Šolske novice. TroSki za šolstvo nu Kranjskem so bili p. 1. 186.411 gl. 96 kr.; od tega za učiteljske plače: 167.140 gl. 40 kr.; opravilne doklade: 4748 gl. 38 kr; služ. letne doktade: 6917 gl. 94 kr., odškodovanja za stanovanja 1417 gl. 24 kr.; nagrade za poučevanje v kmetijstvu je bilo: 1560 gl.; nagrade za poučevanje v ženskem rokotvoru: 1209 gl.; nagrade pri poučevanji v zasilnili šolah: 1390 gl.; nagrade za poučevanje v verozakonu duhovnim: 735 gl., a svetnim v isti namen 378 gl.; za namestovanje: 54 gl.; za prek-dolžno poučevanje: 482 gl.; denarne pripomoči 380 gl. Šolstvo na Kranjskem. Po celem Kranjskem je bilo minolega leta 254 javnih ljudskih šol in sicer 177 jednorazrednic, 36 dvorazrednic, 14 trirazrednic, 23 štirirazrednic, 3 petrazrednice, 1 šestrazrednica in 1 meščanska šola. Po ves dan podučuje se samo na 47 šolah. Privatnih šol je na Kranjskem 10. Otrok, ki bi imeli po postavah obiskavati šolo, je vseh 48.645, obiskavalo pa jih je 39.371. Učiteljev je 326, učiteljic 95. Iz Istie. Do pred desetak godina nije se niti znalo, ili nije se htjelo znati, da u Istri Hrvati živu: zemlju pribrajahu obično »talijanskim pokrajinam«. Danas, hvala Bogu i »Našoj slogi«, znade se, da tuj stanuje bar dva puta toliko Hrvata koliko Talijana. Za prosvjetu 180.000 Hrvata skoro da se nitko i brinuo nije da htjelo jih se odtudjiti rodu svomu, šiljalo njim se (a šilje njim se još i dan danas) pučke učitelje stranom posve nevješte hrv. jeziku, stranom poznavajuči taj jezik samo u toliko, da lakše vrše prosvjetnu tobož misiju talijančenja. Sretnimi upravo scienit (srečnimi ceniti) nam je sela, kojim se niti takovih učitelja poslati nemogaše. U ostalom vriedni naši svečenici poučavaliu u mnogih mjestih djeca u čitanju, pisanju i računanju. To isto čine mnogi i danas. Od Boga jim placal Narod se pomalo osvieščuje, sve veoma i večma upoznaje važnost njege materinskoga jezika; zahtieva škole u svom jeziku; biti hoce svoj na svojem. Vlada kan da se i sad malo za narod brine. Kano iz milosti otvorio se na učilištu koparskom pred pet godina i hrvatski odjel, al malo se pobrinulo, da se dobije dovoljan broj pitomaca. Uviek je više pripravnika slovenskili i talijanskih nego hrvatskili, prem hrvatskih učitelja ni za žedju (žejo) nema, a talijanske škole više stoje nego svi Talijani školskoga nameta placaju. Al da, god. 1879. položila su izpit zrelosti 2, a lani (1880) 5 pripravnika Hrvata. Pak što je š njimi? Namjestničtvo u Trstu nije pronašlo shodnim otvoriti neke škole u iztočnoj Istri, a u nutmjoj se Istri za čisto hrvatska mjesta na prvom mjestu zahtieva poznavanje talijanskoga jezika. I to je uzrokom, da neki kandidati sa uzornimi svjedočbami još i danas bez službe planduju. Medju sto osamdeset tisuča Hrvata u Istri, za koje se može reči, da nemaju niti škola, niti učitelja, medju tih jadnih sto osamdeset tisuča Hi-vata nije moči smjestiti ma samo 5 učitelja!! Neče li to reci usried ciče zime trgati ozeblomu i zadnji komadic poderane suknjice? Nije li to vad;t' h ustijo gladnomu i zadnju koricu kruha?!? Toliko za sada. Dade li bog, sjetit <5u se još kojom zgodom »Hrv. učitelja«, a providnost neka dade, te budem mogao radostnijih javiti viesti. »H. Uč.« Iz Sombora vzprijemamo za svoj list v zameno srbske novine, izhajajoče po enkrat na teden, imenom: »Eodoljub, list za narodnu prosvetu, privredu i zabavu,« ki objavlja raznolične poučne ter zabavne spise vsake vrste. Pred soboj imamo baš teh novin prva letošnja čisla in ker smo osvedočeni, da ugajamo svojim čitateljem se šolskimi vestmi iz druzih sosednjih vzlasti sorodnih slovanskih krajev, zatorej prinašarao danes nekoliko posnetega, kar hočemo stvoriti odsle ob ugodnej priliki večkrat. Omenjenih novin prvo čislo ima v sebi mej drugim jako zanimiv članček z naslovom »Škola«. Plače učiteljem u vujnoj krajini. Početkom ove godine stupa u život zakon od 10. veljače 1880. o nekojih promjenah u školskih propisih izdan za vojnu Krajinu. Po tom zakonu odmjerivati 6e se na novo placo pučkim učiteljem. Krajiška vlada izdala je vec naredbu, tičuiSu se odmjerivanja plače, koju <5emo mi sliedeči put donieti. Danas spominjemo samo, da je učiteljem u Krajini več odmjerena plača, te su podieljeni u pojedinih okružjih u pojedine razrede ovako: I. razred iznosi 500 for., II. razred 450 for., III. razred 400 for., IV. razred 350 for. Podučitelji i podučiteljice i pomocni učitelji dobivaju 60 post. najmairje plače, ustanovljene za prave učitelje. Prema tomu dobivati <5e u okružju ličko-otočkom placu I. razreda 5, II. razreda 15, III. razr. 19, IV. razr. 59, pomočnih učitelja 16, nepopunjeno 1 mjesto. Ukupno 115. TJ okružju ogulinsko-sluinskom placu I. razreda 5, II. razr. 17, III. razr. 22, IV. razreda 42, pomočnih 28, 1 mj. nepopunjeno. Ukupno 114. U okružju banskom placu I. razr. 4, II. razr. 14, III. razr. 19, IV. razr. 41, pomocnih 10, 7 mj. nepopunjenih. Ukupno 95. U okružju novogradiškom plača I. razr. 5, II. razr. 16, III. razr. 20, IV. razr. 35, pomodnih 26, nepopunjeno 3 mjesta. Ukupno 105. U okružju brodskom placu I. razr. 5, II. razr. 17, III. razr. 23, IV. razr. 55, pomočnih 17. Dkupno 117. U okružju p etrovaradinskom placu I. razr. 5, II. razr. 15, III. razr. 20, IV. razr. 40, pomocnih 20. Ukupno 100. Po tom imadu placu I. razr. 29, II. razr. 93, III. razr. 123, IV. razr. 272, pomodnih 117, nepopunjenili 11. Ukupno 646. Za gradove nije ovim ništa odlučeno, nego če se naknadno odlučiti. »H. Uč.« Novosadska srbska mladina v nesrbskih učilnicah. V Novosadskih listih čitamo, da hodi ondiikaj v nesrbske učilnice 60 srbskih otrok, in to 18 v deško in 42 v dekliško učilnico. Mestni šolski odbor videč to, ukaže oslanjajoč se na osnovo §. 7. in 49. šolske »uredbe« od 1872. leta, upravi teh nesrbskih učilnic, naj pošilja odsle našo mladino v srbsko osnovno narodno šolo učit se veronauku ter materinemu jeziku. Uprava nesrbskih učilnic res uboga šolski odbor ali prav za prav upravo srbskih narodnih učilnic ter napoti vse naše otroke strogo, prete jim, naj zahajajo o določenih dneh k veronauku ter k učenju materinega jezika, in otroci so hodili z malimi izlmkami cela dva meseca v srbske učilnice. A neki konzistorijsk svetnik, ki ga ni bila volja pošiljati svoje dete v srbsko učilnico, objavi to našej konzistoriji in na to napoti konzistorija kateheta srbskih šol, naj poučuje otroke v veronauki tam, kjer poslušajo tudi ostale predmete ter naj jih ne sili v srbsko učilnico. Konzistorija je na takšen način prekoračila svoje področje in jako se čudimo, kako je ona mogla kaj reševati o šolskej stvari! Prvi, ki ima veljavno in izdatno besedo, kar se tiče šolskih stvarij, je mestni učilniški, za tem eparhijski šolski odbor, naposled učilniški švet, a nikdar ter nikoli konzistorija. Zaradi tega mislimo, da Novosadskemu mestnemu šolskemu odboru ni bilo treba ni ozirati se na vročene ukrepe nekompetentne oblasti, nego li ostati pri tem, kar je bil sam ukrenol, ter prosto vrnoti konzistorijski dopis. A ni učitelj veronauku ni dmgi učitelj ne more in ne sme vzprijemati nalogov od druzega, nego li samo od svojih šolskili oblastev, katerim se ima edino pokoravati. Oe vzprime kakšno zapoved od neoblastnih uradov, ima to prosto oznaniti svojemu predstojniku, delati po starem in čakati rešitve ter nalogov od svojih viših ne meneč se dalje za tuje ukaze. Ob tej priliki moramo še opomeniti, kako se čudimo, da je v Novem Sadi, ki so vender ponaša se srbskim prvenstvom na tej strani (Donave), moglo priti tako daleč, da toliko srbskih otrok hodi v nesrbskc učilnice! In to leze stoprav zdaj na dan? Vidi se nam, kakor da bi stvar ni zdaj ne bila prišla v javnost, da ni bilo temu vprašanju še nekaj druzega za hrbtom. Da nam hodi tako mnogo otrok v nesrbske učilnice, mni se nam, je edino ta vzrok, da je tudi tam svet jako vajen molčati, in zategadelj se ne prinaša ničesa mej ljiidi. In še zdaj se navlašč zamolčuje o rečenem konzistorijskem členi, ki ni hotel samo pošiljati svoje dete v srbsko učilnico, nego se je tudi pri konzistoriji toliko potrudil, da i drugi otroci ne zahajajo vanjo. Da se je iz početka uže ozbiljno a tudi sraešno mabalo po novinah o tem, stvar bi se ne bila tako zavlekla, da obiskuje dosle 60 srbskih otrok (in izvestno iz boljših hiš) nesrbske učilnice; v teh se bode odgojil srbski duh! Da smo veseli! —