Razne novice.1* Vsak somišljenik, vsaka somišljeiiica naj daruje v spomin cesarjevega jubileja vsaj eno krono ,,Slovenski krščajisko-šocialni zvezi" v Mariboru! * Imenovan je pravni praktikant pri oeljskem okrožnem sodišdu g. drt E, Vučinič avskultantom, :; Spremembe pri vojni duhovšfiini. Pre-stavljena sta vojni kurat Henrik Dobrozerasky iz Kiarlsburga in Ernest Terstenjalfl iz Pulja' v Gradec k vojnemu superijoratu. Eduard Lengsfeld pa je premeščen iz Gradca v, Pulj. * Iz pošte. Poštna ekspeditorica Rezika Kav^ 3i8 je imenovana poštnim oficijantinjam v Konjicah. * Premestitev. Namestniški konoipijent dr. A. pl. Ebreivvvertli je premeSčen odceljskega okrajnega glavarstva k okrajnemu glavarstvu v Ptvij. * Prosto učiteljsko mesto. Na trirazredni Ijuclski šoli na Ptujski gori je razpisano mesto stalnega nadučitelja. ProsiLec za to mesto se mora izkazati, da je sposoben poučevati tudi veronauk. Prošujo do 31. maja t. 1. * Za drugo porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Mariboru so poklicani predsednik okrožnega sodišča Ludovik Perko kot nafcBlnik, višji deželnosodni svetnik dr. Voušek in deželnosodni svetnik Anton Morocutti kot njegova namestnika. * Zborovanja S. K. Z. na belo nedeljo, o kalerih smo dobili poročila prepozno aa zadnjo številko so se tudi vršila na slpdečifa krajih: Z i b i k a. Za Zibiko iu okolico je nujno potrebna kmetijska podružnica. Vse kmečko prebivalstvo bi se z veseljem oklenilo kmetijske podružnice. Uvedlo bi se naj sta/Bostno zavarovanje, ki bi delavce nekoliko obdržalo doma, dočim sedaj vsi silijo v mesta, kmet pa je brez delavcev. Ko so navzoči še podpisali protestno resolucijo proti trgovinski pogodbi s Srbijo, se je zborovauje -zaključilo z željo, da bi S. K. Z. skoraj priredila shoO. v Zibiki. — M o z i r j e. Tadi pri nas se je zbralo 50 zaupnikov, ki so odk>6ao obsojali protinarodno in protikmefeko delovanje Nar. slranke in njenih poslancev. Več o tem zborovanj« na dmgem mestu. — Sv. Križ na Murskem p o 1 j n. Zaupni sestanek zaupnikov K. Z. iz naše župnije je lepo izpadel. Zbralo se je mnpgo vrlih mož, ki so odločjno ugovarjali proti trgovinski pogodbi s Srbijo, ki bi tudi nam Muropoljancem mno»o škodovala. — Sv. Kungota na Pohorju. Dne 26. aprilai se je zbralo v posojilniških prostorih 20 kmetov. Odobravali so nastop naših poslan^ev v državnem zboru, posebno pa jih prosijo, da delajo na to z vsemi močmi, da se trgovinska pogodba s Srbijo, ki bi imela tako škodljive posledice za kmečki stan, ne uveljavi. Zaupni sestanki so se vršili tudi v Trbovljab, kjer se je udeležilo 41 posestnikov; na Vranskem. Povsod se je sklenil protest in podpisala resolucija proti trgovinski ppgodbi s Srbijo. Kmeftka zveza koraha v znamenju napredka- * S. K. S. Z: Pododbor za imladin-sjko organizaoijo je imel pretekli teden sejo, v kateri so se storili dalekosežni sklepi, ki pa se še, predložijo odbora S. K. S. Z. v potrjenje. * Zveza narodulh drnfiteT se bo \ imenovalo novo društvo, katerega so;osnovali| liberalni lucitelji proti Slov-enskij krščansko-socialni avezi. . [Pravza}>rav bi so društvo labko imenovalo tudi drušlvo za brezplačno oskrbovanje liberalnih učiteljevl s časniki,, kajto to bo moral biti glavmi, četudi tihi namen vseh društev, ki bodo pristopila k novi Zvezi. Liberalni ueitelji dosedaj. niso imeli nobenega višjega smisla za društva in tiuli v bodoče ne bodo. Le izrabljali jib.bodo v svoje sebične namene., Kr'šeaiiske može pa pozivljamo, da ustanovijo nova nepolitk-na društva, kjer jih iše ni. Ma roko jim gre drago volje Slovenska , krščansko-socialna zveza v 'MarjMorn, na katero se naj obračajo. * Za S. K. S. Z. sq darovali sledeei gg.: dr. Ignacij Zitnik, državni in deželni poslanec, 1 jub. krono; dr. Fr. Feuš, prof. bog., 1 K; A. Kocbek, župnik, 1 K. Somišljeniki, posnemajte! * Slovenskl viničarji./ ITudi v krogu slovenskih vmiearjev je zacelo rasti, zanimanje za našo kmečko stranko. Uvideli so, da ji,niso pri srcu samo kmetje, ampak vsi stanovi, ki žive s kmetom v ozJkemi stiku. Med te stanove spada brezdvomno tudi viničarski stan. Na ishodih pododborov S. K. Z. se je na mnogih krajib zelo resno razpravljalo tudi o razm(erju metf kmetom in viniCarjlein. Vsepovsodi se jje povdarjala potreba, (da se v dmžabmeim postavodajalstvu' naj skrbi tudH za ta stan. Vjabimo slovenske vlnlCarje, da se udeležujejo zborovanj naše stranke in da pristopijo ii Kmečki zvezi in v njej iščejo, svojo zavetnijco. Bodo jo tudi našli. * P.jdodborl S. K. Z..; so /adojo nedeljo zborovali v naslednjih krajih: Ptuj. Zbralo se je nad 100 zaupnikov, ki so z navdušenjeni sledili izvajan« jem govornikov. Vec o tem krasno uspelem zborovanju med ptujskimi novicami. — Podčetrtek. Zborovanja okrajnega odbora K. Z. se je udeležilo lepo število samih vrlih mož iz Podčetrtka in okolice. Ziahtevali so, da prevzame zavjarovanje proti požaram, uimafn, uničenju vinogradov itd. držiava v svojo oski*bo. Ako se uvede splošno! zavarovanje, se odpomore kmetskemu stanu, , ki zdaj ječi pod mnogoštevilnimi udarci vsted mnogib uim, pomanjkanja delavcev itd. Končno so navzoel podpisali še protestno rezolucijo na poslansko zbornico proti trgovinski pogodbi s Srbijo. * Žlvlnske kuge ina Spodnjem Štajeirskem. Smrkavost: v Mariboru; srab ali igarje: v Braslovčah, v Žalcu (okraj CeJje) v Sakušajku (okraj Ptuj) pri konjih; rdečica: v fTrnovcih in Slovenji vesi (okraj Ptuj); svinjska kuga: v Slivnici, v Slov. Bistrici (okraj Maribor), v f Globokem, Kapelah in na Bizeljskiem (Jokraj Brežice); mehurčki: pri Sv. Stefanu {(okraj Celje), v. i iVeržeju (okraj Ljutomer), v Ragoznici, Savcih, Trnovcih, Vičancih, Bratonečicah (pri konjih) in v Kamni vesl (okraj Ptuj), Prenehala je rjlecica pri svinjah v St. Juriju ob juž. žel. In okolici. * Prepoved goldinarske veljave. Diinajski uradni list je prinegel odredbo, s katero se prepoveduje raba goldinarske veljave v poslovanju trgovcev.in obrtnikov z občinstvom. Kdor bi se zoper to pregrešil, bo kaznovan _z globo od 2 do 200 K, oziroma zaporom od 6 ur do 14 .dni. Odredba stopi s 1. julijem v veljavo. * Liberalna doslednost. Ko sta začela notar Stupiea in dr. Gorišek boj proti posojilnici ,\i St. tenartu, se je ,,Narodni List" silno zaletaval v ZaHružno zvezo 'vi Ejubljani, 6eš, da ima slabe revizorjef. Povod temu je bilo nepravilno postopanje nekSanjega revizorja J. Dodiča, katerega pa je ZaMružna zveza radi njegovega postopanja v službi itak odpustila, kar je bilo dobro znano šentlenarskim pristaSem Narddne stranke in zadružnemu reierentu ,,Najrodnega Lista." Sedaj pa — čujte in strmitfe! — je Dodič našelmilost v očeh liberalcev in postal tajnik ,,silno potrebne" Volkove posojilnice ^* Soštanju. PriSaktijemo, dia bo sedaj ,,N. L." napadel dr. Mayerja, Volka, Zadružno zvezo v Celju, Jošta itd., kakor je svoj 6as zbog J. Dodiča. napadal Zadružno zvezo v Ljubljani. * Narodna založba ima, namen vzdrževati Jiberalno časopisje. Tej narodni založbi pripada, kakoi- poroča Joštov list ,,Domovina" v jedni zadnjih Stevilk, 26'veČ zadrug; ,,Domo\ina" vabi seveda v Imenu Jošta, ki je njen šefredakter, •mimogreidfe pa tudi ravnatelj Ziadružne zveze v Celju, faktotum posojilnice Narodne stranke, p. d. ^Lastni Dom", ter — oče Narodne založbe, vse zadruge, da pristopijo k Narodni založbi. Tako izgleda nestrankarsko,(požrtvovalno, narodno delo liberalnih posojilnic! — JCudimo se le, da je še, več posojilnic, katere vodijo pristaši S. K. Z., vtilanjenih pri Zadružni zvezi v Celjn in da j)odpira,jo s svojimi deleži, vlogami itd. Narodrio stranko, katera se opira na Zadružno zvezo, tiskarno, knjigoveznico in zvezno trgovino. * Narodni strankaril se navdušujejo za sploSno volilno pravico, pa le zato, da bi si pridobili tal za prihodnje deželnozborskle volitve in mandate za lačne, ,,mnogobrojne" pristaše. Sami so pa proti temu, da bi imeli vsi ljudje jednake pravice, o čemur priCa ,,Narodni List", v katere-i se Jožt proti temu izreka, da bi v zadrugah imel vsak član samio jeV1e_i glas. Žfelja Narodna stranke je, da bi kapitalisti v posojilnicah tudi v bodočc mieli po 10 iu žo več glasov, in tako vedno imeli gospodstvo nad revnojšinii sloji. Mi ne 'kriftiiuo toliko o splošni vn lilni pravici, temveč izvajamo povsod načelo, da ima vsak človek jednake pravice ine nemško železo kljub visoki carini (p,ali6no železo 6 K, fasoniratno 7 K) in voznini še vedno cenieje kakor avstrijsko. Iz Nemčije so zaCeli ¦dobavljati železo s posrediovaniein berolinskih in južnonemških trgovcev v prvi vrsti manjši trgovci, ki delajo z zadnjo roko in niso naravnost navezani na avstr. obrate. — Petrolej. Izdelovaloi surovpgia olja so se zedinili v toliko, da bodo ustan.ovili zadrugo. — Svinjska mast je z(ačela popuščati. — Zivina (Dunaj). Na trg se je iprignalo precej živisie, toda cene niso padle, pač pa se je prign^ama živina pojolnoma razprodala in konoem sejma so šle cene do 2 vin. višje. Posebno lahkio so se prodiali navadni voli, medtem ko pitana živina ni našla tako živiahnih kupcev. Tudi svinje so šle v ceni za efdett do dva vinarja pri kg yišje. * Važno za Čc. gg. katehete. Pri trgovini Cirilove tiskame v Mariboru se dobijo krasne slike kot spomin n,a prvo sv. obhajilo od 6 v do 40 v v razliini velikosti. Mariborski okraj. m Cesar je daroval prostovoljni požarni brambi v Hočah 120, in) požarni blrambi v Hotinjivasi 150/kron. m Poljska operna pevca, tg. Marijan Kondracki (bariton) in J. Kratodhwill (komikh tenor) priredita v Setrtek idne 7. majnika ob 8. uri rzvečer 2. koncert in humoristični vecer s krasnim sporedom v mali dvorani Nar. doma v Mariboru. Sedeži po kroni, stojišča 60 v, dijaki 40 v. Prvi koneert se je vršil v torek 5. t. m. in je dobro uspel. Na-klavirju spremIja iz prijaznosti g. F. Bureš. m Studenci pri Mariboru. Gostilničar Janez Blumel je skbčil dne 4. t. m. v Dravo in se je utopil. Tmel je težko želodcno bolezen. m Slivnlca pri Mariboru. Preteklo itedeljo se je vršilo pri jias zanimivo gospodarsko zborovanje, pri katerem sta govorila gg. državna poslanca Fr. Pišek in potovalni učitelj Vlajdlmir Pušenjak.v Poslan.ec Pišek je otvoril zborovanje in svetoval, naj občinski odbori imienujejo komisije, katere naj vsako škodo, povzročeno po toči, povo'dnji, mrazu itd. takoj pregledajo in o nji okrajnemu glavarstvu poročajo. v nadaljnjem govoru je pozival navzoče, naj vedno odlo?no nastopajo za kmečke koristi in potom peticij in rezolucij podpirajo delo poslancev. Končno je poročal o korakih, katera ,je storil za dosego podpore gospodarski zadrugi v Račah; posrečilo se rau -je doseči toliko podpore, da so vsi dolgovi plačani, in da labko začne zadruga delovati. Kmetje naj se le oklepajo svoje zadruge, katera jim bo nutiila cen nakup kmetijskib »potrebščin in ugodno prodajo kmietijskih pridelkov. Potovalni ufiitelj za zadružništvo Pušenjak je pojasnil vzroke, katerj ,sa povzročili ustanovitev kmečkih posojilnic, kazal na krasne uspehe posojilnic, ,ki so (združienle pod okriljem Zadružne zveze v Ljubljani, obširno zacrtal bodoce naloge jn delo gpspodarske zadruge v Racah ter končno govoril o pomenu in delovanju kmetijskih podružnic. Obem predavanjem bo mnogobrojno zbrani zborovalci z ,zauimanjem sledili in, stavili predavateljem razna vprašanja, kakor n. pr. gledo odprtja srbsko meje, ^lede delovanja nadzorstva' v: zadrugah itd. Splošno se .fe izrazila želja, da se priredi še več gospodarskib zborovanj. m Slivnica pri Mariboru. Hranilnica in posojilnica za našo župnijo je zaiela uradovati in ima uradni dan vsako nedeljo od ^4.-6. ure popoldan v Kolmaiiiovi hiši v Slivnici. Hranilne vloge se obrestujejo s 4l/2%, posojila se dajejo na poroštvo prpti 5Yi% obrestim! Domalčini! poslužujte se vsi domače kmečke posojilnice, katere čisti dobiček se bo obrnil v prid domače župnijel in Sv. Križ nad Maribonom. Naše izobnaževalno društvo je imelo zadnjo nedeljo kaj lep dan. Zbralo se je občanov od vseh stranij v prav lepera številu. Prisrčno nas je pozdravil č. g. župnik Kocbek in podelil besedo g. prof. dr. Verstovšeku, ki niam je podal v skoraj poldrugournem govoru jako zanimivih, poučnih točk o raznih pei?ečih vprašanjih.. Vsi smo pazno iposlušali in prosili g. profesorja, da Se pride večkrat med nas. Mladetoič Sut navdušuje mladeniče, da se organizirajo; dznači jioi najvefije nasprotnike krščanske družbe t. j. liberalizem in alkohol, C. g. župnik se zaJhvaljuje govorniljoma in toplo priporoča svojim župljaniom izobraževalno društvo. Nato smo ipričeli tombolo, pri kateri je bito dovolj smeha. Možje in lantje so bili tokrat na slabem, ni jim bilo po volji, da so imele ženske piipveliko srečo. Mi jim pa, radi privoščimo! Cisti dobiček je namenjen društveni knjižnicL m Selnlca ob D*ravi. Pne 30.] aprila. je umrla nagloma gospa iTerezija Lavrenčič v starostj 75i letv Dne 2. t. mi. !bi imela -obhajati zjiato poiibko, mesto tega so jo spremili k zadnjemu počitku. m V Selnlci ob D^avi so ustanovili Jantje Mladeniško izobraževalno zvezo. Dne 26. aprila je bil ustanovni občni sbod. Predsednikom je bil voljen mladenič Franc .Timer, m Selnica ob Dravi. V. obfiini Janževvrh. se jo obesil v pondeljek p-oaŁ§tnik !Jakob Bukovnik, p. d. Moškon. Zapustil je vdovb s petijni neprjeskrbljenirai otroci. m Trotkova. 'Županom je izvoljen g. Franc Kocuvan. Pričakujemo, da bo uradoval slovenski. m Digoše. Gorelo je v sredo dne 29. aprila v Digošah pri Pavlu Helerju in Fr. Horvatu. Helerju je zgorel pnazen Iilev in seno, Horvatu pa hlev, vozovi in stroji. Zivin.o so rešili. To je v naši vasi že tretji požarr od oktobra. — Redek slučjaj. Na veliki petek je umrl v Digošah1 Fr, Ležnik, ki je ravno ta dan imel svoj rojstni itjan. ,Tudi eden, njegovih prednikov je umrl na svoj rojstni dan. m Podova. Prvemu sklepu novega občinskega odbora v Podovi 16. aprila 1008. glede učnego jezika na tukajšm trirazrednici se je dne 28. aprila tega leta pridružil tudi krajni šolski svet s 5 proti 2 glasoma. Ponovil in potrdil je svoj sklep z dne 14. oktobra 1907., da se poučuje drugi deželni jezik v II. raz^edu po 6, v III. po 8 ur na teden. Naj se uče otroci drugega jezika, pa na podlagi in s pomočjo cloma5ega, znanega, da morejo slediti pouku in razumeti učitelja. To vrhovnp pedagogiško nacelo podpirajo paragrafi 1, 3. in 6. državnega ter 1., 2., 8., 11. in 71. novega učneg/a reda z dne 29. septembra 1905., kakor 61. XIX. držav. zakona. Prišlo je do te se.j-3 na poziv c. kr. okrajnega šol. sveta (28. II. štev. 452.) vsled prošnje 57 strank iz Gorice, Brunšvika, Brezul in Podove za tuji učni jezik. G. šolski ogleda, rojen pristen in zaveden Nemec je iz stališča zdrave pameti in treznega nazuma prvi zagovarjal in glasoval za doma6 u6ni jezik! Cast mu! m Dravinska dolina. Kakor se govori, je že ve6 l|et velika povodenj poškodovala ceste in razdrla most na Zgornji Ijožnici pri Slov. Bistrici. Zdaj je iukaj most le za silo. Bistriški okrajni zastop se ne zmeni za popravo in odlaša. Vemo dobro zakajJi Samo rečiemo, da je ta most in cesle po dolini bolj potrebno, kakor pa nove, bogsigavedi kake proge iz Bislrice na kolodvor. Gospode ytri okraj. zastopu prosi prebivalstvo, da se tudi njegovih cest usmilijo in popravijo, da se v prihodnje ne gode ve6je nesreče. Kmalu še več o tem. m Iz Slov. Bistrice.'Naši liberalci so močno razjarjeni na gospoda. Ivana Ojoingerja, kep prodaja vžigalica S. K. S. (Z. Kot prijattelji jim svetujemo, naj se pomirijo, ker jim jeza ne pomaga nič. Mi kmetje /bodemo namre6 vžiigalitee pridruo 9 bakljo posvetiti v to po6en(jan.ie. Slicer pa si jo težko drugače misliti, 5e ima okrajni zastofo za ner flelnika. moža, ki nitl ne prebtva v okraju, ampak v Mariboru. m Smlcfterg pri Slov. Bistrici. Dne 30. aprila je bila tukaj nbčinska volitev, pri kateri so Stajer^ijanci prqp»adli. Za ob6inskega župana je bil izvoljen pristašj! Kmedke, zveze Jfernej Stunf,] za pr- vega svetovalca, Simon Leskovar. Nem6urji se jako jezijo. Vam,. Jcmetom, pa vsa 'čast! m Laporje. Jaz pa nekaj novega znam. Kaj pa taoega? Danes dobite novico, kakršne še pod sedanjim solncem ui slišal svet iz Laiporja. Cnjte in strmite! Skofa smo dobili, škofa, ki imu popolno •blast, kakršne niti papež nimajo, tako da laliko črez noč župnike odstavlja, in kakor se mu poljubi, druge nastavlja; nobena postava ga ne veže. Pridiguje tudi ta uovi škof, a zunaj eerkve, kakor v lapostolskih {casih, na trgu, samo da se je takrat učilo, da smo dolžni gosposki, svetni in. cerkveni oblasti skazovati spoštovanje in pokorščino, on pa uči, da nihče nima več oblasti, samo kar on reče, to velja. Tudi posvetna gosposka, ki drugače ni nič preveft mehkoterčna do cerkvene oblasti, se da njemu okrog prstov ovijati, se mu do tal klanja, če pride v Maribor, tudi ona pripozna, da nobena postava ne velja, če našemu očetu Filipu ne ugaja, kajti c. kr. glavarstvo mu je reklo, kakor je v svoji pridigi omenil naš ,,dični" bivši naČDlnik, da skladni odbor nima nobene pravice razpisati plačila za cerkvena poslopja, če jih tudi glavarstvo potrdi. To imate sedaj! Zakaj imamo poslance, zakaj ministre itd., ko vendar nobena postava niraa veljave, če nažemu mogo6Bemu Drejčaku ni po volji! V prejšnjih slavnih čassih, ko so še bili oče F. ..gospod načel"Jaik", so pravili večkrat, da so jim v Manboru rekli, da so prva, ali, 6e se prav spominjam, najveeja glava v iari, da ni župnik, ne nadučitelj nič. Tfikrat ste se mnogi temu smejali in niste verjeli, pa sedaj vidite, da so gospod načelnik imeli prav! Oni so največja glava v fari, da, ne samo v fari, ampak v našem glavarstvu (mogoče še drugod tudi), kar oni rečejo, je res, kar oni zapovejo. to Hrži kafeor bi z žrebljem pribil. Zdaj veste, koga imate poslušati, ubogati, komu se klamiati. Prej je veselja poskakovalo njihovo srce, če smo jib nagovarjali ,,g. načelnik", sedaj pa še nismo -zvedeli, aa kakšen naslov so se v svoji novi časti odločili, kako jih moramo nazivati, da si ohranimo njihovo naklonjeiiost, ki bo sedaj še veliko več vredna. Morebiti bodemo morali reči: ..g. največje glave". Jasno kakor lunin svit je torej,: da so oče F. prva glava daleč naokrog. Samo en dvom še muči moje jim udano srce, namree kako je bilo mogoče, da so morali /zajnustiti mesto na6elnika kraj. šol. sveta, ki jim je bilo vendar tako Ijubo, za kalerega so tako neutrudno brusili pete, sami aase glasovali, se tako radi pon.ašali s ,,šrittami", kamorkoli so prišli. Gotovio se takrat glavarstvo ni zavedalo pravega razmerja do ,,največje glave", da so jrh celo prisilili odistopiti od načelniBtva. Saj so vendar g. načelnik tako lepo gospodarili. Napravili so pot, da si komaj pritelovadil po njej do šole, staro šolo so tako izvrstno popravili, da so v spomladi razdirali, kar so v jeseni naredili itd., itd. — Smrt so prisegli izobraževalnemu Sdruštvu, radi bi nemara imeli tamkaj šnopsarijo, še celo sami bi se žrtvovali, če bi je drugi ne hotel prevzeti. Tudi posojilnica, ki bi nam dala priložnost za varfievanje in bi naj gospodarsko povzdignila naš kraj, jim ni nič kaj na srce prirastla. Z redko vnemo so se trudili naš Filip in delovali zoper vse, kar je pametno in koristno. pa se jim potem tako zgodi. Res, nehvaležnost je plačilo sveta. Mogoče se jim bo v novi časti boljše godilo, znabiti se jim bodo nove zvez-de bliščale na jirnaških prsih, potem pa gotovo pride zlati vek tudi za celo našo faro. m Sv. Uartin pri Vavbergu. Tamburaško društvo priredi dne 10. maja prvi koncert pri g. Araru. Zažetek ob 4 uri popoldne. Vstopniaa 50 v. K obilni udcležbi vabi Tamburaško društvo. Ftujski okraj. p Ptaj. C. kr. okrajni komisar dr. Stefan pl. NeufJebauer je prevzel začasno vodstvo uradnih opravil okrajnega glavarstva ptujskega. — Niamestniški koncipist dr. Alfred Gaogl pl. Ehrenwert je prideljen okrajnemu glavarstvu ptujskemu v pomožno službovanje. — N a g 1 o u m r 1 je v Vi6avi pri Ptuju gospod Adolf Cerny, sodnijski kanclist. Popolnoma zdrav se je vlegel zvecer dne 3. maja spat, kar ga po no6i nenadtma zadene srčna kap. Zapuš6a vdovio s sedmimi otroci. — Poročila se j e na Ptuju dne 3. maja gd6. Galbriela Ornig, hči ptujskega župana z g. dr. Hermanom Watjzulik, sodnijskim pristaViom na Ptuju. — Ubežnik. Nra prav originalen na6in je iz Ptuja ubežal prod kratkim 6asom nek vojak pijonirskegabataliona. Že parkrat jo je pobrisal od vojakov proti domu, seveda so ga vselej dobili, in siromak je moral za kazen veliko dalje cesarja služiti. Ravno bi bil sedaj odslužil, kar se ga spet (polasti ubežniška strast. Gre v neko krčmo, ae tam kmalu seznani z nekim kmečkim iantom, kateremu pridno ponuja pijačo, da je bil ta kmalu prav dobre volje. Natio reče vojak kakor v šali: wVeš kaj lante, rad bi danes malo k svojcem ^ogled^l, ki so v ptujski okolici; daj tni svojo obleko, ti pa rae tukaj pbčakaj v moji vojaški uniformi!" Fiant, ni6 hudega sluteč, tprivoli. Da vojaiu svojo obleko, si ned^ne un^Ionno in opaše brids ko sabliioo ter 6aka, in 6a!ca. Pa čakanja ni bilo ¦ konca, fant se koneftno strezni, in ko uvidi, da je opebarjen, gre v vojašnico, kjer so takoj vse ukrtnili, da spet v roke dobijt) prebriaanega ticka — civilnega vojaka! p PtuJ. NamestniŠfro je podelilo gdč. Mariji Slana, hišni posestnioi, in g. 'Albertu Hoiker, poslovodji, 6astno svetinjo za 401etno zvesto službovanje. p Ptuj. Zaupni shod S. K. Z. dne 3. maja se je prav dobro obuesel. Shoda se je udeležilo nad 100 zaupnikiov kmetov, ki so z velikim zaninianjem sledili govorom o Stajerski kmetijski družbi sploh in kmetijskih podružnicaiii posebej, o veliki nevarnosti za kmeta, ako se sklene nameravana pogodba s Srbijo, o cenitvi zemljišč prihodnje leto, in ka&o opomof-i pomanjkaniu poslov in kmečkili deiavcev. Ob l.oncu zborovalci odločno protestirajoproti uvozu srbske živine \ na^o državo in so protest s svojimi poclpisi i)otrilili; nadalje pozivljajo gg. poslance, naj delajo na to, da se ljudske šole tako preosnovijo, da se otrokom že v šoli nudi prvi poduk o kmetijstvu, da se zavarovanje za starost in onemoglost raztegne tudi na poljedelske delavce ia male posestnike, da bi bile bolniške blagajne pristopne tudj kmečkim rlelavcem, in slednjig zahte\iajo zborovalci proti resoluciji ptujskega obeinskega sveta za sloveaske kraje slovenske uradnike. Pred nazidora pozivlja g. Viriovič iz Spuhlja navzofie, da bi se vsi kmetje združili pod S. K. Z., ker v slogi je moč. p Izjava. Podpisani odborniki kmetijskega bralnega društva na Hajdini obsojamo ivajostreje grcic in lažnjive napade raznih listov na č. g. Jožefa Podplatnik, t. e. društvienega tajnilaa, ter imenujemo dotične dopisnike grde obrekovalce in javne lažrijivce. Hajdina, dne S. majnika 1908. Ignac Muzek, t. ¦?.. podpredsednik, Joncz Hostnik, blagajnjk, Mi'.ia Stolc, Martin Strucl, odbornika. p Slovenska Innečka zveza priredi. v nedeljo, dne 1G. maja ob 3. uri popoldne javen shod pri S\\ Miklavžu ,pri Ormožu na vrtu g. Golenka. Govorijo gg. drž. poslanec Pišek, kmetje Brenčič, Me&ko. Soniišljeniki, udeležite se tega shoda v obilnem številu! p Sv. Marko nižje Ptuja. Narodni stranki mora presneto slabo iti. Sedaj si več ne upa v bližini sklicati sliod, ker ve, kako se ji je godilo 22. marca pri Sv, Marku. Sklicuje pa ,ga na 10. maja v Stojnce, najbolj oddalieno občino. Zakaj vse to? Zato ker ima isti dan ahod v Zavrču, in bodo zopet privreli liberalni gospodifii iz Zavrča, Barbare in Sv. Marjete. yi si mislite, da boste v Stojnoih pšfenico želi, a se motite, ravnp v Stojncih je veliko zavednih, značajnih, vrlih pristašev Kmečke zveze. R#vno v Stojnciui so taki možje, ki se ne strašijo ne pota, ne stroškov, kadar se gre za dobro stvar, fcakor. so to dokazali ob Markovski nedelji. Vsa čast takim možera! Stojnčani dobro vedo, kdo jim dobro hoče, zato niso žjeljni poslušati kakih dohtarskih konciipijentov in gledati kake brezposelne študente. Zakaj pa ne natpravite več sboda pri Sv. Marku ali vsaj v Bukovcih, kjer je sredina cele župnije ? Ali jr? grozdje prekislo? Ce je, ne moremo pomagati! Je pač križ, da ljudstvo no6e zaup/ati liberalnim koncipijentom ia brezposelnim študentom! p Vurberk pri Ptuju. Ptujski ,,Stajerc" je v letošnji 15. številki pisal, kakto gospodarijo občine, katere imajo v rokah klerikalci, in tiste, ka^ere vodijo ,.Štajerčevi'< naprednjaki. Seveda je pisal, da gospodarijo klerikalci slabo, ..naprednjaki" #>a silno dobro. Ker na Stajerskem ni našel dovolj takib občin, v katerih bi Slovenci slabo gospodarili, aatp si ]e izposodil občine iz Koroškega. ,.Stajerc" pač misli, da vse občhie, v katerih gospodarijo možje Sl. Knnečke zveze, svoje občane odirajo in jim priklade zvišujejo. Seveda pri ..Stajercu" le tiste občine kaj veljajo in tiste so napredne, katere vodjijo štajercijanski apostoli. Da pa zaajo tudi slovenski možje gospodariti ter voditi občinsi,e posle, in sicer gotovo bolje kot ,,Stajerčevi" gospodje, je priča naša občina na Vurberku in gotovio tudi več drugih slovensklh občin. Odborniki ifaše občine so sami vrli slovenski možje, obenem udje Slovensk|e kmeeke zveze. V taku petih lel, kar vodijo ti vrli možje našo občiiiiO, so ji prihranili več tisoč denarja, akoravno so doklade znižali za 15 odstotkov. Lahkto rečem, da je ptujska okolica v tem oziru na najboljšem. Ker pa imamo n.a Vurberkn sedaj tudi svojo piosojilnico. ki.krasno uspeva, in so tudi občingiki odborniki večinoma v načelstvu posojilnice, so ti možje ve6 tisoč tega denarja naložili v domačo posojilnico. Seveda v računskem zaključlai je občinski zaistop omenil, da ima denar naložen v tlomači posojilnici in dolg pri neketn zasebniku. Ko je Ornigov okrajni zastop poslal račun dežfBlnemu odboru v Gradec, je gotovo debelo podčrtal, kje ima občina denar naložen. Občina je dobila namree v kratkem nadog od deželnega odbora, da mora denar vzdigniti v domači posojilnici in gta naložiti v kakšni branilnici. Obenem je deželni odbor zahteval, da si mora dati občina dolg vknjižiti pri tistem zasebniku. Cudno! T,a zasebnik J» bil leta in leta "dolžan, a deželni odbor nikoli ni vpra&al, če je dolg vknjižen. Glejle, kaj se vse zgodi, če občina da svoj denar v domačo posojilnico. Občina je res vzdignila denar, pa naši občinski možje so že toliko pametni, da niso nesli denarja v Ornigovo ,,šparkaso", da bi imeli ptujski Nemci dobi6ek od našega denarja. anvpak dobiček bo imela Slovenska kmečka zveza. ..Stajercu" pa svetujem, da naj še svojim bralcera nazn-ani, koliko dolga ima mesto Ptuj, kalfcšoa suša je v njegovi -kasi" in kako se mu vsak dan naročniki zmanišujejo. Občinski opazovalec. p Na Ptvjskl gori se tvrši v -spomin na ]jubilej slovesno blagoslavljanje Matere božje, katerp smo iz hvaležnosti dale prenoviti žene in dekleta \z Maribora. Na kolodvoru v Mariboru se zberemo dne 23. t. m. ob %2 popoldne in 8e odpeljfenio z vlakom do Sterntala. Vabiino vse na -onogobrojno udeležbo. p Sv. Urbau ,pri Ptilju; V torek, dvgi 28. aprila zjutruj je padel posestnik Martin Veršič tako nesrečno v škednju, da je drugo jutro umrl. Mož je bil mnogo let občinski predstojnik in cerkveni ključar. Pogreba se je udeležilo ljudstvo v velikem Številu, ker je bil rajni splo&no priljublje.n. N. p. v m.! p Sv. Troiica v Halozah. Bela nedelja, dan 26. aprila t. 1., pomeni za našo faro "in okolico dan usfanovitve Gogpodarskega in bralnega društva. Veliko je bilo ovir, pa vse so ¦ premagane, ini novo druStvo šteje že 96 udov, ima svojd čitalnico in v knjižnici že 287' knjig. Pri .velikanski udeležbi ljuds(\a je govoril po pozdravu domačega /g. kiajjlana R. Potrča veleposestnik iz Spnlilje g. Mihael Brenčič o potrebi in prraktični koristi gospodarskih in bralnih društev, in pri tem dobro pojasnje\'al svoje trditve na večib vzgledih. Raziveseljevala nas japri vs^ein tamburaška godba fantov 'od Sv. Barbare v Halozah pod \t)dstvom u6itelja Serona in zastopnika barbarsko^a. bralnega društva g. Kosija. Krasno, od vseh pohvaljeno petje' pa so nain! preskrlioli 7.v 'domn.fi trojieki fantjo. katere je v kratkem časn izvezbal za društvo in pe'tje posebno vnetij domači organist g. Dragotin Skaza. Društvo si je izvolilo sledeči odbor: predsednik P. Norbert Povoden. žnpnik; podpredsednik Franc Grm, oskirbnik pri Novi cerkvi; tajnik P. Raiael Potr^C, kaplaa; tajnika namefstnik Josip Kladnik, ucitelj; blagajnik Jožef Mlakar, obrtnik;, njega namestnik Ant. Kranjc, kmet: knjižnifiar Jožef Hren, kmečki roladenič. Mlademu društvu, prvemu v K,;gornjih Halozah, obilno ndov in pra\- mnogo uspena! p Sv. Barbara.v Halozali. Dopisnik v ,,Domovini" 6d 24. aprila dolži tukajšnjegia gospoda kaplana, da seje nemir. Nemir je bil pa<3 lani v župniji v aferi Vobičevi, letos imamo lep mir. Le general Narodne stranke se nepotrebno vznemirja nad ustanovitvijo Kinečke zveze, odvračujoč kmete od nje: Kaj boste' hodili pa ta sbod, in zmjerjajoč g. Zupnika: Kaj je bilo treba Kmečkle zveze, kaj izobraževalnega društva ? ;Ali je- tega nemitnai V du&i generalovi gospod kaplan kriv? Kje je koga še blatil v listih? Naži listi sploh odlklanjajo .osebne ' naipade. Kje je govor n .,zvončkih" ,v ,,\Našem Domu"? Vaš boj ni pošten, kter kot Slovenec napadate Slovence v nemčurskem listu. Ali vam nista . DonjOvina" in ,,Narodni List" dovolj? Zakaj odrekate posojila našim Ijudem, zakaj postavljate glavnega Stajerčijanca v načelstvo slovenske posojilnice, zakaj letate od Poncija do Pilata in se pritožujete črez duhovnikje, ker se branijo vaših napadov. Nemir bo, dokler bodete) rinili'svojo liberalno politiko; naprej in silili vse pod svojo prev^etno komando. BarbarBani so se vas že davno naveličali in-bi vas vvrgli iz vseh oclborov, ko bi se s terorizmom ne vzdrževali na površju, pa enkrat bode tudi temu odklenkalo, kakor vse kaže. p Polencl. Rodoljub nam piše: Dne 25. apr. sem bil poslan ^od volilcev občine Polenci zaradi nekih sitnosti pri volitvi, katefla bi se imela isti dan vpšfiti, na c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuj s pismom, ki so ga podpisali volilci iz obeine Polenci zaradi neke pritožbe. Namenil sein to pismo i&ro6iti namestniku c. kr. okrajnegia glavarstvla, ai imoral sera ga izročiti g. Mundu, jkateri se do nekaterih strank neuljudno vede, vzame nato (pismo, ga pre«bore, in mi pove, zakaj se ni volitev izvržila. Jaz sem mu nato povedal, da voliici občine Polenci zahlevajo vladnega komisarja iz Ptuja, za kar šo že poprej prošnjo poslali na dotično^ glavarstvo s podpisi in se zavezali, da trpijo in poravnajo ob6ami vse 1o zadevajoce stroške. Poiasnim inu, da niso dobili volilci volilnih listkov, kakor zaukazuje; to nova, ,postava. Potem greva k, gospodu komisarju. G. Munda mu tla omenjeno pismo, nakar mu Ikomisar naroči, naj ,mu to raztolmači v nentškero jeziku^ — Sedaj pa pomnslite, dragi Slovenci rojaki, zakaj trpimo mi na Ptuju iiemškega, slovenščine nezmožnega uradnika? In nadalje, ali je Munda zaprisežen tolmač ? Naše velezaslužne gospode poslance pa prosimo, da ne nehajo odstopiti od naših pravic. p Stoperce. Ptujski ,,Stajerc" laže v Štev. 16 z idne 19. aprila v svojem izvirnem dopisu teij napada s samimi podlimi lažmi našega 6. g. Župnika, g. ;nadučitelja in Vrabi^a. O Vrabiču nesramno laže,, da je kot načelnik kraj. šol. sveta v Stopercah slabo gospodaril in da je pri odstopu Jzročil povemu načelniku le šest kron. Mi pa, zatrjujemo po svojem preprič-anju, da je bil Vrabič kot načelnik kraj. gol. sveta vesten v svojem poelu in da je novemu na6elnikju (Sitelanu {Fišerju izro6il v gotovinj 16 K 41 h, in zaostalih terjatev vSolanili občin iz prejŠnjib let v znasku' 338 K 55 h, in, za isto leto Se znesek 694 K 82 h, torej skupaj 1078 K 37, h. Nadalje si občalni odločno prepo^-erao nesrarnne aapade na vnašega 6. g. župnika in g. naždučitelja. 'Občan-T. p V CbrkovclJi se Šopiri posilineniška: |surovost. V (privandrani ,,niderlagu prida g. EL P. ter tzrazi željo, naj bi se nemSki napis odstranil. Akaj se mu odgovori? Komur ni po volji nelmSka, tablica, kdor m-e »na nemSki, takšen kmot je butelj,'pa naj ne hodi v trgovino gem itd. ,,A tako"- /odgoveri 6dlx>rnik cirkov^ce posojilnice, ^sedaj" smo mi kmiBtje butelini, ko smo vam dali kruha. Lfe povejte to Se 'drugfrn, pa.bo steiro Solo zojpe^ pravzela obfiina. Kdoi* boCe bitilvaft butelj, aaj bo, če si ne upa drugam iti, jaz p& nisem. vaS hlap^o ..in..nG bpm plače-r val vašega nemšlkega psova,nja, za.to pa srečno!" In vrli roož, ki!,ni ostal dolžan. potrebnega odgovora, šel je naravnost v narodno trgovino h g. Švenšeku in rued pričami povedal, kako se mu je godilo v posilinemškem ,,niderlagu." Mi poznamo vrle slovenske kmete v Cirkovcib, kateri gotovo takte fcurovosti neibodo trpeli od tujcev, Kon_uri je pa prav, temu ni zdravila, ker sam sebe zaničujb.; Ljutomerski okraj. 1 Ljutonier. Slovenskega romanja v Lurd se udeležijo od nas: 0. Skamlec, kaplan; Fran,eišek JSpur iz S. Krapja; Marija Fric; Liza Spindler; lAntonija Vrhjovnik. Tem so se pridružili: "Matija Podgorelec in gimon Kutnjak iz Medžimurja ter Peter Gorjup od Sv. Jurija v Slov. goricah. i Ljutomer. Dne 2. maja ob 4. uri zanana je umrl Ivan Kukov(ec, načelnik okrajnega zastopa, bivši deželni poslanec itd. Rajni ima velike zasluge za probujo ljutomerskega okraja. Pogreb v (pondeljekl je bil veličasten. Počivaj v miru,! 1 LJutomer. ,,Domovina" piše v 47. številki: — Iz Ljutomera. Najnovejša in najpotrebnejša pridobitev za našo okolico bi bili po mnenju vlč. gosp. Skamleca — izgnani francoski menihi. Po njegovih načrtih bi naj n,a posojilniški lasti sezidali ti preginani reveži velik samostan. Ko bi se ti menihi na Fraincoskem pokorili državnim postavam, bi lahko ostali tam, kjer tega niso storili, se izseljujejo in nadlegujejo Ijudi po svetu. — Tako ,,Domovina"! -G ustanovitvi kakega samostana se v Ljutomeru še nikomur niti sanjalo ni! Toda, ko se je rafeglasil ,,Doraovinin" clančič, se je začelo resno misliti na to, bi-li ne kmzalo na posojilniškilh prostorih ustanoviti blaznice za naše na,predne, svobodiomiselne li¦beralce, predvsem seveda za tako nezrele dopisnike liboralnih listov. — Slovensko ljudstvo! Sodi samo: ali te ..Domovina*' nima za norca, ko ti hoče natvezti tako raco! Ali še je kdo v naši sredini, ki bi se *jd tako neslanih liberalnih listov dal voditi zanos? .Torej proč z ,,Doiuovino" in ,,Narodnim Listom" in -.Štajercem". 1 Od Male nedelie sporoeamo, da je tulcajšnji znani rodoljub g. Ant. Boži6, posestnik v Radoslavcih, dne 2. maja* obhajal svojo TOletnico, ter (ob enem 401etnico kot ud okrajnegaj šolskega sveta v Ljutomeru. [Visled tega je kot aaan prijatelj šole vsaki šoli cellega okraja Ljutomer za sredstva ubogih otrok podaril primerne zneske. Želimo mu*zdrarvje še nmoga leta! 1 Bralno drustvo v Verže;l priredi 10. maja ponovitev igre .,Požigalčeva hdi" v Ljatomeru ˇ prostorih g. Kukovca. Zadetek takoj po veCernicab.. Vspored: I. Nagovor in razlaga igre; II. Gledališka igra: Požigalčeva hči, alika iz Kmetskega življenja y 6. dejanjib. K obilni udeležbi vabi Odbor. 1 Prostovoljna požarna bramba v Okoslavcih ima dne 10. maja tombolo v prid ognjegasnega orodja v prostorib. g. Mat. Domanjko pri ST. Jurji ob Ščavnici. Za obilni obisk prosi uljudno odbor. SlovenjgrasM okraj. s Slovenska kmefika zveza priredi v rnedeljo, tioae 10. maja ob 3, uri popoldn,e javen shod v Staremtrgu pri Slovenjgradicu v prostorih g. Petriča. •Govorijo gg. drž. poslanci dr. Korošec, Roškar in ?dež. poslanec g. A. Terglav. Kmetje, delavci, somišljeniki S. K. Z. udeležite se zblorovanja v obilnera Stevilu! s Staritrg tik Slovenjgradca. V nedeljo ,dne 10. majnika, se bo izpolnila nam kmetom slovsenjgraškega okraja najprisrčaejša želja. Zmirom smo si želeli javnega sboda poslancev Kmečke zveze, saj smo vedno slišali o sijajnih shodih teh poslan«ev v drugib krajih. *Za nedeljo dne 10. maja pa nain je obljubil gospod predsednik Kme6ke zveze, državni poslanec lvan Roškar, da bo priredil ob 3. uri popoldne pri Petriču (ob lepem vremenu na, viv tu, ob' slabera' v gornjih prostorih) javen sbod K. Z. Govorila bosta tudi g. državni poslanec dr. Ant. Korošec in g. deželni poslanec Alojzij Terglav., Ct., Ježovnika neki ine bo, ker pravi, da so kmertje, kl -zahtevajo od svojih poslancev sbode, ,,^itneži." Sicecr nam je pa že itak zuana njegova poslani&ka delavnost. Bil je namreč na sredpostno soboto namesto na Dunaju, na sejmu v Slovenjgradcu in sioer v mesarskem odseku. Tu se najboljše spozna. Kako mru je na sejmu dobro djal upliv odprtja srbskih mej, se nasproti kmetom ni upal izraziti. — Poreče jezikovnoi vprašanje je bistroumno rešil s tem, da jo je zavil v velenemško Schulletjevo goStibao. Da» bi pa bil slovesno otvoril gostilno v Narodnem domu, ki je bila vsled strankjarskte nagajivpsti Narodne čitalnice nekaj 6asa zaprta, se brihtni Vinko ni spomnil. — Kmetje,' pridite v nedeljo od blizu in daleč, da bodote spoznali neumorao delovanje poslancev KmeCke zveze in škodljivo brezbrižnost Ježovnika in Robleka ravno v stvareh, ki , pomenijo življeiije in procvit ali pa smrt in pogin kmečkega stanu. V nedeljo bomo imeli kmečki tabor, iz kajterega bomo branili svoje .gmotno življenje in svo]6 pravipe! Predaval bo gozdarski svetnik V. Hess o gozdarstvu v nemškem (!) jeziku, kakor da bi bili pri nas sami nemški kmeti in posestniki, in na slovensko prestiuljal g. pot. učiteij Gorieajn. Kaj ne, kako se to lepo sliši! ? 0 izidu bomo iporočali. k Konjiška okolica. Kar smo že dolgo težko pri6akovali, se bo .zgodilo. V. nedeljo, dne 10. t, m. namree začne poslovati naša ,,Kmečka hranilnica in posojilnica", katero vodijo pristaši S. K. Z., in ima začasno svoje prostore v kajplaniji v I. naiclstropju. (Več glej y oznanilib!) Zvedeli smo, da nasprotniki strašno zabavljajo črez ta novi, pa potrebni zavod ter mu odrekajo vsak obstanek, pa to delajo le iz strankarstva, ker kmetom ne privoščijo, da bi sami s svojim deniarjem gospodarili in imeli dobieek za se. Prepričani pa smo, da se bo zaupanje, ki ga že sedaj ima večini vrlib. konjiskih prebivalcev do nove posojilnice še povečalo, ko bodo videli lepe uspehe in spoznali blagoaosno delovanje tega zavoda. ;Nasprotniku (pa, ki vas bo še nabrulil, odgovorite tako, kakor je na sejmov dan neki spoštovani posestnik povedal slovensko-liberalnemu ,,špenglarjii" reko6, da naj sam zase skrbi in n.aj se ,ne vtika v reci, ki ga nič ne brigajo. G. ravnatelju in tajniku stare posojilnice prijateljsko svetujemo, da se naj v uradu proti strankam vljudno vedeta in opustita razIi6ne neumestne opazke proti njim in npvi posojilnici; zagotovimo vas namreč, da se bomo proti vsakemut ki nas bo napadal, branili z enakim orožjem. Zato mirujte in ne ovirajte naše, slovensko-kme6ke organizacije! Kar je, to je! k Loče. Pred kratkim so obhajali šolarji odbodnico g. ufiitelja Cmerenšeka, katerega 5e tudi okrajni šolski sviet pohvajil zaradi. dobre vzgoje ucencejv. Res je šolski mladini žal za njim, ker. sedaj ne bo nikdo več.. gonil otroke po bostali in po poljucin jili učil zajcev plašiti. G. Cmerenšek je gonil \- poletntln' dneh defike po liostah., ,Vsak je imel leseno puško, eden je bobnal, drugi so pa korakali kakor vojaki. Kadar.' so se vračali domov, morali so si učienci okrasiti ilobuke s hrastovimi vejicami. G. CmerenŠek botel je pokazati lofikira nemškutarjem, kako zna ^otroke učiti in jib odtujiti svojermu materinem,u jeziku. Zatagadelj je najbrž bil od nemSkutar|ev pobvaljen. G. ucitelj bi ,se| gotovo bil bolj ustregel kmetom, ako bi bil otroke domov poslal, mesta da jih je okoli gonil, ker kmetje potnebujejo pastirjev. Toda ¦ sedaj je odšel in ločki nemškutarji iraajo enega manj!' k Konjica. -Kmečka hrauilnica in posojilnicau ima svoj prvi uradai daa v ncdeljo dae 10. maja od 8 -1 i dopoldne, potem pa vsaki četrtek od 9—12 dopoldne. Uraduje se začasno v kaplaniji. Celjski okraj. ¦ ¦ '•[ KoDJižki okraj. k Kon]lce. V nedeljo 10. t. m, popoldne ob 3. nri bo v prostorih okrajnega zastopa javno zboro- :! vaaje tukajiiiiie podj-užnice e. kr. kmetiiske d_*užbe. j c Strokovnl droStvi rudarjev in paznikov ste I se osnovali v Trbovljah. !! c V Nazarjlh smo pokopali na cvetno nedeljo jj pridno cerkveno pevko, v izobpaževalnem Idruštvu marljivo sodelujočo Marijo Gros, Marijino hčerlko. N. v m. p.! c Dobrna. Obisk okr. glavarja v zadevi šol. dreveshice je razsvetlil marsikaj. Najbolj je bil iznenadjen okrajni glavar sam. Bil je do dobrega prepričan, da sta si na Dobrni občingki odbor in krajni šolski svet močno v laseh zaradi šolske drevesnice, a videl je sedaj na svoie oči in slištal na svoja ušesa, da sta popolnoma edina. Tudi o kaki politiki ni bilo ne sluha ne duha. Bilo mu je očividno neprijetnjo, da je iprišel s takimi predsodki na Dobrno. Zakaj pa ni iraenoval one podle duiše, ki je zanesla tako napačno mnenje o dobrnskih razmerali v Celje? Bili bi mu zelo h\*ialežni. Vedelo se je v Celju lahko iz poročil obžinskega urada in kraj. šol. sveta, da oba želita isto, in vendar je bila v Celju oela zmešnjava. Upajmo, da bo sedaj cela zadeva rešena po volji dobrnskega prebivalstva. Ko je okr. glavar videl razmere okrog šole, bil je iprimoran pripoznati, da mora drevesmca na boljši prostor. Debelo smo gledali nadii<5itelja Voglarja, ki se je protivil premestitvi drevesnice, zakaj vsak otrok na Dobrni ve, da je on prvi sprožil to misel. Vzrokov, zakaj je spremenil svoje mnenje v tako Mratkem 6asu, mož ni povedal. No, slišal je take od vseh strani, da jjih ne bo pozabil.' Ne vtiHamo se sicer v rradu&itteljske zadeve, a dajies smo primoratni govoriti. Voglar je namreč čutil potrel», govoriti o tem tudi v — šoli. Razkladal je otrokom v šoli, kako so ljudje zoper njega itd. Ce po mnenju Voglarjevem spada to pred šolske otroke, se v resnici ne čudimo, da ga na Dobrni ne spoštuje drugi, kakor Hazenpihl, ki pa še nima otrbk za šolo. Tolažimo se s tem. da bo Dobrna živela dalje kakor Voglar. c Mozlrjje. Na Belo nedeljo sb je zbralo v stari šoli luid 50 zaupnikov. Prediseiclnik Ferdinand Skruba je pozdravil navzofie in dal besedo gospodu lAntonu Breznik. Ta je obsojal za kmete škodljivo delovanje ppslancev Narodne stranke in. nazložil važni pomen ogrske pogodbe za gornjesavinsko dolino. Ce bi se ista ne sklenila, bi ne mogli brefe visoke carine voziti lesa na Ogrsko, kar bi bil za naš okraj silni udarec. Slednjifi je vspodjbujal kmete, naj prosijo za dopust svojih sinov-vojakov ob 6asu košnje in Žetve, sicer se zna zgoditi, da bode postava zopet romala nazaj, odkoder je prišla. Ce se je pa bodio pridno posluževali, se bo sčasomii še dalo več. d,oseči. K sklepu so vsi podpisa!i ugovor proti oaprrtiu. mŁi za srbskp živlno. Protest pošljemo j našim državn,im poslancem. — Za shod Kmečke zve- ze dne 31. maja vlada živabno aanimanje. Naši kmet- | je raočno želijo videti in slišati naša odlična poslan- i ca Roškarja in Pišeka. Zborovanje se začne ob pol 8. uri po rani sv. inaši v prostorib. liotel Ilirija. c MozU'ie. V ptujski kroti, oziroma v ,,Stajercu" je na prvi strani svioje umazianosti natisnjen nečeden Člauek. kateri je zelo ugajal naši čedni (?) teligenci. Stari pregovor pravi: Svinia se najrajši v blatu valja. Enako tudi naš mozirski modrijau. Iskal je in iskal, pa v svoji kratkovidnosti ni videl blata pred svojim pragom. In 'kaj si je izmislil na§ kratkovidni modrijan? ,,Nekaj se je zgodilo, saj veste, krumpasti, ali bradati itd." Glej št. 13, ptui. ,,Staj." Iz celega dopisa smo zvedeli. da je napaden naCelnik našega Izobraževalnegia. društva, oziroma najbolj vnet in delaven pristaš Kmečke zveze v Mozirju. Nato knatek odgovor. Molčali smo in preiskovali. Sedaj imamo pismene izjave v rokali, katere z t bengalično lučjo osvetljujiejo nesramno h-udobnost do: pisuna. Prvi clel je laž, drugi del — bomo vi&eli. Prav žalostnjo pa je, da si najbolj ,,Narodne stranke" ? narodni strankar ni upal priobčiti svojili podlotti v naših slovenskih liberalnili listih, temveč se je zatek-el v list slovenskih janičarjev, kateri prihaja v slavnoznani radikalno-narodni trg Mozirje — sv. Ciril in Metod, rešita mozirski rod — kar osem iztisov!! c Sv. Peter na Medvedioveni selu. Naša mladeniška zveza je zbrala mladeni6e k podučnemu shodu na velikbnofino nedeljo. Domači g. župnik je raz] lag^l kako imenitna je za slovenskega mladeniča j prava ljubezen do slovenske domovine. Brez nje na\ ši ljudje v tujini gotovo zapadejo tujstvu. Nato se ie začel živahen razgovor, ki so se ga. ud..eleževali turii mladeniei, ki so došli iz tujine v clomovino! Vedno živahnejša zvezia nastaja med domom in našimi vojaki v tujini. Naši dobri časopisi pridno romajo na Nemško in. tudi na Hrvaško. To je gotovo plemenito prizadevanje mladeniške zveze. Naprej po tej poti! — Dekliška zveza jc zborovala na velikonočni pondeljek. Tri deklice so deklamovale pesmice: ,,Zvonček", ,.§v. vera in domovina" in ,.Slanica". Verk Amalija je deklicaai razložila, kake dolžnosti imajo kot krš6anska, kmečka in slovenska dekleta. Strašek Terezija pa je pojasnila, kake nauke daje poinlad deklioam. Duliovni voditelj je vspodbujal elanice zveze k varčnosti in povdarjal veliki pomen; varčevanja ter priporočil domače branilnice. Biio je kaj lepo aa tem zboru. c Cebelarski podučni shod pri Sv. Petru na Medve-do\iem selu priredi vnjedeljo dne 10. maja ob 3. uri popoldne v župnišču kr. soc. izobr. društvo. Cebelarji, domači in sosednji, pridite polnoštevilno! Govoril bo o Cebelarstvu čebelarski potovalni učitelj Jan*32! JurančiS. *• Pokazal Ijo, kako se čebelari po novem naCinu. c St. Jur ob Taboni. Roblek je jiriredil dne 3. maja 'pri Južnu shod. Občudovali smo našega Rančigaja, kojega si bo Roblek zapomnil. Sklep shoda je bil črez vse imeniten. Priletelo je jajce, koje je bilo namenjeno Ranfiigajevim plečam, v predseidnika in deloma todi v Robleka, za kar je Roblek svoji stranki primerno grajo izrekel. ObSirnejše poro6ilo drugokrat. c Iz Zibike. Povodom ,,Stajerčevega" dopisa z dne 22. sušoa in 19. aprila t.. 1. nam miroljubnim ZibiČanom ni mogoče dalje prenašati nesramne laži, ne da bi se' potegnili za resnico. Kako nesramno napada neko dopisunče našega g. župnika in mu očita, češ, da je on kriv, da nimaino mi Zibičanjo kaplana. Cudimo se Jie, da fci ti tako želiš kaplana, kolti je še celo g. župnik tako nadležen. Gotovo ne bode nihče vprašal, čemu tadqpiisun, katerega vsakdo pozna, tako hrepeni po Jcaplanu. Ce bH' imeli namreč v Zibiki dve službi foožji, potem bi bil znani salbn vsaj dvakrat na dan bolje obiskan (namreč med sv. mašo). V 16. Štev. ,,Štajerca" se je ta Uopisun preoblekel v ,,več deklettin žen", raisleč, da bi se ne izdal. Pa tudi to ti nič ne poinaga. Mi zavedni Zibičanje se ne damo tako hitro preslepiti. V, omenjeni številki si našteval osebe, katere so bile baje obdolžene, da so sestavile dopis v ,,Š|tajerca." Ne delaj se tako nedolžnega, tirago dopisunče, ko si pa v ob6e poznan. Vedi pa, da se bodemp v bodo6e že znali ogibati tvojebiše. TUdi naš organist ti je, kakor >se izražaš, jako nepriličen. Te zelo boli, č(» jkdo zoper tvojega Jjubljenca- »Sta^jeroa" zabavIja. .Ie pač križ, ko ima tvoja agitacija malo uspeha. Mogoce bode kdo mislil, da, je Zribika res tako nazadovala, da se ve6 mož, kakor se je|dopisun izraail, zjanima za lažnjivega ^Stajerca." Drago dopisunče, saj jib.nimaš dosti okoli aebe. Tiidi Zibik:1 je v zadnjem času znatno napredovala. ,Ti pa,# drago dopisunče, le pazi, da ne ostaneS nazadnje sam; saj vidiš. da gre .tvoja agitacija vedno bolj na nerodovit.no zemljo. Mi zavedni Zibičanja se bomo pa že, kakor reSeno, ogibali tvoje hiše. fToliko resnici na ljubo*i — Ziavedni ZSbičanje. c Poslano. Po Moziriu in ,po mozirski dolini krožijo o meni, oziroma mojem bratu, nečedne reči, katere je povzročil dopisun v ptujtskeim ^StaJercu."* Dopisnika dotičnega, umazanega dopisa imenujem javno podlegd in nesramnega obrekovalca, dokler nA s svojim podpisom ne da prilike, da. mu pred ,c. kr. sodnijo dokažem, da je nesraroni obrekovaltec prav ciganske sorte, Capito! Mozirje, 8. apr. 1968* Ivan Cesar. c Šmartno ob Paki, Kakor slišimo,, namerava prihodnjo nedeljo prirediti Narodna stranka, oziro ma poslanec g. V. Ježovnik, tukaj nekak shod. Nas to zelo veseli, kajti zelo radi; bi poznali Ježovnika in mu enkrat temeljito vest izprašali in tudi slišali poročilo o njegovem delovanju. (Pa ne doma, ampak v državnem zboru.) rTorej na svidenje! Zvezar, c Dramlie. ,,Narodni List" žc zopet sponaša Župniku njegove sitnobe in komandiranje v Crešnjicah< Zupnik pritrdi oboje, pa pove tudi, kaj je s tem dos^egel. Občini je pripomogel, da je 283 gld. ali 566 kron nazaj dobila, Morebiti se tudi v Dramljah nekateri bojijo ojstre metle pri občini, ker župnika toliko odrivljejoi? L8 čakajte, znabiti bo radovedna žandarmerija pozved,ela, kdo je obljubil, da bo njegov bizelanc in šnopis pri volitvah zmagal, potem se zna po novi volilni postavi vse zasukati. c Iz gornjegrajske okolice. iPred kratkim Ča* som sem imel opravek v, Novr jštif ti. .Tiam najdem v. neki gostilni cel kup raznih liberalnih listov, kakor: ,,Domovino", ,,Narodni List", ,,U6iteljski Tovariš." Ker je pa dotični gostilničar po mojem mnenju pristaš Kniecke zveze, se mi je čudno zdelo, od kod so|ti Iisti. KJmalu pa zvem^ da jih je prinesel tamošnji nadučitelj g. Kelc. Tako! Ali se spodchi za krščanskega učitelja, da raznaSa okoli po gostilnah liberalne časnike? Kaj si neki mislijo otrooi o u6itelju, katerega dolžnost je, vzajemr.o s katelietorn skrheti za duševno in telesno vzgojo otrok, mesto tega pa nosi njihovim starišera na dom časopise, ki strastno sovražijo, kar je svetega in katerih glavni cilj je, vreči križ iz šole. ŽaJoatpio, da |e sploh vse učiteljstvo v gornjegrajskem okraju ,v; nasprotnem taboru. Ni čuda,, č|e je potem čedalje večja nezaupnost med Ijudstvom do šole, ker morai zidati draige palače, da se iz njih v elegantnejši obliki širi brezverski liberalizem. Liberalni Usti dolžijo Slloveiisko kmečko zvezo, češ, da je ona kriva te nezaupnosti. Ne Kmefika zveza, ampak gospodje učitelji so s svojo Jiberalno projpaganclo sami krivi te nez.aupnosti! Da, kdor drugim jamo koplje . -.- « c Nova štifta pri Gornjein gradu. Dne 26. m. m. je umrl v ljubljanski bolnišfntici Frano Rihier, iukajšnji rojak. Pred nekaj leti je odšel v Ameriko, odikoder se je sedaj vra6al v rojstni kraj^ katerega pa ni ve6 videl, ker, ga je poprejj smrt prehitela. N. y nu p.! , c Bralno arnštvo v Gaberjib. pri Celjn priredi v nedeljo 10. maja 1908 v prostorih g. A. Fazarinc-a na Ostrožnem gledališko predstavo. Predstavljale se bodo šaljive igre: -Eno uro doktor" in -Kmet in fotograf. Po predstavi proBta zabava z godbo, petjem i. t. d. Vstopnina znaša za sedeže po 1 K in po 60 t, za stojišča po 30 v. Začetek ob V24 uri popoldan. Predstava se vrši ob vsakem vremenu, ker so v slučaju deževnega vremena veliki, krasni prostori na razpolago. K mnogoštevilni udeležbi vabi uljudno odbor. c Petrovče. Bralno društvo -Gospodar" priredi v nodeljo 10. t. m. ob 4. uri popoldne gledališki predstavi : _St. Cita-* in _Pri gospodi" s petjem in tamburaDJem. Brežiški okraj. b Benj. Kunej je zapustil Brežioe, ker ni upanja, da bi kedaj postal tu poslanec in ker mu je Grič preveč preglavice delal. Njegovo narodno delo, o katerem toliko pišejo liberalni listi, je to, da je posojilnici na yrat obesil Grič in, na vse kriplje delal reklamo za sebe. Sedaj je v Žalcu, kjer mu bo baje Roblek odstopil mandat. b Dobie pri Planini* Dne i 28. aprila imeli smo prri nas občinske volitve, pri katerlb so Stajerčijanci popolnoma pogoreli; zmagali sa pristaii Kt Z. i Volilce ni premotilo črna vino, ntei *za zmagoslavje obljubljeni kozli6ek in;.ve6 sod6kov piva; ampiak naši možje so pokazali, !da ne marajo ve6 Sta« jerčeve sodrge.i ¦b Kozje. Na belo nedeljo je tukaj zborovala kmetijska podružnica za kozjanski oknaj v gostilniških prostorili g. Franca Gučeka. Udeležba je bila jako dobra., Zborovanje je otvoril g. predsfednik !A. Ma6ek ter dal besedo g. potovalnemui učitelju J. Beletu, ki je predaval o novi vinski postavi, o sajenju novih nasadov, o škropljenju in žvepljanju, na zeleno cepljavanju, nadalje o sadjarstvu in gnojenju in nam podal še mnogo zanimivih podatkov o kmetijstvu. Vsi poslušalci so z navdušenjem poslušali g. potovalnega učitelja in sklenili se ravnati po njegovih nasvetih. Prisrfina hvala ¦ gospodu potovalnemu učitelju *sa ,uljudno predavanje. Naša želia je, dabi viečkrat prišel v našo sredo. Najnovejše noTice. Umila je dne 6. maja t. 1. gospa Ana Stubec, roj. Bohm, c. kr. deželnosod. svetnika vdova v Ptuju. N. v m. p. Pri Sv. Pavlu pri Preboldu je umrl dosedanji župan. Na njegovo mesto pride vrl nanodnjak gosp. Fr. Cilinšek. V prora-Junskem odseku je dr. Korošec govoril za uravnavo Sotle in uravnavo Mure. Imenovanje Pradela za nemškega ministra rojaka je cesar že podpisal. Čebelarska podrnžnica za Celje in okolico priredi prihodnjo nedeljo dne 17. t. m. poučni izlet k čebclnjaku gospoda Fcrdinanda Rozmaoa v Pesarjib pri Ijaškem trgu, ob 3. nri popoldan. Bralno draštvo v Škalph priredi dne 17. majnika po vežernicah »eselico z govorom, petjem, tamburaDJem in prcdstavo -trije tičhi". Na obilno udclcžbo vabi odbor.