 potnikov v 3 vozovih sam! Pobral jim je gotov.no v znesku ca. S2600, po. k*g tega žepne ure in druge dra-goepnosti. Z revolverjem v rok' prisll:l jj.- prestrašene pasažirje, da s ■ mu lirez vsakega imora izročili vse, kar so imeli. Nikdo se mu n; upal ustavljati. Toda t redno je ti-ček smuknil z voza, izbi i' 11111 je sprevodnik revolver iz rok, njega |ia na tla jxxlrl. Šele sedaj so dobili potniki korajžo in so [»omagali roparja zvezari. Na postaji Armstrong so ga oddali na nogah in rokah zvezanega, da ga poj>eljejo z drugim vlakom na Glasgow v ječo. Ropar se je pozneje sani delal norca iz bojazljivosti potnikov, le sprevodnika' j« pohvalil. Doma je iz Chicago, kjer mu živita dvai brata in ena sestra. Naslova pa ne mara povedat5.
II goljufiji v San Frdncisco,
Župan Sehmitz, o katerem smo z 1 Injič poročali, da je tudi zapleten v sleparijo glede dobrodelne akcije v San Francisco, se je povr-n l iz Evr >pe na parniku "Patricia Kalifornijski policijski uradnik ga je že čakal v pristanišču v New Yorkil in inu prezentiral za-|)orn > povelje. Zupan pravi, da je popo?noma nedolžen, in če bi se čutil kaj krivega, bi se gotovo ne po-.vrnil. Vso gonjo paroti njemu so uprizorili 1>aje kapitalisti in ga ob-.dolžili poneverjanja, v nadi da do-b'j San Francisco v svoje pesti in da z'drolr jo »noč organiziranega de-lavs'tva. Kapitalisti hočejo mesto z malimi stn>ški zopet zgraditi, lin v to p »trebujejo najprvo politično •moč, da jo morejo proti delavstvu izkoristiti. Obtožba, da se je tudi pn udeležil "grafta", ie izmišljena 1— Skoro se nam 11; ego to zatrjevanje veroietno zdi. Koliko je na item resnice, lw že prei skava do-ignala.
Mongoli ne morejo postati Ame-ri kanci.
I'radnik v New Jersey se je branil pripustiti k naturalizaciji nekega Japonca C to je izročti mu držav* Ijanske papirje). Ker sc je dvomilo. je-li postopanje uradnikov pravilno, uprašalo se je naselniškeg-t komisarja za svet, in ta je oflgovo-ril, da je stališče dot;čnega uradnika jK)pf»lr.orna u[>ravičeno. Po zvezni ustavi, kakor jo ie raztolmaČilo zvezno ivadsodišče, zamorejo postaji amerikanski državljani le svobodni bel; ljudje in osebe afrikanskega •pk?mena (t. j. črnci), ne pa rume-nolkožci (Mongoli). — Svobodomi-•selrro, kaj ?
Iz delavNkih krogov.
■vedala, svojim delavcem s 1. januarjem, 1907 pobolj-Šati pla5e za lO%. Tega zvišanja IkkIo deležni vsi delavci v raznih rudokoi^h, to je po Številni kakih 5000 do 6000. M rib se bodo |x> tem -vzgledu rav-nale tudi druge rwlarske družbe in Calumet and HeHcla Mining Co. posnemale. — Bog jim pamet raz-sveti!
— Iz Reading, Pa., se poroča, da je pri konferenci med zastopniki uslužbencev in generalnim super-iivteiTdentom Reading železniške družbe A. T. Dice, bila zahteva u-službencev po iournem delavniku odklonjena. Superintendent je izjav:!, da je družba že plače precej zvišalai in privolila v marsikaj drugega. in z ozirom na to se ne more zahitevati še skrajšanje delavnega časa.
Železničarji na boljšem.
Hakimore & Ohio Sotniiwestern železnica jc svojim čuvajem primaknila) 4c na uro. Tudi vse druge železnice so že ali pa še bodo plače svojim uslužbencem zvišale.
Pekovski agitacij ski shod.
Zadnjo sol^o se je vrši! v Ulili-cliovi dvorani na vogalu Clark in Kinzie ulice v Grlcagi javen shod pekov. Govorilo se je v angleškem in nemškem jeziku. Na dnevnem redu je bil gospodarski boj delavskega razreda. Shod je bil dobro obiskan.
Zbali se stai'kc.
Tekstilni tovarnarji v Fall River, Mass., 'ki ravno v sedajivem času delajo ogromne dobičke, so brez večjega obotavljanja takoj u-gddrti delavcem, kateri so zalrtcvali 10'; zboljšanje svojih plač. — V organizaciji je pač moč, ki se v u-godnih trenotkih mora u|>oštevati! Ko bi le vsi delavci irvidevali potreb:* združenja, potem bi se delavski |>oložaj kmalu obrnil 11a bo!'jše.
Lokalne novice.
Porisan je plač rudarjem-Iz Calumeta, Mich., se poroča, da je oudotna rudarska družba Ca-iumet and Hecla Mmrng Go. napo-
Citalnica v Chieagi ima svt'jo redno mesečno sejo v nedeljo dne 2. decembra.
1'csetica pevskega zbora "Orel" je nad vse pričakovanje dobro uspela. Vel: k a Narodna dvorana je bila skoro docela po'na. Glavna točka cele prireditve je bila seveda veseloigra "Ova gospoda pa en sluga", in ne lažemo se, če trdimo, da je ravno 'dran^itična .predstava privabila največ udeležnikov. Predstave so pač najboljša privlačna sila. Zalo bi bilo želeti, da bi tudi druga društva, ki prirejajo vesel'ce, to ttvaževala. — Glede krranja igre same moramo se le pohvalno izraziti. Zlasti nam je ugajal glavni ju. ■mak g. Franc Udovič, ki je v vlog? sluge pokazal svojo nenavadno gledališko spretnost. Njegov nastop jc bil1 popolnoma naraven, neprisiljen. Stem pa še ui rečeno, da ostali igralci niso bili kos s veji nalogi. Jako dobro jc zvršil svojo nalogo g. Franc Stanič v vlogi Grdina. To isto moramo reci tudi o g. Mat. Kurc-tu. Ostale vloge pa so bile manj važne, a igrali so pa vsi dobro. — Plesalo se je vztrajno; mladini je bilo godbe vedno premalo. Zabava je bila neprisiljena, in ves čas je vladal vzoren red. Šele proli jvtftrti sino sc razšli, z željo, da se nam vkratkem zopet kaj takega priredi.	,
IŠČEM Janeza K al ar podomače S raj. Pred 2 letoma je bival v Col-'f us wood, Ohio. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov prijatelj
Ivan Utaga. 3845 St. Clair str., Cleveland, Ohio.
ROJAKI, NAROČUJTE «1
"OLAS SVOBODI/*

IUI STOBODB
Kmetija.
Is stare domOvine,
I.
(Nadaljevanje.)
Človek, — najsi bo že ustvarjen od Boga, aili pa produkt naravnega razvoja, — bil je v prvem nastopu kot človek najbrž lovec ali pastir-nomad, ki je hodil od enega lovišča oziroma pašnika do drugega, noseč svoje šotore seboj, ali prenočujoč v votlinah. Toda moral je poleg tega tiuli že zgodaj dobivati svoja živila tudi iz kakega zrna, žita, ki ga je mimogrede, v kratki dobi vzgajal. Gotovo pa je človek posta! kmet. to je človek, ki se je stalno držat kakega kosa zemlje, obdelujoč ga, ko se je toliko pomnožil, da lovi in pašniki niso več zadostovat za preživi j en je vseli ljudij in ukročenih Žival j. — Kolikor se da zaslediti, bile so prve kmetice žene lovcev, pastirjev aH nomadov. Kot kmet je bil človek vedno tudi živinorejec. ()n je rabil uprežno živino, rab 1 mleko, gnoj ter kože za svojo opravo.
Ti razvoji so, kakor sploh vsa k drug razvoj, mešanica bojev za biti ali ne biti in vzajemne i>omoči, kakor v mravljiščih. Ali v načinih kmetovanja se ne vidi dosti prav vidljivih sprememb, bodisi glede pomnožitve sadežev, ali spremembe orodja, živine; ne vidi se na kmetiji dosti bojev.
Med sadeži najdemo proso povsod; potem: ječmen, oves, pozne je pšenico, še pozneje prihaja grah, fižol j. bob. Riž m koruza sta najt: v toplih krajih. Rž pride v Evropo šele za časa selitve narodov. Živina je ista: govedo, koni. ovca, koza, osel in perutnina, — kakor jo i>o-znamo še dandanes. Orodje je: s|>o-četkoma veje, sčasoma slab plug, brana, — oba v različnih oblikah, —motika, kladvo. Orje se, vlači, ali vsaj razbijajo kepe, okopava se žito, dokler ni poznan krompir, prsa, repa, ki se tudi okopa vajo. Kosi se, žatije, mlati, slednje posebno z žito teptajočo živino. Grki in Rimljani sani rjo tudi oljko, sejejo mak za pridobitev olja, (»znajo fižolj, gralr, bob. Koruza je prišla iz Amerike. Vinsko trto je najti še pred Rimljani in (irki v Ariji; v Kavkazu je baje nastala prvič. Hmelj pa je sadež poznejšega časa.
Tudi obnebje ali klima ne daje dosti povoda za velike spremembe na kmetiji. Ista ostaja dolga stoletja stanovitna, da-si se zemlja vedno spreminja in je razločevati med to plimi in mrzlimi kraji, med suhim-in vlažnimi. Zaradi tega več stoletij tii zaslediti v razvoju kmetske-ga dela, kmet škili sadežev, sploh obrti kmetije, — velikih sprememb; razvoj kmetije je dolgo časa jedna-komeren. A spreminja se, spreminja se v boljše, kakor človek iz div. jaka v omikano in po učenosti mogočno bitje, ki tudi naravne moči ustrahuje. O obnebju pa seveda velja, da za razvoj kmetije ni v sejnino, |xh! kakim se kmetija izvr šujc. V mrzlih krajih tudi največja znanost in tehnika nič ne premore-ta; v prav vročih pa človek z malim delom vse dobi, — narava je bogata, radodarna. Zmerni kraji so najugodnejši za razvoj veliko kmetijske kulture. .Varava je v njih malo skopušna, in človek ne more nikdar lenojx.- pasti; mora biti ve dno delaven, in kot tak je iznajdljiv in tehnično spreten človek.
(Dalje pride.)
VpHelo znamenje.
Eveleth, Minn., 15. novmb.
Udom, »padajočim k organizaciji Zapadna rudarska zveza, se ]x>ro-ča vesela novica, da so se delavci [10 Združenih državah začeli pro-bujati iz trdega spanja.
Glasom naznanila, katerega sem ravno danes prejel iz Denverja, Colo., od našega finančnega tajnika Zapadne rudarske zveze, pristopilo je v času od 2. julija do 30. sept. 1906 k naši organizaciji zopet veliko število novih članov.
V teh treh mcsecih pomnožila #e je Zapadna rudarska zveza za 4106 članov! To je pač jasen dokaz, da v zadnjem čaisu delavci ne spijo več, marveč se trudijo zboljšati svoj po-
ložaj. Ustanovilo se je tudi veliko novih društev m sicer sledeča:
1.	Bingham Rudarska zveza štv. 201 v Binghom, Utah, ustanovljena I. jul. 1906.
2.	Beatty Miners Union štv. 245 v Beatty, Nevada, ustanovljena 16.
jul. 1906.
3.	Greenwatcr Rudarska zveza šiv. 207 v Greenwatcr, Calif., ustanovljena 25. jul. 1906.
4.	Bullion Rudarska zveza stv. 246 v Bullion, Nevada, ustanovljena 20. avg. 190C.
5.	Clc Elutn Rudarska zveza stv. 200 v Ce Elutn, Wash., ustanovljena 24. avg. 1906.
6.	Ros!vn Rudarska zveza stv. 203 v Ros'lyii. Wash., ustanovljena
j4. avg. m/*.
7.	Round Mountain Rudarska zveza štv. -»47 v .Gordon, Nevada, ustanovljena 2*). avg. 1906.
8.	Coloma Rudarska zveza stv. 209 v Coloma, Montana, ustanovljena 7. sept. 1906.
9.	Herculaneum Rudarska zveza štv. 24H V Herculaneum, Mo., u-stanovljena 19. sq>t. 1906.
10.	West Jourdan Rudarska zveza štv. 249 v West Jourdan, Utah, ustanovljena 22. sept. 1906.
Koliko novih članov je pridobila organizacija v času od 2. julija do 30. septembra 1906, pa nam i>ove sledeča Tista:
Pristopilo je nanovo k društvu
tana . .	.......392 udov
Granite štv. 4	v Granite,
Mont.....	......21 „
Pitkin štv. 6 v	Aspen, Go-
v lorado. . ..	.......43 m
Phoenix štv. 8	v Phoenix,
U. C.....	.......«-'4
Mullan štv. 9	v Mullan,
Idaho ....	.......-5
I lurk štv. 10 v	Burk, Ida-
ho ......	.......36 „
Deadvvod štv.	14 v Dead-
wood, S. D.	........20 „
Great Falls stv.	16 v Great
Falls, Mont.	....... 243 ..
Greed štv. 20	v Greed,
Colorado .	......-'4 M
Silverton štv. 26 v Silver-	
ton, Golo. .	......-4° M
Skv Citv štv.	.>7 v Red
Mountain, Golo.....69 „	
Rossland ^tv.	tf v Ross-
land, 15. G. .	.......>77 »
Murray štv. 45	v Murray,
Idaho.....	.......'5 -
Eveletlv štv. 47	v Eveleth,
Minn. .. .	.......150 ..
Anaconda štv.	117 v Ana-
cotula. Mont	.......165
Goldfield štv. j	20 v Gold-
field, Nevada......574 ■<	
l pain, da se	ho vsak ud Zapadne
rudarske zveze	še sam potrudil za
povečanje naše mogočne organiza-	
cije. Naša zveza, to je naše upa-	
nje.	John Movern,
Pr1111 »ž Trubar.
Primož Trubar je začetnik proti-duhevniškega gibanja med Slovenci. I lil je duhovnik, a vendar se je kot tak uprl z vso silo terorizmu rimske duhovščine in neusmiljeno razkrival ljudstvu njeno popače-nost in |>obijal krivo vero, katero je cerkev razširjala in jo danes razširja p<xl krinko pravih Kristusovih naukov. Duhovniki so ga seveda smrtno sovražili iti ga strastno preganjali. On pa ni hotel več ukloniti tilnika |>ad rimski jarem.
Anton Aškerc, ki je bil tudi duhovnik, a je kot značaj en in visoko izobražen mož, ki sovraži hmav-ščino, vrgel duhovniški ovratnik od sebe in živi sedaj v Ljubljani, — je porabil to snov in napisal krasno zgodovinsko pesem, imenovano "Primož Trubar".
V njej je naslikana tedajna tako-zvana protirefonnacijska doba in Trubarjevo delovanje ter njegovi nagibi, ki so ga odvrnili od (me katoliške vere, katero zastopajo duhovniki.
Tukaj podajamo odlomek omenjene ]K*smi. Primož Trubar je bi! poklican na odgovor pred ljubljanskega škofa, pri katerem so ga duhovniki zatoždi kot krivoverca.
Trubar pa pravi:
Res, moja vera to ni vaša vera ;
afekk:______
moj Bog to ni vaš liog, častiti škof Ne, Jezus moj to ni vaš rimski Jezus !
Moj Jezus Kristus hodi peš meJ
ljudstvom — sam siromak v preprostem oblačilu —
pa poučuje ga in mu svetuje; odpušča njim, ki so zgrešili pot, tolaži jih pa vabi zopet k sebi skesane grešnike ko dober oče. Vaš Jezus vozi v lepih se kočijah, z bogatimi se druži velikaši — na ljudstvo pa ubogo je pozabil! Kaj njemu mar, če v tesnih kočah
kmečkih nevednosti kraljuje'črni mrak I In trdega srca je Jezus vaš! Gorje človeku, kdor drugače misli ko on! Preganja besno ga in muči, najrajši pa sežge ga na grmadi. Vaš Jezus tisti ni ko v evangelju! Ne, vaša cerkev ni več moja cerkev, nazori vaši, res, več niso moji! Ponašam se in srečnega se čutim, da dneva novega rudeča zarja posvetila je tudi v mojo dušo. In čim dotaknil bil se me je žarek, nastal je v prsih mojih hud razj>or. Pa kaj vi veste, kaj je dušni boj! Kaj veste, lenoglavci, kaj je dvom! Dva Trubarja borila sta se v meni, dve svoji glavi imel sem tačas, dve vroči srci bili sta mi v prsih in z jazom vojskoval se drug je jaz. Oh, koliko prebedel sem nočij v premišljevanja oorbah silovit"ifiT Sedaj je sklenjen v duši moji mir. Ponehal dvomov ljuti je prepir. Pretrgane so vse vezi tneil nami. Le jeden Trubar tu stoji pred vami, zedinjen v samem sebi in jednoten, soglasen v mislih in značaj celoten. Predsodkom <tarm vsem sem dal slovo.
Nazaj se ne ozira več oko. Tam sužnosti je dušne črni mrak, tam vlačijo >e megle mojih zmot. Naprej pogled obračam in korak, • k resnice luči votli zdaj me |>ot. To luč nazivate. vi krivo vero.. . Heretik sem, seve, po vaših mislih, a stokrat IniljŠt sem kristjan ko vi! Kar sem, to sem. Sežgite me, gospoda,
ko Husa ste sežgali na prmadi!. .. A kaj zaleže ves ta vaš na]>or? Ej, neprestano se vrti naprej jekleno easovo kolo mogočno — in vi ga ne ustavite nikoli! Ne s palicami škofjimi, ne z žezli cesarskimi ga ne zastičete, da bi vrtelo nazaj. Zaman!
L11 rd.
Francoska vlada hoče zapreti i>o celem svetu znano zbirališče lahkovernih, pravzaprav trdovernih katolikov. Poprej pa je se francoska zbornica vprašala vse francoske i'i nekatere odlične inozemske zdravnike za njihovo mnenje. Došlo je 11.221 odgovorov, ki so sk raj vsi neugodni za korist Lurda. Nekateri pač izjavljajo, da je Lurd pripravno zdravilišče za histerične ljudi. Značilno je mnenje slovečega francoskega zdravnika, profesorja Comiia, ki piše: Lurd vpliva pri gotovih boleznih vslcd sugestije, vslet) trdnega upanja v ozdravljenje ali vsaj zboljšanje bolezni. Ner-vozni, hipohondriki in histeriki za-morejo tam včasih res najti ozdravljenje." Ta spominja na čudež, ki ga je napravil znani zdravnik, prostozidar Chatvt. Nekega dne so ga ik)klicali v nunski samostan k nuni, ki je bila že več let popolnoma hroma. Okoli postelje so bile zbrane vse nune s prednico vred. Holmca je bila vsa vznemirjena, ker se je trdno zanašala, da ji zdravnik prinese olajšavo, ako ne |»opo!no ozdravljenje. Ko je Charnot stopil k postelji, je resnega obraza motril bolnico ter končno zapovedal: "Vstanitc 111 odidi te na vrt!" V splošno začudenje se je hroma nuna vzdignila ter brez opiranja odšla iz sobe. In bila je popolnoma stalno ozdravljena. Tolika je b:!a moč sugestije. Podobne čudeže, kakor ta učeni brezverec, more delati tudi Lurd." — Dr. Martin v Parizu piše: "Lurd ima le omejeno medicinsko vrednost, namreč le v toliko, v kolikor se izvršuje tam psihoterapija. Neurosa in histerija igrajo tam glavno vlogo. T« je moje mnenje, ki sem veren katolik." — Dr. Bourgon v Parizu je naznanil, da je preiskal vse slepce, o katerih so katoliški častniki poročali.
tla so ozdraveli v Lurdu. Vsi so sle pi, kakor so bili prej, le hipna sugestija jih je varala, da so gledali le z dušo. Večina zdravnikov je izjavila, da je 1 urška jama zaradi nesnage in nalezljivih bo'ezni skrajno nevarna, kajti v umazanih, malih kabinah se kopljejo najrazličnejši okuženci. Zato je Lurd sanitarna nevarnost kakor Meka in Kalkirta.
Haywood in zmaga 1.1908
Dan, katerega smo tako teško pričakovali, je prišel in prošel, in Haywood le ni bil izvoljen. Delavske mase pa še sedaj objemi je plašč nezavednosti. Toda ta tema ni več tako neprodorna, kakor je bila do-sedaj, ker tisoče delavcev, je volilo sedaj' socijalni listek, kateri pred dventa letoma niti znali niso, kaj je soci'jalizem.
S svojimi dosedajnimi uspehi smo lahko zadovoljni; vzbujajo nam najlepše upe .v prihodnost Plodonosna propaganda jxxl spretnim vodstvom l>o brezdvomno ro-di'a obilen sad.
To je bila prva, pojx>lnoma v smislu socijalizma vršeča se propaganda v zgodovini1 države Colorado.
'i o "sir besede" wdruga Hay woo* da, ki morajo odmevati v srcu -vsakega poštenega socijalista. "Propa. ganda ne sme prenehati; stojmo tudi zanaprej ramo ob rami in vzdr-žujmo moč in ugled organ'zacije 11a čast iti slavo onim, ki so jo usta. novili. Uspehi naj bodo že kikorš-nikoli; pripravljajmo se že seda' na volitve 1. icjcft."
Naš neustrašeni vodja še nikakor ni izgubil zaupanja. Za ravnokar minule volitve se je, dasi zaprt tam v oni grozni jetnišnici, 1k>1 j zanimal kakor pa vsak drugi. Navdušujoče in bodrMne besede nam prihajajo iz tesne celice in od moža, k! k< t žrtev izdajalstva fant potrebuje naše tolažbe! Sramovati se nam je torej svoje nezavednosti, če pre mišljujetno njegov položaj in gn primerjamo s svojim.
Volitev je imela zanj velik pomen; ako bi vsi delavci brez izjeme, kar jih živi po Coloradi, ostali zvesti svojemu prepričanju in se ne dali premotiti nobenemu uplivir od koderkoli, bi bil danes tudi* Haywood prost. Toda mi onim zapeljanimi ne zamerimo toliko; niso pač razumeli pomena časa. Shakespeare je rekel: "Ni je druge teme ra-zuti nezavednosti."
Prišel bo dan, ko bodo spregledali tudi tisti delavci, ki' niso njega volilt; spoznali bodo, da so delali K.ivico Haywoodu in krivico same. mu sebi ter sotrpinu-delavcu, in — sramovali se bodo svoje zaslepljenost i.
Naše nade se sicer niso za sedaj še uresničile, toda stališče socijalne stranke v Coloradi je trdnejše kakor kdaj preje.
Ako stori vsak zaveden delavec svojo dolžnost in pomaga razganjati temo in slepoto, s katero so njegovi tovariši še udarjeni, potem si brezdvomno zagotovimo zmago v letu 1908.
Haywood je Še in ostane naš zastavonoša.
Tisti, ki ga poznajo osebno, ga tudi spoštujejo. O11 je iz takega materiala, da se prikupi vsakemu in zadobi popolno zaupanje, katere-ga pa je tudi vreden.
Sodrugi. delavci! Pripnite na sveje-ščite srčnost, .pravičnost, in zavednost, spoštujte samega sel>e in svoj stan, in geslo bodi nam vsem:
"Hayufiod in anaga I. 1908!"
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom po AmeriLi. da sem priprnvljeu vsakomur, ki bi so hotel naseliti na kmetije, posredovati brezplačno. Prodajam zemljišča od 10 do 50 tolarjev (acer). Tudi dajem zemljišča v najem. Nadalje, oko si kedo izbere (homestead) lfiO acers, pripravljen sem mu pomagati knkor sem rekel brezplačno.
V vsili tozadevnih informacijah obernite se zaupno na
M. P. Pazderic P.O. Box 192 Larimoro, N. Dnk.
POZOR, SLOVANI!
jamči Vam s svojo glavnico $500.000 za varnost vsakega centa!
Razpošiljamo denar na vseBtrani sveta pod najbolj ugodnimi pogoji. Za $20.40 pošljemo 100 K avstrijskega do-narjaz Že všteto poŠTKiHO-doiim plačate dbuood §20.50 Odpošiljanje se izvrši točno in v najkrajšem hibu. Ooividno ste torej pri nas bolje poatreženi kakor kjerkoli Poskusite samo enkrat, in prepričani smo, da se bode-te od tedaj naprej vedno le nnse tvrdko posluževali.
Obrnit* ne na nalpu« laitopnlk■,
M. V KOINDA, 66 Q loom Is Str., CHICAGO
Pišite po cenik.
KDOR hoče dobro, ceno blago in Bi steni prihranili denar, kupuje naj žepne in stenske ure,verižice in sploh zlatnino pri
W. J. WISA
381 W. 18. Str. C HICAGO.
Največje, zaloga zlatih in srebrnih ur verižic, prstanov, igel itd na zapadni strani mesta. ŽefiezSO let vedno mi istem prostoru.
J0S1F JIRAN
46» w. 18 cesta, CHICAGO
Največja zalogu vsakovrstnih instrumentov...............
Moja posebna ipecijaliteta so doma izdelane harmonike in konenrtine.
Izdelujem novo in popravljam staro.
Pilite v slovenskem jeziku
-
ari ' : ! "5;" ' " ■ ■' IfPjjK*" Sv........W ŠfHpR-'	;	|
'i
S
O LAB BVOBODB
t
Lev Tolstoi:
Moje, verstvo.
Poslovenil Izvin Kaker.
(Nadaljevanje.)
II.
Vse, kar me je obdajalo': mir, moja i,n moje družine varnost..moja lastnina — vse to je zgrajeno na od Kristusa zavrženem načelu: zob za zob.
Cerkev je učila vedno, da so kri -stjanske zapovedi božje, da pa je spol nov an je istih z našimi slabotnimi močmi neizvršljivo, in da nam k temu pripomore le milost ♦Kristusa.
Človeški nauki šega življenja p nost uresničenja
in vse razmere na->t rjujejo nemož-njegowh sanjar-
skih mislij, in mi ravnamo z besedo in dejanjem ptoti tem njegovim naukom. To priznavanje neizvrš ljlvosti božjega nauka sc je v meni polagoma utrdilo; prešlo mi je v navado on tako ustrezalo mojemu požel jen ju, da- nisem opazil neso glasja. v katerem sem se nahajal. Nisem uvideval, da je nesmiselno, smešno, sklicevati se na svoje kri-stjansko versko izpovedati je, koje-ga temeljni nauk in zapoved je: "Ne upiraj se hudemu !" — pri tem pa mirno in z lahko vestjo odobravati lastnino, sodrrije in državo. Ni mi še prišlo na misel, kar mi je da nes tako jasno, da bi bilo vendar veliko bolj' jednostavno, uravnati si življenje po Kristusovih posta vah in prositi Boga, naj dovoli sod-nije, smrtne kazni in vojne, če je to za naš blagor res neobhodno potrebno.
In sprevidel sem, kaj je povzročilo to mojo zmotnjavo, da sem se namreč h Kristusovim zapovedim z besedami sicer pripoznaval, v dejanju pa jih zatajeval.
Besede Kristusove: "Ne upiraj se hudemu l" so le tedaj postava, če se jih ne smatra kot izrek, temveč kot zapoved, katero smo spol novati dolžni. To načelo je v resnici ključ, ki odpre vsaka vrata, ako ga le prav vtaknemo in zasu-čemo. Ako bi ta zapoved bila res samo Kristusov izrek, katerega se brez čeznaravne j>omoči ne more spolnovati, uničila in zanikala bi ves njegov nauk. Nauk, kateremu se odvzame temeljna misel, mora se zdeti neverniku bedast.
Ako bi kdo postavil stroj, zakuril kotel in stroj hotel spustiti v tek brez gonilnih jermenov, — zdi se mi »sto, kakor če bi se kdo hotel jmenovati kristjana, ne da bi Kristusov nauk "Ne upirajte se hudemu 1" priznal kot postavo!
Nedavno sva z nekim rabi nom*) čitala |>eto poglavje evangelista Matevža. Skoro pri vsakem izreku je rekel rabine "to je v svetem pismu, to najdeš v talmu-du"**) — in opozoril me je na podobne izreke, kakoršni so v pridigi na gori. Ko pa sva prišla do stavka "Ne upirajte se hudemu!", ni rekel nič "in to je tudi v talmudu", pač pa me je smehljaje se uprašai: ."In s|>olnujcjo li to kristjani, ponujajo li tudi drugo iice?" — Nisem mu m< gel dati odgovora, tembolj, ker sem vedel, da ravno v tem Času kristjani ne le da lic ne ponu jajo, marveč tolčejo po obrazih Jude, ki so jim lica ponudili. Zanimalo pa me je vedeti, če se ne nahaja morda tudi v svetem pismu (namreč starega testamenta) ali v talmudu kak podoben izrek — in uprašai sem ga o tem. Rabine mi odgovori: "Ne, ne nahaja se ničesar temu podobnega; toda povejte mi vendar, če kristjani to zapoved tudi s poln ti je jo?" S tem upraša-njem mi je hotel reči, da obstoj navodila v kristjanski postavi, katerega irkdo ne spolnuje in katero •smatrajo kristjani sami kot neizvrš-ljivo, —' j »omenja priznanje Mez-koristnosti tega navodila. In ničesar mu nisem rn> gel na to odgovoriti-
Ko sem torej prav i smisel naukov pogodil, zavedal sem se po polnoma svojih prejšnih dvomov in nasprotij, v katerih se je moja
pamet nahajala. Prij>oznavši Kristusa kot Boga in njegove nauke kot božje in itravnavši svoje življenje tem naukom nasprotno, — kaj mi je preostajalo druzega, kakor smatrati jih za neizvršljive? Z besedami sem njegove nauke priznavat za svete, dejansko izvrševal pa tega nisem, kar so od mene zahtevali, — marveč celo v časti sem imel vse svoje žvvljenske uredbe, ki so bile v direktnem nasprotju z njimi.
Ves stari testament nas . uči, da izhaja nesreča Judov le iz tega, ker so verovali v krive bogove, in ne v -pravega, j edinega l!ogal Samuel dolži v prvi knjgi ljudstvo, da je k svojim prejšnim grehom proti Bogu pridejalo še en nov greh, steni da je mesto Boga, ki je bil dosedaj njihov kralj, izvolilo za kralja čoveka, meneč, da se po njem reši.
"In n e uda ja j te se nečimurne živ; ne koristi vam in vas tudi oteti ne more, ker je minljiva stvar." In da ne propadete s svojim kraljem, držite se resničnega Boga.
Ta vera na nečimerno minljivost, na prazne malike, odgrnila mi je resnico.
Pred nekaterimi dnevi šel sem -kozi Uorowickyjeva vrata*). Pod njimi je sedel >tar, ubog pohabljenec. V trenotku, ko sem izvlekel denarnico in mu l>ote' dati uboga ime. pride }>o bregu dol iz K remija**) mlad, močan vojak. Ko berač vojaka* zagleda, skoči nenadoma |Kikonci in beži proti Aleksandrovemu vrtil. Vojak steče za njim, toda se kmalu ustavi, ko je sprevidel, da ga ne mo: • ujeti, obsipal pa ga je s psovkami, češ da se ni oziral na dano prepoved l>eračcnja pri vratih. Čakal sem vojaka pri vratih, da pride nazaj in ga potem uprašai, če zna brati. — "Da; čemu nprašate?" — Si li bral evangelij? — "Bral." — Iti ali si tndi bral: "Kdor lačnega nasiti..." in povedal sem mu ves odstavek. Poznal je to in postal zmeden. Dva mimoido-ča poslušala sta najin razgovor. Vojaku bilo je očrvidno mučno, da si je moral očitati nepravično dejanje, četudi je svojo do'znost izjiol-nll„ ko je pregnal berača od vrat. Skušal se je domisliti kakega izgovora. Naenkrat se je zabliskalo v njegovih razumnih, temnih očeh in » dhajajoč obrne sc na-me z upra-šanjem: "Si-1 ti bral vojaške predpise?" Povedati sem mu moral, da jih ne poznam. "Potem tudi ne govori" — odreže se mi z zmagujočo kretnjo, zavije se v svoj kožuh in s ponosnimi koraki mi obrne hrbet.
To je bil jedini človek v vsem mojem življenju, ki je strogo do-s'edno rešil ono večno uprašattje, s katerim se je pečati pri našem družabnem ustroju meni in vsakemu človeku, ki se imenuje kristjana.
(Dalje sledi.)
*) judovski duhovnik.
**) judovski zakorwk; knjiga, v katerej so napisane postave.
v Moskvi. **) Kremelj je carska palača v Moskvi, obsegajoča več poslopij in že sama za se tvori precejšen del mesta.
Liguorijanska morala.
(Nadaljevanje.) Drugo poglavje; Tajna spoved omoženih žena in dovoljeni zako-nolom v rimsko-katollški cerkvi.
i. /' rimsko-katoliski cerkvi »e pozna noben p**pež, noben škof in noben duhovnik blagoslova kri-stjonskega zakona, temveč sg°lj mesenost.
V kristjanskem zakonu morala bi b ti nravna ljubezen ona vez, k. druži oba de'a V eno celoto. Samo tam, kjer je nravna ljubezen, da žena iz ljuljezni- vse stori, kar more možu brati iz oči j, in tla mož iz ljubezni, vkolikor mu razmere pripuščajo, vse stori, kar more ženi iz < čij brati, samo tam, kjer sta na ta način mož in žena ena duša in eno telo, — le tak zakon je nraven (č:st, pravi) zakon, že tukaj na zemlji poln božjega blagoslova; le v takem zakonu je možno vzgajat1 in odgajati otroke nravno, le v ta-
kih hišah se vsadi otrokom v srca nravna ljubezen, ljubezen, ki objemi je tudi svojega bližnjega, — le v takih hišah spoznavajo otroci udanost, samozatajevanje, in če je treba tudi požrtvovalnost.
Liguori, pisec moralne teologije, kakor tudi od njega vzgojeni duhovniki rimsko-katoliške cerkve, pa nimajo pojma, kaj je morala v zakonu med kristjani. On in njegovi učenci |K>znajo v zakonu le živinske, mesene strasti, ne pa ono duševno, čisto razmerje med zakonskima, ki bi moralo biti znak kri-stjanskega zakona.
Liguori sam razpravlja v svoji knjigi Theologia moralis na 348 celili straneh o zakonu in ne omenja niti z eno besedico nravnega razmerja med zakonskima ; 011 pozna pri zakonu le meseno stran,
Pomen zakona razlaga Liguor: t ako-le:
"Zakon je zakrament med krščenimi, v katerem mož in žena postavno izročata drug drugemu st<>-ji telesi v tolažilo pol 101 nos t i in v svrho, da človeški rod ne izumre." 16 v cerkvi sme zgoditi, — samo da toliške cerkve pooblaščajo vsakega spovednika, da stavlja najbolj nečista in nesramna it p rajanja na omoiene glede stvari, ki se godijo v sakojiu. 1'čitelj morale, svetnik Alfonz Liguori, lici, da naj spovednik- sprašuje pri spovedi omoženo ženo glede zakona le take stvari, ki so najbolj delikatnega značaja, — stvari, ki se tičejo telesnega združenja med ženo in možem.
Tozadevna uprašanja pač kažejo, kako ra fin i rani so duhovniki v s|>olskih zadevah in kako natančno so jim znane stvari, ki se le izjemoma dogajajo pri ljudeh na najnižji stopinji morale.
Ta uprašanja so tako neskončno ostudna, da jih ne moremo in tudi ne smemo javno ponavljati.
I11 ta mož, ki stavi taka uprašanja javno, je od papežev spoznan za svetnika, in po njegovih navodilih se morajo ravnati duhovniki pri moralni vzgoji vernikov katoliške cerkve! Kakšni morajo biti šele om učitelji morale, ki niso proglašeni za svetnike, in tisti duhovniki, liso v teh naukih vzgojeni!
Liguori razlaga, kolikokrat in kc. daj se sme storiti to. česar nočemo imenovati, a si vsakdo lahko misli. Tudi razlaga, na katere načine e sme to vršiti, da ni greli. Po njegovem mnenju se to dejanje še celo v eirkvi sme zgmliti, — samo da nikdo ne vidi 111 da se nikdo ne jjohujša! Ali si m retno misliti ve:-jo nemoralnost nego je trditev, da se smejo goditi drugače sicer prepovedane stvari, — samo da nikdo ne vidi?!
Besede, ki jih rabijo duhovniki v s]>oveilnicali |x>d krinko svete sramežljivosti, so tako grde, da se morajo gabiti vsakemu količka j dostojnemu človeku.
Vsaka žena lahko ve iz lastne izkušnje, da presega v tem ozirti spovednik va vedoželjnost vse meje dostojnosti, in nobena žena bi n;ti svojemu možu tie dovolila takega nes^irnnega 'govorjenja, — pri sp vedi jo pa neoženjen človek za hrbtom svojega moža sprašuje o rečeh, na katere še tnisli'a ni nikdar!
Mislimo, — da n: moža — ako sploh kaj drži na svojo osebno čast, — ki bi si pustil dopasti, da bi njegovo ženo kak drug mož nadlegoval s tako nesramnim, neskončno prostaškim govorjenjem. "Takega moža, k: bi to dovolil, zaničevalo bi vse. 1st« tako st z-zaničevanjem obračamo od takih žen, o kater h je znano, da rade klatijo kian-farske.	«
(Dalje prihodnjič.)
» Llatnlca urednlitva.
Prejeli smo cd raznih društev S. N. P. J. celo kopico dopisov, a vseh ne moremo priobčiti, ker so vsi povečini jednake vsebine. Vsa ta društva obsojajo kar najostrejše Zavrtnikovo početje in ga imenu jejo navadnega hinavca, ki hoče Jednoto ugonobiti, in zahtevajo, da se takega človeka izključi iz Jed-note. Zato naj se nam blagovoli oprostiti, če ne priobčimo vseh dopisov.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in HrvaŠko FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PKEVOZNA DRUŽBA.
Now York v Avstrijo čoz Havro Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........<50.000 ton. La Lorraine..........22.000 ton
LaSavole............22.000 ton. La Touralne.........151000 ton
Potniki tretjega razred« dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jodila.
Parniki otlplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 32 Broadway St. New York.
MAURICE W. K0ZMIN8KI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III.
Frank MedoBh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavi Sarič, agent 11a 21<»—17. cestn. St. Louis, Missour.
Slovenci pozor! S
g
if &
& ft

Ako potrebujete odejo, klobuke, srajce, kravato ali druge važno reči za možko — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v.maierinščijjj. Čistim stare obleke in Izdelujem nove
Imr	=po -------"Sft
jk najnovejši modi in nizki ceni.
J Uiti J MAMKK, 581 8. Centre A v«.
blizo 18. ulice Chicago, 111.

Dr. Ms A. Weisskopf
Ashland Ave. Telefon Canal 476

Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-0. popoldne
Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
e.
e
£	F. F. SKALA & C0. 320-322 W.18.St.,prodaja prevoznih listkov	£
V slučaju zadržka 1 ali zaprek, obrnite* | se naravnost na nas	ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA. Menjuje tuj denar, iztirja glavnice in preskrbuje vrednostne listino po celem svetu sosebno pa v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Sestav-lja plačilne in druge pravne listine. Izterju-je dedsčine. Zatopstvo prektnorskih družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske črte.	Zatopniki sprejmejo potnike na postajah.
	F. J. SKALA & C0. 330—333 W. 18tli Sir. Chicago, 111.	h
14. ulica vogal Blue Is. Ave.
Najboljše obleke za primerne cene

Najboljše izbira možkih oblek in sukenj na zapadni strani,
Ena cena za vse. .Hožke obleke modnega kroja od
$10.00 do $28.00
Zimske suknje za možke najboljšega kroja
$8.00; $15.00 do $25.00


_
_
4
glab svobode
"Glas Svobode"
[The voice op Liberty] WEEKLY
Published by Tho Gins Svobode Co 609 Loomis St. Chicago, 111.
John Kakeh, editor.
tnlewd »t tho Poti Orflo. »t Ohlcago, III Seoooil OI»»» MHUf._
Subscription »1.50 pwynr.
Advertisement« on agreement.
t>rvi svobodomiselni list ta slovenski narod v Amerik ai*fl Svobode" Izide Tiafci p« tek
a volja za AMERIKO:
■a celo loto................
ta pol lata .................7®°
ZA EVROPO:
ca colo loto ............kro" 10 '
ca pol lota ...........;;kron
Naslov za dopise in pošiljat ve je 'Glan Svobode'
609 Loomis St. Chicago, III.
»231
Dopisi.
Madison, 4. noviu.
List "Glas Svobode' je tak, da si, kar nas je delavcev, ki smo vneti za pravičnost, ne iščimo druzega. . rs.Svobode' nas zadovoljuje v vsem.
Mi vsi, ki smo primorani požirati prah v podzemeljskih votlinah,po tovarnah in drugod, — kličemo iz dna naših bratskih src in želimo, da bi se vkratkem uresničile ideje, katere zastopa "Glas Svobode".
Trinogi in hinavci vidijo svoje bližnje v prenapornem delu, a njih od bogastva omamljeno sroe se ne gane; ne privoščijo nam skrajšanega delavnega časa. Izvojevati si ga bomo morali torej sami. Uogataši, ki živijo od nas, nam ne bodo zbo'j-šali jHjložatja; njih goljufije in iz-koriščevanje se marveč z vsakim dnem množijo. Delavstvu sovražni listi hvalijo današnje razmere in steni kapitalizem zagovarjajo kot nekaij dobrega in koristnega. Stem po delavstvo hočejo še nadalje v temi obdržati in nm šiloma vcepiti vero, da se mu dobro godi — sko ro bolj kot kapitalistu!
Torej de'avci, tTpini! Za resnico pogumno na noge, ker v slogi je moč. S slogo premagamo v naši pravični borbi svoje prekanjene sovražnike in prepodimo volkove, ki hodijo okrog kot ovce in gledajo, ko tja bi požrl'.
"Glas Svobode", razširjaj torej še naprej svoje gku>ov;e o svobodi in druži slovenske delavce v bratsko zvezo!
A. K.
Kenosha, Wise., 22. novmb.
Od bratskega društva "llratjt Svobode" štv. J> v Cumberlandu, \Vyo., na naše društvo "Ilirija" štv. v Kenoshi priposlani poziv me je jako iznenadil.
Ne morem si predstavljati, kako neki pride društvo "Bratje Svobo do" do tega, da razpošilja pozive, v kar ni prav čisto nič opravičeno. To je skrajna predrznost in sramotilno za vsa k S. X. P. J. pripa dajoča društva.
Zahteva se glavna konvencija, odstranitev treh glavnih uradnikov in še več takih budalostij. Cenjeno bratsko društvo l Sami že morate vedeti, da nimate pravice, razpošiljati pozivov na vsa društva v S. N. !'. J. spadajoča društva. Obža hijeni, da na Vaš nepremišljeni poziv ne morem odgovi-riti. Ali nrst-: tudi Vi obljubili, da bodete varovali tajnost glede sklepov svoj ill sej? Ali Vam niso pravila naše dič-ne Jednote sveta, takorekoč postava, katerej se mora podvreči vsak član te organizacije? — Če nimate pravil, saj veste, kje sc dobijo. Preštudirajte jih dobro, da ne boste drugi pot zahtevali od bratskih dni štev stvari j, katere je doslej še samo J. Zavertnik stpravl jal v javnost in kršil ustavo. Toliko lahko rečem če bi bil v našem društvu kak tak Zavrtnik, bi ga že zdavnaj postavili tja, kamor sploh spada, namreč med stare tercijalke. Taz se v resni, d čudim, da ima br. Zavertnik tako avtoriteto pri S. N. P. J., ki si ga ne upa izključiti. Noben^ poštena družba ne trpi v svoji sredi izda ki je v pravem pomenu bese-
de anarhist (t. j. prekucnil), poleg tega pa najboljši prijatelj farja, ka teremu je Jednota tudi trn v peti.
Mi np rabimo v 'Jednoti oseb, ki Jednoti na kvar raznašajo dntštVene tajnosti — v posmeh ostalim t Slovencem, ki si potem na podlagi teh lažnjivih in zavitih poročil u-stvarijo popolnoma napačno sodbo o nas. Kajti vsak, kdor bi poslušal Zavertuika in verjel, kar piše "Pro letarec", tnoral si bo misliti: "Glej-te jih, kaki lopovi in sleparji so zbrani v S. N. P. J. 1"
llratje v Cumberlandu kar narav, nost zapovedujejo ostalim društvom, da se naj izrečejo za od stranitev d< sedajnih uradnikov. Jaz pa si dovoljujem uprašanje kedo pa je kriv. da trpi ugled Jed note? Stvar, radi katere se je pričela vsa gonja, preiskovala je sod-iitja, a ta sodnija ni našla uikake krivile in je po Zavrtniku obdolie-nc uradnike spozna'a nekrivim. Ker se ta manever ni posrečil, litijska in ščuje sedaj br. Zavertnik in njegovi pristaši, med katere spadate tudi Vi bratje v Cumberlandu, — vsa bratska društva in hočete na ta način ohsodl>o izsiliti! Je-li to svoboda, napredek in zavednost sloven, skega proletarijata v Ameriki?
1'pam, da sc vliodoče ne Ixxlete Več -jvzabiii tako daleč, da bi * svojSnV Tasttiirtii /iuji *"^grajemr stavbo nepremišljeno (»odirali.
Ne bodite h'apci izdajalčevi, ne podpirajte njegovih škodoželjnih namenov, — pokažite, da ste re« bratje sv bode, a ne poslušni hlap ci terorista, ki hoče kakor ti rail u-gnati vse v kozji rog, kdor se njegovemu despotizmu ne uklanja brezpogojno. Delujte raje za bla-tr r samega sebe, a ne za preka-njenca.
G, Zavrtnik pa naj vzame v roke gnojne vile in naj izkida iz svoje glave gnoj, ki ga je iz Trsta seboj prinesel, in pa iz Ljubljane, kjer radi svojega početja ni mogel dobit-' že nikjer več dela.
Slov, Nar. Podp. Društvo Ilirija štv. 38
Franc Jelene, tajnik.
Pueblo, Colo., 23. nov.
1'dje društva "Orel" v Pueblo, Colo., uprašamo slavni centralni od-U r S. X. P. J., kaj jc tistJ hinavec, ki sliši na ime Jože Zavertnik, ail jc on morebiti turški paša ali rusk'" car, da se predrzne norce briti iz Jednote in iz njenih udov? Kakor se sliši, pripada J. Zavertnik šc vedno Jednofi, Ven z njim, ven z izdajalcem! Rojaki v Chicago napodite ga nazaj v Trot! Tako spri-deno človeče ne spada med poštene amerikanske Slovence. Pozivljcmo vsa slavna društva S. X. P. J., ila vendar enkrat naredijo Zahrbtniko-vemu početju kratek konec, stem da ga jednostavno iz Jednote izbrišejo, in potem naj se ga pa putfti v miru. Zavrtnik sc jc izkazal takšne ga, da bi ga noben dostojen človek ne smel več pogledati, kaj šele z njim se pajdašiti!
Več udov Jednote.
Tercio, Colo., 11. nov. Sporočati imam žalostno vest vsem rojakom in članom S. X. P J., da smo dne 9. novembra t. 1. spremili k zadnjemu počitku brata in člana društva Zora štv. 25 v Tercio, Colo. Pokojnik ie opravljal službo fire-boss-a, in dtu* 7. t. m. je prišla nahj vrsta za nočno službo. Na večer je moral z merilci v jamo. Pri tem delu podsula ga je cela plast kamenja in smrt je takoj nastopila. Izjava coroner ja pravi, da mu je zlomilo tilnik. Pokopali smo ga na pokopališče, ki je oddaljeno 30 milj od mesta Trinidad. Ako-ravno je to.Jkfliko daljava, so se vendar vsi člani društva "Zore" udeležili pogreba polnoštevilno; zadnjo čast je skaza'o |>okojnikit tudi precejšno stcvi'o drugih znancev in prijateljev. Ta mnogobrojna udeležba kaže, kako je bil pokojnik priljubljen pri svojih delavskih tovariših. 4
Rajnki je bil doma iz Zagorja ob Savi ter zapušča tukaj žalujočo u-dovo in 4letnega sina.
Tudi člani društva Zora bodo občutili izgubo svojega zastopnika in blagajnika, kateri posel je opravljal z vso vestnostjo in natančnostjo. Čast mu l	*
Štejem si v prijetno dolžnost sc tem potoni zahvaliti vsem rojakom iz Tercio, Trinklada in drugih bližnjih mest, kateri so s svojo udeležbo pri sprevodu svečanost povečali.
Hodi mu tuja žemljica lahka I Frank Bajt, t. č. predsednik "Zore".
La Salle, HI., 19. nov.
Dne 17. t. m. imelo ie tukajšno društvo "Triglav" štv. 2 veselico/ v dvorani M. Kompa; ki sc je nad vse dobro obnesla. Hvala vsem rojakom in sobratom za tako obilen obisk.
Pri tej priliki si dovoljujem tudi tuprašati br. Strohena, kako si upa on na nase stroške in brez nase vednosti naročiti iz Chicage govornika, namreč Zavrtnika? Oni, katere ima na vrvici, so mu za njegov trud obljubili znesek ?12. In na vse zadnje pa pride šc kolekcija za Zavrtnika! Strohen in Puček sta prevzela ta posel, ki sta bila videti kakor dva mežnarja, ki za svojega gaspuda pobirata! Zavrtnik'si jc morda mislil, da si bo v La Salle nabral toliko tolarčkov, da jih !>o komaj v Chicago prinesel. Pa se je fant zmotil. Ponujal je tudi svojo "suho robo" — Proletarca", — pa tudi pri tem je od marsikoga dobil dolg nos. Seveda ima tudi tukaj j^ar pri vricrictvv katerim -ja-p3;nct -zmešal in ki so bili vsi srečni, da so za-mogti svojega učenika g'edati od obličja do obličja! Treba bo take junake, kot so Strohen e tutti quaii-ti. vbodoče nekoliko v kot za peč posaditi.
1'roletarčevci »o menda v Chica-gi že čisto upe šal i in se jim malo kdo več ujame na lim; zato so s^ vrgli na druga mesta, kjer hočejo farbati 'n tolarčke pobirati za prazno malho.
Pravicotjub.
Pueblo, Colo., 25. nov. CirilozH petolisci spregledujejo! — Ko so uslužbenci Janeza Rojca hoteli od svojega gos]x)darja zvedeti, če !>o imel na vseh svetnikov dan zaprto, sc je "ta mali" Johan-ček zadri nad njim": "V Amerik' ni noliencga svetnika, tudi praznika ne! Moja prodajalna l*> odprta. Kdor hoče svetiti, le naj, jaz pa ne bom!" — I11 res, njegova proda jalna ie bila na vseh svetnikov dan na steza j odprta. Vse druge slovenski' prodajalne pa so bile zaprte. Tukaj imate pristnega katoličana! (rood, bov!" Jolian, le tako naprej (Dalje na 5. strani.)
ROJAKI OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS!
Ako mi naznanjamo po časopisih, da smo zmožni ozdraviti vse tajne bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem nar.-.enom, da one osebe, ki imajo bolezen; katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj g'tdo, da tjodo ozdravile. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati našim bolnim rojakom. 2e nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, da bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajile bolezni mož in žensk, kajti to so edine bolezni, katere mi zdravimo.
Naš zavod je rfajstarejši kar jih je v Zdn državah. Mi smo dovršili višje šole v Evropi in pridemo iz Vaših krajev. T.raj rojaki, ako imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane spodaj, ne po-mišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje boleč:ne in nadloge. Mi vam bodemo pomagali v najkrajšem času. Bodite previdni 1 Oglasite se pri nas, predno se obrnete do kakega druzega zdravnika.
Zastrupi jen je krvi, krč, božjastnost, slaboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne ure od 9—5 ob delavnikih,7—9 zvečer vsak dan. Ob nedeljah
od 10—2,
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
DR. DRILL, slovenski zdravnik, n katerim se lahko pogovorite.
703. P©nn Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa.
Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vašt bolezni v vašem materinem je-ziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov:
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
703 Penil Ave. Pittsburg, Pa.
i. Slovencem in bratom Hrvatom v Chlcagi naznanjam, }yf da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in ta ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane ištvene seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko
n n rin '/n Tin r, w I no 111 Int.luL,. vnmilinn
Vsem
za društvene seje,	«»«,»<! >«voi<
dvorano pa -zn narodne in ljudske veselice
Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske srnodke in prost prigrizek.
Ud1* Potujoči rojaki vedno dobro dosii! "^citt
Priporočim se vsem v obilen posel.
Frank Mladič,
587 S. Centre Ave.
Chicago, III.

$0.00 SEST DOLARJEV
je sedajna vrednost 1 DELNICE PAltOIIRODNEGA D1USTVA
American Navigation Company.
Kdor želi delnice kupiti še prej, predno cena istim zopet poskoči, nnj tnkoj odpošlje naročilni listek in denar na
American Navigation Company
I »H Greenwich Street,
NEW Y01IK CITY.
Vsaka delnica je popolnoma plačana in ni treba nikakega poznejšega doplačila.
Naročilni listek
(Incorporated under the laws of the State of Maine)
Američani Navigation Company
FRANK ZOTTI, President.
[Inkorporfraua po državnih zakonih t glavnico $2.000.000, od katerih je že
$1.500.000 uplačunih.
108 Greenwich Street, New York.
Cenjeni gospodi
8 tem se narcn ini na..... .delnic družbe 'Američani Navigation Co' ter Vam zajedno pošljem
znesek $............kpt plačilom dmcfn • delnice, kstere mi blagosvolite vposlati tnkoj.
Razume se, do mi morale ako prekoračijo naročnine ygornj imenovano glavnico, join iti vposlano svoto v celem znesku
Ime...............................
Ulica in št.............................
Mesto in država:........................
Dne..................190....
Ceki. mooice (trate) in poštne nakaznice naj se pošiljajo direktno na: *
American Navigation Co., 108 Greenwich St. New York.


Nadzornici:
Pomožni odbor:
Potniški
odbor:
h sedežem v Chicago, Illinois.
Predsednik: John Stonich, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Stboubn, 443 Main Str. La Salle, 111. Tajnik: Mabtin Konda, 669 Loomis St., Chicago, 111. Zapisnikar:. Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. Blagajnik: Fbank Klobučab, 9617 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. Badovinao, 21X5 Chestnut Str., Kewareo, 111. John Vebščaj, 1411 Clarence Ave. Chicago, 111. Matija Stbohen, 143 Main Str, La Salle, 111. Mabtin Potokab, 564 S. Centre Ave., Chicago, III. Mohob Mladič, 617 S. Centre Avo., Chicago, 111. Jakob Tibol,1.HX)2 Strand St. So. Chicago, 111. Mabtin Skala, Box 1056 Ely, Minn. Josii" Matko, Box 481 Claridgo, Pii. MAtija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa. V8E DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljat?© pa blagajniku Frank Klobučarju.
Osrednji odl>or S. N. P. Jednote ima vsaki tretji četrtek svojo rodno mesečno sejo. Opozarja so vsu društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno doposljejo svoje dopise jednotnemu tujniku.
Nadaljevanje s 4- strani.
—	prazniki so za farje in njihove backe, — pa ne za može, ki imajo groš, kakor imaš ti, Janezek 1 Seveda b;> že rev. Ciril gledal na to, da !x> tvojo dušo očistil madežev 1 Zmolil bo za te par očenašev i ti če-šenasimarij na čast blaženemu Antonu od Krila,-- -fo-JohaF. b. prosi vseh grehov ! — Oj t: katoliški humbivg, z vsemi tvojimi junčki, na čelu jim Ciril!
Janez, uprašam te, čemu hodiš vsako nedeljo po trikrat v cerkev? Le na videz — kaj ne? Drugi si moramo misliti, da si pobožen! Ila haha! Johanče, mi dobro vemo, da hodiš v cerkev le iz hinavščine. Naš Janez kaj g'oboko v žep p< seže, ko pride mcžnar. Ako pa pride k njemu hrom siromak in ga i>oprosi miloščine, pa ga zapodi z besedami: "I have no money for you." — Hinavec, idi k svojemu učeniku Cirilu in naučita se skupaj istega: "Lačne nasititi, žejne napojiti" itd. —
Se nekaj o naši slovenski cerkvi. Kdor hoče videti pravi hlev, kjer se opravlja služba l>ožja, naj pride v Pueblo. Tukaj imamo cerkev, ki je znotraj in zunaj podobna konjskemu1 hlevu. Seveda vsa čast gre vrlemu cerkvenemu odboru in pa našemu Cirikvsu. Rojaki v Pueblo, ali vas ni sram priti v takšno nesnažno cerkve? Koliko denarja se je že.nabralo za cerkev, a ta je še vedno taka kot je bi'a! Zakaj'ne isprašate odlxira, kje je denar — in J zakaj ne primete Cirila za njegovo j grešne kosti in ne zahtevate od njega poštenega računa? Odborniki, ako ne znate šteti do pet, čemu pa ste potem prevzeli posel, o katerem ! nimate pojma? Naj se vendar cer-1 kvenl odbor pobriga in očisti cerkev j
—	ako ne, bom priobčil njih-polna imena v listu "Glas Svobode ".
Zužerribcrčan. j
in obrekujc se, da jc veselje 1 če je kak ud bolan, kateri leži predsedniku v želodcu, potem bi mu najraje od jedel bolniško podporo. Iz kak snega vzroka, ne vemo. Najbrž (la igra pri tem veliko vlogo sama gola hudobija in nevošljivost. Zanesljivo vemo samo to, da ta Blažek — vako-rmt-so mu namreč. daJJ„JkG. s<t ga prvič z vodo polivali, — ne more videti onih rojakov, ki se ne klanjajo njegovi modrosti in ki se ne strinjajo z njegovo politiko. Toda Blažek, tebi je mogoče predsedniški stoleč omajan! Rojaki, pokažite pri prihodnji seji, da nimate želodcev za nje gove psovke I Izvolite na to odlično mesto moža, ki bo zastopal in vod i 1 društvo v slogi in napredku, kateremu bo mar blagor in ko rist društva, ne pa kakor Blažku, ki izkorišča društvo le v svoj? osebne namene. — Nadejal se je tudi, da bo dob:! vsvoj prostor še neko dru-go društvo.— pa tukaj je slabo naletel; Blažka [»znajo že od poprej, ko je še bil sam član dotičnega društva! Odstopil je, ker mu ni nekaj ugajalo in pričel je opravljati v javnosti uradnike. Blažek, doka-ži! Enemu takemu opravljivcu je dotični uradnik že zavezal jezik pred sodnijo. Tudi tebi so bo isto zgodilo, če ne boš miroval. —
Za danes dosti. Dragi kompare, če ti ni kaj prav, pa se oglasi!
Več članov društva.
Opornim. Illaiek ni predsednic kakega društva, ki spada v S. N, P. J., marveč pri avstrijskem >lov. pod p. društvu. To'iko, da rie bo ka ke pomote.
Stippville, Kan*., 17. nov. 1 V ta namen, da bi "Glas Svobo-; de" pričel kmalu izhajati dvakrat I na teden, pošljem tukaj za dva nova naročnika, katera sedi pridobil, in !e želim, da bi se tudi ostali naročniki enkrat zganili in vsak pridobil vsaj enega novega. List, ki vedno prinaša dobre novice, posebno pa dobre dopise in druge poučne stvari — ne sme nazadovati, temveč napredovati, in k termi moramo tu di naročniki pomagati.
J. Zakrajšek.
Ca ran vi II City, Kans., 20. nov. Pri nas gre z de!om tudi sedaj v zimskem času precej dobro, in plača je še dosti primerna delu. Delo se dobi lahko, in ni nevarno, kakor je po drugih krajili v premogo-kopnikih. Slovencev nas je lepo število, in vsi se počutimo dobro — mnogo bolje kot v stari domovini.
Napredujemo bolj počasi, to pa iz različnih vzrokov. Pa bo že pregnal veter tudi te megle, katere nam sedaj ovirajo vid. Posebno se kaže to pri nekem društvu, čegar pred sednik jako oblastno in surovo nastopa. Pri društvenih sejah napada posamezne člane, ki ne trobijo ,v njegov rog, z uprav barabskimi iz-razi — namesto da bi še sam gledal na to, kar je njegova dolžnost, da se seje vršijo mirno, dostojno in resno. Pri sejah se neti sovraštvo1
Milwaukee, Wise., 15. nov. . Tilda "S'oga" štv. 16 v Milwaukee je prejela od zapeljanega društva "Bratje Svobode' štv. 26 v Cumberlandu, \Vyo.. že večkrat o-menjeni poziv, kakoršnega so menda dobila vsa druga društva S. N.
P. J-
Priobčnjemo ga dosloVno:
"Slovensko Na roti no Podj>or-tio Društvo "Bratje Svobode" štv. 26,
Cumberland, \Vy©., it. nov. 06,
Bratsko nam društvo! "Bratje Svobode" štv. 26 S. N. P. J. v Cumberlandu, Wyo., je sklenilo v svoji izvanredni mesečni seji z o žirom na razpravo afere treh glavnih Jednotnih uradnikov, namreč predsednika Ivana Sto ntča, prvega tajnika M. V. Konda in blagajnika Frank Klobučarja, priposlati na vsa bratska nam društva, spadajoča k S. N P. J., sledeči poziv:
1.	naše društvo apeluje na Vas z željo, da sklenete tudi Vi sklicanje generalnega zborovanja, torej shod v smislu vseh društvenih delegatov ab zastopnikov krajevnih društev podrejenih v to organizacijo; konvencija bode preiskala1 vso afero prizadetih treh Jednotnih uradnikov ter jih odstranila in nadomestila z novimi.
2.	z namenjenim zborovanjem si kot članii S. N. P. J. štejemo v pravico in dolžnost delovati na to, da se razburjenost, katera bi utegnila nastati, ublaži in pomiri, in da zadobi naša napredujoča
organizacija zopet dobro podlago, moč in ugled;
3. prosimo Vas z željo, da nam svoje mnenje z določnim izrazom sporočite vsaj do konca t. m. — Sprejmite naš dtuštveni pozdrav.
V imenu odbora: John Schwarzkoblar lr., preils. Jan Medved lr., tajnik. J. P. Korpnick lr., zastopnik.
Pač žalostno, da si bratje v Cumberlandu ne morejo napraviti lastne sodbe glede stvari, katero so prejeli od osrednjega odbora.
Jasno je torej kot beli dan, da ne mislite s svojimi' možgani, temveč ste si jih morali izposoditi od svojega paše tam nekje iz Chicagc, kateri Vam je to famozne "apela-cijo'' narekoval.
G, Zavrtnik res ni neumen fant, — namreč kar se tiče spletkarjenja in zahrbtnosti!
Kako lejx> se sliši, ko g. Zavrtnik I>o svojem telefonu — po društvu "Bratje Svobode" — narekuje vsem društvom, ki spadajo v Jed-noto: "štejemo si z' pntrico in dolžnost detmniti na to, da set razburjenost. katera bi utegnila nastati, n-blači in pomiri, in da zadobi naša napredujoča organizacija zopet dobro podlago, moč in ugled''l
Za pet krvavih ran Kriščovih, kedo pa vendar dela v Jednoti razprtije? "Ni"!i' to' ravno" Viti /avntiiV,"ki*to? žari in to/ari, a ima še predrznost govoriti o pomirjenju ?1 Zvedel s-m, da se je proti nekemu rojaku :zra?il, potem ko je propade! pri zadnji tožbi proti Jednoti: "Ne bom miroval, če vse hud:č vzame!" — To je menda zadosten dokaz za njegovo "miroljubnost"I?
Pritrdimo mu pa radi, da Jednota napreduje, da ima1 moč in uigled, — a tisti, ki ji jemlje ugled, je ravno Zavertnik.
Hm, in i>otctn trsta "dobra podlaga"! Bratje Svobode, povejte nam vendar, koga si mislite pod 10 "d< bro pod'ago"? Morda1 Zavrtnb ka? Kako ste pač smešni! Saj vendar sami trdite, da Jednota 'napreduje — kaj nam je ]K;tem treba "Zavrtnikove dobre podlage"!
Nadalje zahtevate, "bratje svobode". naj Vam s|>oročinio svoj sklep vsaj do konca tega meseca. — (>čka Zavertnik bi seveda radi zvedeli mnenje vseh društev dctlej, preduo izide "Proletaiec", da natančno vedo, kako stvari stoje; kajti če je človek s:gtvren, se da vse boljše "operirati" in se lahko z večjo samozavestjo nastopa; v temi tavati, pa ni tako priporočljivo. Patriarh Zavrtnik torej ve, kaj deia in kaj hoče! Jedino to je sitno, ker ima povsod smolo; niegovi prekanjeni nameni se kar hitro spregledajo in pridejo v javnost!
"Bratje Svobode" šrv. 26 v Cum-berlandu, oprostite nam torej, da Vam ne moremo dati zaželjenega dgovora v zaprtem pismu, pač [»a smo pris;Ijeni dati Vam ta odgovor javno. Mi nismo zahrbtni in ne poznamo stranskih potov: kot od-kriti poštenjaki posvetovali se bode mo glede afere sami med seboj, in naš sklep pos'ali naritrfiost na cen-
tralni odbor, — in nikomur drugemu! Tako bi morala storiti tudi vsa društva, če imajo kaj moštva — a ne se sramotno dati izrabljati po in'trigantu Zavertniku, ki je sam izjavil, da1 hoče Jednoto uničiti.
Društvo "Sloga" štv: 16. S. N. P, J. v Milwaukee, Wise.
Ivan Kalan, tajnik.
ZaHtonj'
dobite Severov slovenski almanah, ki ima že nad 25 let prvenstvo med drugimi koledarji itd. Izdaja/ za 1. 1907 je sedaj dogotovljena; ista je letos mnogo večja in krasnejša kakor prejšna leta in ima 95 predalov koristnega in zanimivega čtiva, poleg tega i<2 koledarskih stranij in ravno toliko strani za beležke. V tem almanahu je za vsacega nekaj; v kratkih besedah so podane zdrav niške |X>m či v raznih boleznih, kako se z istimi postopa, — nadalje statistika, poučljive stvari za obrtnika, kmeta, gospodinjo itd.; smeš-nice, pripovesti, zgodovinski članki, vremenska prerokovanja itd. itd.
Ta almanah lahko dobite zastonj po lekarnah ali če se obrnete pismeno na W. F. Severa &o.t Cedar Rapid, I< \va.
N'ov koledar.
- 1 'rtv! Vraiki'.'U jtfcjel; >li]0. 0_d.Jp'. sipa Trinerja; izdelovalca zdravil nega grenkega vina, krasen stensk' ko'edar za leto 1907. Originalne slike na tem koledarju napravil je slavnoznani češki slikar E. Nad-herny in so izvrstno slikarsko delo. Iste namreč predočuiejo vkrcanje izseljencev, druge zopet nabiranje zelišč v starem kraju, iti tretje zopet trganje grozdja v kalifornijskih vinogradih. Koledar nudi |>oprečn0 sliko, iz česa in kako sc dela Tri nerjevo zdravilno grenko vino.
Ta lepi stenski koledar lahko dobite, ako pošljete ioc v srebru ali poštnih znamkah. Pišite na J os. Trinerja, 1995 Ash'and ave., Chicago, 111.
Zgine,
Mayenski knezoškof je večkrat primerjal človeško tebi z mlinskim kamnom, rekoč: "Če sipljete pod njega pšenico, jo zmelje v moko, če nič ne sipljete,, vseeno naprej melje, ne melje pa pšenice, marveč «brablja sam sebe. Ravno tako je s »človeškim telesom." — Človeško telo, ako dobiva dovolj tečne hrane, jo pretvarja in pošilja po vseh svojih organih; če pa iste ne dobi, |>o-tem gine in naposled propade. Vsaka prememba vašega teka je znamenje ne zadostnega delovanja prebavnega sistema, iti zahteva za od-pomoč Trinerjevo zdravilno greu ko vino. Tek se Vam zo|>et hitro povrne in vsi organi bodo zopet pričeli redno delovati. Za vsako ne-rednost v želodcu n črevah je Trinerjevo zdravilno grenko vino naj-boljŠe sredstvo, na katero sc smete vsakčas z gotovostjo zanašati.
Dobiva se- v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josipu Trinerju, 799 So. Ashland Ave., Chicago, III.
Zastonj dobite.
Veliko sliko, ako naroČite dvanajst kabinetnih slik, pri fotogrufu
Dobro delo, zmerne osne,
MODKRNI F0T0GRA- ^ KIČ1NI ATELIJE
I L. Hagendorff. |
^ Vogal Reed in Oregon ul. ^ £ V MILWAUKEE, WIS. ^
^ Znižane cene za poroč- ^ ne slike.	^
tfiUJMiMJlUUMUUJUR
STARA IN IZKUŠENA
Lunard line
.....i** i«Jr-.....
PREVAŽA LJUDI IN BLAOOČEZ OCEAN
EIBELALTftR, GENOVA, HAEPEL ITO.
LEPI, VELIKI IN NOVI
PARNIKI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA"	13,600 ton.
"SLAVONIA"	10,600 ton.
••PANNON1A"	10,000 top.
"ULTONIA"	10,400 ton.
Iz New Yorka od plujejo NAHAVNOHT V ITALIJO. Obrnite Be do nosili zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navodila o cenah in času kedaj parniki odplujojo.
S* lič.Jo «a»ntj«!	;
F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn Str.	ohicaoo.
I'. Nrlioenliofeii Ilrg. Co'h.
Najboljše pivo je
|Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III.
Edward Pauch
-gostilničar-
663 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL.
Slika predočuje zlato tlumsko uro (Gold filled.) J AM CI SE ZA 20 LET.
V naravni velikosti alike.
KoloBoyje jo najboljši ameriški izdelek
-Elgin ali Wnlthom. tj* f A AA Te vrste ura stane le ^J/I-a.vv
V obilo naročbo Be priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani
Jacob Stonich,
72 E. MadiHon Nt.
Chicago, 111.
Pozor!
Slovenci.
Pozor!
"Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM
Sveže pivo v sodčkih in Luteljkah in druge roznovrstnejnoravne pijače— najboljše in najfinejšo unijske smodke. Potniki dobe
čedno prenočišče za nizko ccno. Postrežba točna In Izborna? ,
\
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča
Martin Potokar, 564 S. Centre he, Chicago, III.
MATIJA KIRAlt
GOSTILNIČAR
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke.
TELEFON ŠTEV. 777
Slovenski foto-grafični atelije mej Slovenci dobro znan. Izde-lujo nojlepše slike različnih velikosti po najnižjih cenah.
1941 Euclid Ave.
CLEVELAND, 0.
Kasparjeva držav-na banka.
623 Blue Island Ave. Chicago, III,
plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30/lec. po 3 odstotke obresti. Hranilni prodal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele Bveto in prodaja se tudi vozne liBtke (šifkarte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police.
12342547
O LAS BVOBODB
VESTI II STARE iz jugoslovanskih pokrajin.
Dolenjska proga Trebnjc-Št. Joni.
Pod predsedstvom železniškega ministra) Dr. Derschatte vršila sc je dvettrnai konferenca o stvari gradnje dolenjske železniške proge Trebnje-št. Janž. Gradnja železnice stopila je sedaj v odločilni stadij in se najbrž kmalu prične z izvršitvijo načrta, zlasti ker se minister zanima za to železniški) progo.
Mrtvega so našli.
23. oktobra so našli lovci v Krunvperškem gozdu že od lisic o-glodano moško trup'o. Ker je imel mrtvec prebito črepiujo, je domne vanje o samomoru izključeno. osebi trn* rjenega so spoznali že tri tedne pogrešanega 35letnega Alojzija Miša jKKlomače Primškovega Lojzeta iz Gorju še pri Dobu.
Spomenik kardinalurttailikofu dr.
Missijit
Ilivšemu ljubljanskemu škofu in poznejšemu goriškemu nadškofu in kardinalu, hočejo duhovniki postaviti spomenik na Sveti gori na Goriškem, kjer pokojnik počiva. V ta; namen so že prefrigano začeli napeljavati votlo na ta mlin. Vraz-ne klerikalne tiste p-.šejo, d^ s-3 pobožni romarji, ki hodijo na Sveto goro, silno žalostni, ker kardina' še nima spomenika! V ljubljanskem "Slovencu" piše neki duhovnik, da bi morali obe škofiji, goriška in ljubljanska, postaviti "za složnemu nadpastirju" primeren spomenik, češ "hvaležni verniki bodo radi prispevali"! — Že zopet verniki 1 Kaj niso prav nič za dru gega verniki tu nego samo zato, da jih izžemajo dan za dnevom katoliški duhovniki? Če hočejo postaviti spomenik kardinalu, naj1 mu ga postavijo duhovniki, saj imajo dosti denarja. Ubogo ljudstvo oa naj pustijo pri miru, saj- že tako vedno le daje in daje! — Vrhutega pa i* rajnki Dr. Missia Slovencem ve5 škodil nego koristil.
Na sodni ji v Ajdovščini je v noči na 28. m. 111. nastal ogenj v neki sobi in je [»gorelo mnogo aktov. Ogenj so k sreči pogasili, predno se je mogel" razširiti po na-slopju.
Neznan samomorilec.
V	Selcah pri Seutj>etm na No-trajnskem so našli na travniku okoli 60 let starega moža, ki se je sam končal. Samomorilec je bil eiegant-no oblečen in bil žid.
Nadvojvoda Oton je dne t. novembra t, 1. umrl v Wiihrtngu v starosti 41 let. Pokojni nadvojvoda je bil brat avstrijskega prestolonaslednika Ferdinan* da ter bil vsledtega prestolu prav blizu. Njegova sinova se smatrata za bodoča prestolonaslednika. (Potomci sedaj nega prestolonaslednika Ferdinanda namreč ne bodo imeli nobene pravice do krone, ker se Ferdinand ni "stanu primerno" o-ženil, marveč je vzel "le" češko gr< fico Chotek za ženo!) — Umrli nadvojvoda Oton je ]x>stal leta J9°5 general kava'crije, a kmalu nato je m ral vsled bolezni izstopi-t; z stalne armade.
I 'odovod v Radovljici.
Dolgo časa se je trudilo mesto Radovljica na Gorenjskem, da dobi toliko potrebni vodovod.\ Bilo jc premagati mnogo zaprek, največ fi-nancijelnih. T trdi vlada je na tozadevno prošnjo priskočila na pomoč in dovolila za zgradbo tega vodovoda 40'» kot prispevek t. j. skoraj polovico vseh stroškov, ter obe-nem odredila, da se bo vodovod gradil kot občinsko podjetje. Dela se bodo oddala konkurenčnim potom in se kmalu razpišejo.
Grozodejstvo norca.
V	blaznici na Reki je neki norec s sekiro napadel ponoči svoje speče tovariše ter je dva tako nevarno rani!. da bosta teško okrevala. V spalnici je bilo skupaj pet umobol-nih. katere so pa zdravniki imeli vse za mirne blazne in so jih pustili prosto hoditi po bolnici. Ob taki priliki je eden izmedi njih ukrade! nekje sekiro iti jo skril v svojo postelijo. Ponoči, ko ie vse spalo, je rtaparfe1 svoje tovariše. Na hrup
in vrišč so prileteli strežaji in so komaj premagali pobesnelega. Ta nesrečnež je pred leti tudi svojo ženo s sekiro ubil in so ga šele potem dali v blaznico.
Drzno goljufijo je izvršila neka ženska v Trstu. Pr ši« je s pismom tvrdke Mandell dr Co., poginoma pravilno podpisanim, v frlijalko banke "Uredita"; pisano je bilo, naj se iztoči prino-s teljici pisma 10 runumskih delnic v vrednosti 1370 K. To sc je zgodilo, čez čas pa izvedelo, dal tvrdka ni poslala nikogar po delnice.
Ob dalmatinski obali je 30. oktobra razsajal grozen orkan, ki. je napravil mnogo škode. Lomil in ruval je drevje. Mnogo so trpele v pristaniščih tudi ladije.
Medvedko so ustrelili v Lloydovem lovišču v Srednji vasi pri Kočevju. Bila je teška 91 kg. Dva mladiča sta ušla, a so jih zasledovali. Medvedko so prepeljali skoz* Ljubljano v Trst.
Iz Celja.
V nedeljo dne 31. oktobra zjutraj je neka kuharica povila dete, ga zamotala v posteljo ter odšla potem k — nuisi! Po njenem odhodu se je stvar takoj zasledila in obve-stik? .se je nemudoma policijo. Nečloveško mater so aretovali v cerkvi. — Res jxjbožna ženska!
Utrgal se je velik kos hriba med Piasotn in Li-čem na Hrvatskem. 15i 1 je velik naliv. Utrgalo se je, ko je drdral pod hribom j»oštni vlak; velik del proge jc popolnoma zasut; lokomotiva je bila vržena s tira. Potniki so morali okoli hriba na drug vlak.
Naznanilo.
Pri zadnji seji' podpornega društva "Slovenija" C. S. B. P. J. štv. 44 se je vs'ed sklepa znižalo vstopnino na $1, m to v svrho, da podamo rojakom, ki še ne pripadajo nobenemu društvu, ugodno priliko, da se zavarujejo za bolezen in za slučaj smrti. Zavarovanje je dandanes gotovo za vsakega pre-potrebno.
P.r\>omnitiipa moramo, da je znižanje pristopni-ne le začasno, in po preteku gotovega časa prilika ne bo več tako ugodna.
Društvo "Slovenija" je eno naj-starših slovenskih podpornih društev ter tudi usmrtnina izredno ugodna.
Opozarjamo vse ccnicne rojak;, ki želijo postati Člani omenjenega društva, da se prijavijo pri kateremkoli dništveniku ali pa 587 So. Centre Ave., da dobijo potrebna nadaljna pojasnilajn navodila.
Odbor.
Znižane cene
za potnike po Nickel Plolezel eznici
so veljavne s 1. novembrom 1906 naprej in ostanejo tako dolgO v ve: Ijavi, dokler se drugače ne ukrene. Cene za lokalne potnike na vseh postajah Nickel Piate železnice so znatno zniža/ne od prejjnih cen, in sicer sledeče:
/'ni' razred: Iz Chicago v Buffalo $10.50; Erie $8.55; Cleveland $6.75; Bellevue $635; Fostoria $5.70; Find'ay $5.50 in Fort Wayne $375-
Drugi razred: Iz Chicage v Buffalo $9.50.
Glede znižanih cen za vsa druga mesta, kakor tudi mesta, ki so v zvezi z našo progo, in mesta, kamor vozijo naši vlaki direktno onstran Buffalo — blagovolite upra-šati na postajah, kjer kupite vozni listek.
Mestni uradi 107 Adams Str. in Auditorium Annex, postaje La Salle St. Sta.;" 31th Street, Engle-wood, in Grand Crossing, Ind. "Telephones" Central 2057 in 6172.
Jai'ua zahvala.
Veliko učeni zdravnik Dr. F.. C. Collins M.I.
Jaz Vam naznanim, da sem Vaša poslana zdravila porabil in sem se popolnoma z njimi ozdravil. No-bene bolezni nc čutim več in Vas srčno lepo pozdravim in se Vam srčno lepo zahvalim za Vaš trud.
Jakob Spehek, P. O. Chisholm, Mrnn.
Rojaki Slovenci
Črtajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE"
Novih 50.000
se zastonj razdeli
med Slovence
Knjiga ..ZDRAVJE'
Katera v kratkem izide od nlnviic^n im ob^e znanega:
Dr. E. C. COLLINS M. I.
Iz nje bodete razvidih', da vam je op edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevojji.
Knjiga oblega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere zr. more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejšl svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico.
.........,lz tr ImjigeJxxtate raz videli.. di je Dr. B,. COLLINS I, edini, kateremu
je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kroničue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Cenjeni gospod Collins M. I.
Vam naznamain d* tem popolnoma »drav In m Vam pretrfno zah-valim ta Vaia zdravila ki Ms mi jih poiiljali Iti to Vam refeui. da takega idravnika g* nI, kakor tie VI in Vaia tdravila to ret najboljla. ki to ml prav fino nucala. Jaz tem ti dotli orlzadeval pri druzih zdrav-ni ki ti, pa mi nito nifuxmiagali. ToraJ, kateri ne verjame, naj te do mene otirne in jat mu bodem natanfno pojasnil, da tie Vi ret en itkulen zdravnik, da tacega nima voi »vet.
Toraj lo pisemcu končata ter Vam Mitjam hvalelen do hladnega
*r0bft'	ANTON MIHBLIČII
II B. jglh St. N B.
Clevelan. O.
Velespostovanl Dr. E. C. Collins M. I.
jat te Vam najprvo lepo zahvaljujem ta Vala tdravila in Vam ve. telo tporočnjem. da tem zdrav ne Čutim nobenih bolečin vefi in ludi lahko delam »tako delo Vam naanaaim častiti go.pod, da jat tem po Vaiih zdravilih zadobil prvotno tdravje in root nazaj. kar te nltem Iroital, ker jaz tem »e poprel 4 inesc« zdravil pri druzih zdravnl* kih: vtaki mi je obljubil, da me ozdravi, a ja bilo »to zaman tamo da to mi lepe praznili. Sele potem tem te na Vat obinil. ko tem uvi. del. da mi drugI ne tnoieio pomagali. Ja» Vat bodem vsakemu bolniku priporočal, da naj te do Vat obrne.
Sedaj te Vam ie enkrat lepo zahvalim ter otianem
Val Ukreni prijatelj ]. LOWSIIA.
Jenny Lind Ark.
Na razpolago imamo Se mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. ZatoraJ rojaki Slovencll ako ste bc^nl aH slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, praŠatte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
140 WEST 34th ST., - NEW YORK, IV. Y.
Potem sinete z mirno duSo biti prepritani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, |e isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ore popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od 10—i popolntlne.	_ _ _
Edina vinama, ki toči najboljše kalifornijska in imporlirnnu vina. Kdor pije naše vino, trdi,da še ni nikdar v Bvojem življenju pokusil boljšo kapljico, Vsi dobro došlil
i <emu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svo;e, mo-Kočo še popolnoma zdravo zobe? 1'usti si jih zaliti a zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
l)r. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
544 BLVE ISLAND AYE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno
"GOSTILNO
na 257 . 1st Ave,Milwaukee, Wl«.
Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro do-
šel. •	C. HOFBAUER.
\
— (>24 So. Centre Ave. —
Ediui sloveutki krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo štirih vse po zmerno nizkih cenah
Chicago, III.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca sodovice mineralne votle in drugih neopojnih pijač.
62— 84 Fisk St, Tel. Canal 1405
N a z d a r mlaki!
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni
=Saloon*
Točiva vedno sveže pivo iu prit-tne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen posetse priporočava
brata Košiček
»I S. Centre tu. Chicagi, III.
0LAB SVOBODI
^ 7
"Tf" \
Y
1880
1906
Vnetje sapnika
Nobena bolezen se tako hitro ne ukorenini ktikor pnhlajenje, ki kasneje povzroči vnetje sapnika in drugih organov, ki nabirajo zrnk za pljnča, V drugih organov, ki nabirajo
zrak za pljuča. V sapniku se nevarno bolezen. Ker ga je red-vendar je taka nevednost kasneje človek hitro ne1 začne zdraviti šico. Da bo pa teh bolezni in jih že imate, isto tem hitreje od-dravi vse take bolozni v najkraj-
SEVEROV
za
mm
BALSAM
fPLICE

1» M«
h It I" <*" ■•"»
,„,.,».<,I,..
.1 NHl U-1..I**
crmA L»wv« 4—d
jnfscvtftacov
prehhijenje spremeni v še bolj koma spoznati za kaj nevarnega, nekaj prav neznosnega, Ako so lahko dobi kasneje jetiko ali bu-nndlog tem lažje varujete, in če stranite rabilo zdravilo, ki oz-šom oasu. in to je:?
BALZAM
pljuča,
ki zdravi vse bolezni grla, vratu zdraviko in drugih ljudi, ki so ga poskusili.
in prs ter je že priporočan od 7w 11,1( n )M i i . 1 m že prodaja 26-let.
Cena 25c in 5()c.

Izrinjenje Frotm Bolezen hrbtenice Rano Nevralgija Opekline Odrgnine	Izbruh
Bule Otekline Trganje	Rak
Vsaka goriomenjena bolezen pride i a členka lil lf v £4 M t h. Ali bi ne bilo nmcstro. ko bi bil vsak zato pripravljen ter imel vedro pri reki najboljšo zdravilo za vse gori navedene bolezni, ker res izvrstno deluje v vseh slučajih.
•••••••
Severovo Olje sv. Gotharda
•••••••
ie vedno na ponudo ljudstvu ob tokih slučajih; ozdravilo jeie več ljudi v pretočnih 25 letih in dobilo več pohval kot bi ta list mogel popisati v svojih kolonah mnogih rzduj. Bodite previdni, in ko potrebujete zdravil« up,siajle 7« bevuoc ^^^^
V vseh prodajalnah. Zdravniški svet prost.
Ixx]______
Jakob Dudenhoefer
VINOTRZEC
339 Grove Street,
Milwaukee, Wisconsin.
Priporoča vsini slovenskim salonom svoja livrst-na vina in likerje. Ima v zalogi tudi Im-portlrana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka.
P. J. Ded rich je pooblaščen sprejemati naročila in denar.

ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje nujbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
| LAQER | M AO NET | GRANAT
It a/, vaza pivo t steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi Be oberniti do nas. kajti mi te bodemo zadovoljili.
K----H
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vodno svežo najfinejše pijoee-"athiB lieer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsaee-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tabl e). Solid .na postrežba zagotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoma:
MOHOR MLADIC
617 S. Centro Ave. blizo 19 ulioe Chicago, III.
£

V0DAK-0VA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno za zabave in dvorane za zborovanja.
TELEFON ČAKAL 7041
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da zamoremo vsluiitl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poStnlm potom. Vi lahko denar na vsaki poŠti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
Pilit« po navodil* na
SOUTH CHICAGO SAW85 Uil
278—92nd Street	Chicago, III.
**¥¥¥¥ *'rrrrrr
Zanesljivo varnost
Vom nudi,
INDUSTRIAL SAVINGS RANK
652 Blue Island Ave.
s svojimi privatnimi predali za vlaganje in shranjevanje dragocenost i j
Celoletna najemnina znaša SJ.OO.
VSAKO SOBOTO ODPBTO DO 8 URE ZVEČER.
Ustanovljena 1890,
RAZNO.
Kilumjc — prepovedano!
Glasno kihanje na ulici jc v "napredni" Nemčiji prepovedano kot "nedostojno obnašanje" jn sc policijsko kaznuje! Pred nekaj časom bil ju iiz tega raz'oga prijet neki meščan v mestu Muhlhausen, ki pa je ušel "zasluženi" kazni lc stem, da je strogemu sodniku zdravniško dokazal, da ne more drugače , kakor glasno kiliati, ker ima neko nosno bolezen. — Takih slučaje vi pripetilo sc je že več — in potem naj še kdo "reče, da svet ne napreduje, in da razne vlade niso prepojene z velikimi idejami, ki bodo človeštvo rešile!
Smrtno kazen odpravijo na Francoskem. 'Pravo sodni minister je predložil zakonsko osnovo, katero je ministerski svet odobril in katera je bila v zbornici tudr sprejeta. Vojni ministei Picquart predlaga, da se odpravijo tudi vojna sodišča.
Korupcija v Son Francisco.
Preiskave radi škandaloznih jki neverb in goljufij so v teku. Skoro en mi'ijon dolarjev, ki so bili namenjeni1 za podporo onim, ki jim je |>otres vse uničil, jc zginilo v žepih raznih brezvestnih uradnikov. Tudi mestni župan Schmitz se nahaja v onej čednej družbi, ki so krauU Kradlo sč" jtrvse vprtrk-r denarne podpore kakor tudi cele poši-Ijatve živil in obleke. — Pri današnji splošni korupciji je skoro nemogoče. da bi prišle kdaj vse lum-parijc v popolni nagoti- nai svetlo. Z nakradenim denarjem sc l>o pod kupovalo, da l>o veselje, in vse se bo lepo potlačilo.
Parnik se potopil.
Na Velikem ali tihem oceanu blizu obrežja države Washington trčila sta skupaj dne 18. t. m. dva parnika "Di.\" in "Jeanie", od ka-ter'h se je prvi v par trenutkih potopi!1 in potegnil sabo v morsko glo. bočino 42 potnikov. Rešilo sc jih je pa 39, med temi tudi kapitan. Nesreča se je pripetila vsled napačno razumljenih signalov.
Žalostna smrt je dohitela našega rojaka J. Siineca v La Salic, 111. V trenotku, ko je hotel iti čez ulico, pridrvel je ccstn' električni voz in ga tako nesrečno sunil, da je v 10 minutah izdihnil. Star je 27 let in je šele nedavno prišel v La Salle. Natančnejši |K>-datki so nam Še neznani.
Društvene vesti.
•BBBBBEEBBB&*
Društvo "Bratstvo" štv. 4. S. N P. J. v Steel, O., vabi svoje člane 11a 2. decembra t. 1. vršečo se sejo Na dnevnem redu je \olitev odbornikov in druge važne stvari.
Člani iz Neffsa in Glencoe, ki sc brez zadostno opravičenega vzroka seje nc udeležijo, >c kaznujejo z g'ol>o 25c, kakor je bilo sklenjeno pr; seji dne 4. novembra t. 1.
Oni člani, kateri ?o z asesmen tom zaostali, se opozarjajo, da to poravnajo, ker bi se drugače moralo z niimi postopati po pravilih člen 2, točka 4.
Na sejo se vabijo tudi tisti so-ilrngi iz Glencoe, ki želijo ustanoviti novo društvo.
Ivan Kravatija, tajnik.
lika, pristopati v večjem številu k S. N. P. J., znižalo je društvo "Delavec" štv. 8 v So. Chicagi pristop ne stroške za J?i ; vse skupaj znaša sedaj le $3.25, to je $2.25 za pristopnino, $1 pa za zdraviliško pregledovanje.
Pozivamo rojake po So, Chicagi in okolici, kateri še niste v nobenem društvu, dai prijavite čim preje svoj pristop.
Avguštin Avčin, finančni tajnik.
!!Nove knjige!!
Nabavili smo si mnogo knjig, ]>o-učnih jn zabavnih; izbrali smo naj. boljše, kar se sploh more dobiti v slovenski literaturi. Opozarjamo na spopolnjeni imenik naše ktiji ževne zaloge, katerega prinašamo na drugem mestu. Ljubitelji knjig, kateri bi si radi razkrili svoje duševno obzorje in ki si želite duševnega razvedrila po trudapolnem delu, — posezajte pridno {>0 njih I Romani s'avnega poljskega pisatelja Henrika Sienkiewicza so svetovno znani in prestavljeni v vse kulturne jezike. Mislimo, da nI Slovenca, ki bi teh krasnih roma nov ne čital z največjim užitkom. A tudi druge knjige, kakor: Marco Visconti, Trije Mušketirji, Islandski ribič, krasne pripovedke Jankota Kersnika in Cankarjeva Knjiga za lahkomiselne ljudi — so -vsega--priporočil-i. ,wednpt. Janko Kersnik in Ivan Cankar sta sploh ena najboljših slovenskih pisateljev. Sicer so [>a vse knjige, ki so navedene v našem ceniku, vredne, da se jih čita, ker smo zbrali najboljše. Vzemite, berite in prepričajte se!
Misli.
"Kdor zaničuje se sam — podlaga je tujčevi [x.'ti."' Dokler bo delav->tvo še tako zaslepljeno, da ne bo samo sebi zaupalo, marveč premo-teno {>0 blestečih obljubah volilo raje nasprotne kandidate, tako dolgo bodo se vedno lahko nosili naši nasprotniki glave pokonci in po končanih volitvah norce brili iz nezavednih delavskih slojev.
IŠČEM svojega brata John Sus-man, doma iz Rakitne lištv. 81.
Frank Susman, J umbo Hotel, Columbia, Nevada.
I'alHlo k seji. Cenjeni bratje društva "Triglav' štv. 2 v La Salle. II!.. se opozarjajo. da se udeležijo polnoštevilno prihodnje društvene seje v nedeljo, dne 2. decembra t. 1. Na dnevnem redu so volitve novih odbornikov za leto 1907 in vaz ne zadeve.
John Vogrič, tajnik.
\
Društvo "Slavija" štv, 1 v Chicago III., ima svojo redno mesečno sejo drugo nedeljo v decembru, t. j.
9. decembra 1906. Po'eg drugih važnih stvari^ ki jih je rešiti pri tej seji. je tudi volitev novega inlbora za prihodnje leto.
Frank Klobučar, predsednik.
Znižana pristopnina. Da se da rojakom ugodnejša pri-
Vedno pri ro i.
Zdravnik more bivati daleč, ako pa imate dobro zanesljivo nemško domaČe zdravilo.
»it. mSML
AMCHDB PAW ESFELLER
v Bvoji hiši. ga morete vedno celo v težkih slučajih revma-tizma, nevralgije, protina, lumbago. boleoin v hrbtu in nahodu v porabljati. (4)
I 115 leten vspeh. 2o in 60c.
■fti F. Ad. Rlchter & Co I A I A 215 Pearl Str. I Vfr New Vrok City.
Našliastopnlki.
Za državo Michigan in Minnesota : J. Molek.
Za Conemough, Pa.: /. Dricelj.
Za Johnstown, Pa.: M. Štrukelj.
Za državo Kansas: P. Obrcgar in Stefančič.
Za državo Wyoming: Lorcnc Demšar.
Cenjeni gospod Dr. E. C. Collins M. J.

GOSTILNA
"Pri ČEHU"
.">08-So. Centre Avo.
CHICAGO, ILL, Razne pijače - prost pri grize k. Postrežba poš-teua in skrbna. Prenočišče za potujoče občin stvo. Lepe sobe za sta-novanje shrono in tudi brez nje.
^C ^^ ^F^ ^^ jf ^^ ^f^ ^^


_

Med nebeškimi svetovi.
NARAVOSLOVNI? Č B TIO E
t? JTUrejuje Ivan Kaker.
Skrivnosti ..RIMSKE CESTE"
Vvod.
(Nadaljevanje.)
To so toraj1 svetovi izvirajoči 12 našega solnca, katero meri zdaj v
prerezu i87.°o°	0memU1 V
morami še neke vrste tudi -.z solnc-nega trupla neposredno izvirajocih svetov. Ti svetovi so takozvam "Asteroidi" in so jako majhni v svojem truplu, ker ne merijo v prerezu več nego povprečno po kilometrov. Teh svetovali kosov so našteli zvezdoznanci dozdaj že mnogo ^ez 324. Njih najkrajši tek okol' solnca men 1136. naijikdjši pa 2867 naših dir. 1> majhni svetovi se nahajaio mej tirom planeta Marsa in Jupitra, toraj daleč zunaj tira naše zemlje in tvorijo z gori imenovanimi svetovi vrexl družino našega osolnčja, ali na kratko: naše osolnčje.
Ker pa je "število solne, limrajo-čih nej>osredno iz prvotnega trupla, 1200 milijonov, si moramo mislit., da je tudi takih osolnčij ali družin "1200 milijonov" v brezdanjetn prostoru vesoljnega etra. Vsako teh osolnčij ima toraj svoje StevUo večjih in< manjših svetov z večjo in manjšo oddaljenostjo od svojega solnca, okoli katerega krožijo po razmerju izbeglosti in oddaljenosti
od istega.	j
Število planetov, asteroidov 1« trabantov je pač odvisno od velikosti solne in tudi njihove slučajne kemične vsebine, v čemer nas potrjuje to, da ima planet Jupiter, da-si je največji v našem osdlnČju, vender samo pet trabjmtov ali mesecev, dočim jih ima Saturn, dasi je mnogo manjši od Jupitra, osem. Uzroke temu razmerju natančno razmotriti bi bila stvar zvezdoznan-cev, vender smemo i mi biti prepričanja, da je isto odvisno absolutno le od kemične Vsebine, oziroma kakovosti snovi enega ali drugega solnca, o Čemer bode govora v naslednjem.
Pred nami toraj stoj dejstvo, da je 1200 mil. oso'n'čij v brezdan jesti, katera oso'ličja se po svojih planetarnih razmerah sučejo okoli prvotnega, t. j. materinega trupla in da vsa ta osolnčja tvorijo naše zvezdi-šče ah zvezdnato nebo, katero živi in se burno giblje po zakonih togi čudovitega nebesnega mehanizma.
Sedaj pa idinio še dalje v svojem opaž vanju, da pridemo do onega cilja, kjer nam postane samo ob sebi um-ljivo vse, kakor bi bila nai-priprosteja igrača.
Ze v prvem delu sem dejal, da obstoji med vsemi stvaritvami neba neka sorodnost glede kemične kakovosti nj hove snovi, o tem nam govori spektralna analiza t. j. način, kako se po barvi žarkov gorečih s nov i j da natančno doočiti vseb> na zelo oddaljenih nebesnih trupel.
S [K>nv čjo te naprave ali "špek-troskopa" je dokazano, da je večina na zemlji znanih kemičnih snovij zastopanih tudi v truplu solnca n tudi na drugih nebesnih truplih. Mej temi v površju solnčnega trupla nahajajočimi se snovmi so zlasti natrium, magnesium, calcium, železo, vodenec in tudi oglenec. Vse to je tudi v naši zemlji.
Vender se nahaja prav veliko metaličnih ali kovinskih snovij v solncu, kakoršnih v naši zemlji ni, kakor je tudi sploh vsebina solnčnega trupla bolj kovinska nego kame-nita, t. j. v solncu so še mnogo težje snovi, nego pa v naši zemlji. Vse drugače pa je s planeti, kateri so mnogo bolj oddaljeni od solnca nego je naša zemlja, n. pr. Jupiter, Saturn, Uranus in Neptun. Na teh svetovih je dokazala spektralna analiza, da je zelo malo težkih, t. j. metaličnih snovij, marveč največ takih, ki se dajo primerjati našim najlažjim mineralijam. Radi tega je tudi gostost teh svetov j ako rahla in njihovo truplo v primeri
mnogo lažje samo na sebi, nego naša zemlja.
(Dalje pride.)
CENIK • .
knjig, ki se dobivajo v zalogi "Glas • Svobode":
Robinzon stara izdaja) .. .. 6oc Zbrani spisi Jos. Jurčiča .. 6.6oc Mali vitez I., II. in III. del . 3 50c
Kralj Matjaš........ •• 5°c
Ročni slovensko-angleški rn
anglesko-slovenski slovar .30
Potop ..............3-20C
Preko morja ..........
Ojratov praporšček........35c
Elizabeta angleška kraljica ..20c.
Jama nad Dobrušo........20c
Vrtominov prstan........200
Eno leto med Indijanci .. .. 20c
Erazem Predjamski......20c
May Eri..............20c
Tiun Ling ............20c
Strelec................25c
Naselnikova hči......;... 20c
Poti turškim jarmom......2oc
Fran baron Trenk........20c
Poslednji Mehikanec......25c
Na preriji............25c
Naseljenci............25c
Stezjosledec............2(?c
V gorskem zakotju........2«
Za kruhom............200
Spisi Andrejčkovega Jožeta 1.25c Deteljica/; .T ~ .. ;vv. rv 3««
Krištof Kolumb..........40°
Kortonica............3°°
Žrtev razmer ., ...... .. -2.S
J. Pagliaruzzt, zbrani spisi.
2 zvezka............$—
Pavlina Pa j kova: Slučaji
usode.............. -75
Xa razstanku.......... 100
Sienkiewicz: Križarji (debel zvezek), krasen roman.. 2.60
Kirdiali, roman........—-8o
C,o veka r: O te ženske I —
črtice.............. 100
Zofka K veder: Odsevi .... 100 Marco Visconti — zgodovinski roman.......... 1,20
Trije Mušketirji — zgodovinski roman........ 2-5°
Islandski ribič..........—-6°
Sienkiewicz: "llrez dogme"
— znamenit roman .... i-S° (ir f Monte Chrlsto v 4 delili ........200
Venec slovanskih jiovestij,
II. zvezek..........—-5?
Isto: 111.. IV.. V-, VI., VIL
VIN. in IX. zvezek |x> .. — -ki Židovsko nravoslovje .. .. —>0 Cankar: Knjiga za lahkomiselne ljudi.......... I-25
Zofka K veder: L. naših krajev .............. I25
Koristka............ • - —-4°
Moje ječe............—-35
Dr. N'evesekdo: 4000 (zelo zanimivo in [»učljivo!).. —.60
Gozdovnik .. ..........—-5°
Pred nevihto..........—3°
Štiri povesti za slovensko
ljudstvo............—-20
Hoj za pravico........ .. —-5°
Za srečo............—-5°
Veliki trgovec..........—-6°
Križem sveta..........—-3°
lieneški trgovec........—4°
Narodna biblioteka, <► zvezkov različne vsebine, pouči jivo iti zabavno, vsak
za se..............—-20
Janko Kersnik: Zbrani spisi, 8 zvezkov, krasni romani in novele, zvezek po .. .. 1.25 Spisi Andrejčevega Jožeta:
M. Klander..........—.20
Amerika............—-20
Popotni listi..........—-20
Nekaj iz ruske zgodovine —.20 Kneipp: Domači zdravnik
(priporočljivo) ......—.60
Kraljica Draga, žalostni konec srbske kraljeve dinastije Obrenovič — zgodovinsko ............—.20
Marija hči polkova......—.20
Močni baron Ravbar......—.20
Iledvika banditova nevesta —.20 Viljem baron Tegctthoff .. —.3c
Stoletna pratika , .......—.60
Slovenski fantje v Bosni (zgodovinsko delo izza časa bosanske okupacije), 2
zvezka skupaj........ 1.50
Avstrijski junaki........—.7.?
Knjige pošiljamo poštnine prosto.
Kdor želi imeti eno tih knjig, naj nam poštnim potom pošlje naročnino.
Emil Bachman,
580 So. Centre Ave. Chicago.
Izdeluje društvene znake, gumbo, zaatavu in drugo potrebščine.
M®-Mirko Vadjiiia
priporoča bratom Slovencem svojo
imivNico.
390 W. 18. St. Chicago.
»»»»»o*
POZO K!	vozom
SLOVEN CI!
Kadar se mudite v mostu, no pozabite obiskati rojaka Frank Bernik, ki jo otvoril hotel na
44 Sherman Str. pri La Salle postaji.
ZAPOMIN^TE si : "KDIN1 SLOVENSKI HOTEL V CHICAGO."
... Gostoljubna postrežba!____
FRANK BERNIK, lastnik.
KAM?
h (JRAM-iuV KHTLC-u
N 1 j boljša in najlepša sloven-—ska gostilne-v -Ch icagi —
-408 VV. 18. cesta.
Najboljše pivo, najboljša i m-port i rana slivovka. staro new yorako ter pristna kalifornijska vina.
Najboljše žganji* vZilr. državah takozvani 'Woodland."
Vedno sveži in fini prigrizek, Potrožbn pozorna in reelnn.
OKA M & KKI LC
408 W 18. Str. Chic ago.
Naša razstava
modernih jesenskih oblek in površnikov
je najboljša in v toliki zalogi kot nikdar poprej. Naša vzajemnost med ljudstvom rapidno napreduje, dokaz tega jo vedno večja razprodaja, kar znači, da prodajamo dobro blago po zmernih cenah.
Iz tu nove zaloge oblek in površnikov nI lahko izberete uajmodiiejše, raznih barv in razne velikosti po ......cenah od......
$7.00
____* .do......
$25.00.
vogal 18. in BI 110 Island A vo.
HING<§
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
se uživa, ako sta mož in žuna popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno emerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito brano, odločne, vesele in polne življenja. Voekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki pospešuje slast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena brana spremeni v telesu v cisto kri, ki je glavni pogoj življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli t6 izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši citate!ji vedo, da je edino pristno
Trinerjevo zdravilno, grenko vino
najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu.
Dober tek.
Izborno prebavljanje. Trdno zdravje.
To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bohzni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedk, kot krepealo in Čistilca krvi,
Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje.
branite bolezni.
POZOR! Kedarkolt rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač.
* * * •
V LEKARNAH
V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Triner
799 So. Ashland Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet:
Trinerjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak.
_____________a_________'
_______________