~[g) s (k(ž) " J OFFICIAL ORGAN [ Chicago, HI., 12. maja (May), 1920. DEMOKRATSKE DRŽA KONVENCIJE. Published ami distributed Milder permit Ne. 208 avtkorized iy the Act ef Oct. 6,1917f rtfWft the Post Offlcf ef Chicago, III. By order of the president, A. S. Burleson, Postmaster General. f -- If ttMhwobb return tot "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" 1951 W. 22 nd PUc«, CHICAGO, ILL. Return Po*tog« Guaranteed. Thr largest Slovenian Weekly in the United States of Ameriea. Issued every Wednesday Subcription price: Fee eseeshers. jrssrty. .|MI For eeusembere.....flit Ferelgn Ceuetrlee... .fZ.M relepbone: Cenel 24*7 I v___J r Največji iloveneki tednik ▼ Združenih drža rah I eke j« Tsako sred*. Nsre^imti Ze £lene, mm lete. Ze eetlaae...... Ze .$eae ll.&o OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Second-Class Matter January 18, 1»1S, at tho Feet Office at Chicago, Illinois, under the Act of Augmt 24, 1912. NASLOV uredništva in aprav-niitva: 1951 W. 22nd Pleco, Chicago, Hi. |>Telefon: Canal 2417 v__j ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22,191«. No. 19.—Stcv. 19. Leto VI. Volume VI. NKMIRI V MEHIKI. Gibanje ustašev se vedno širi. Preds. Carranza ujet. — Gen. Obregon diktator Meksike. El Paso, Tex. 8. maja. — Ker so je Carranzovo (vladno) vojaštvo spuntalo v treh večjih mehiških mestih, so ta mesta s silo /avzel i revolueijonarji. Tako i-majo tudi revolueijonarji v svojih rokah glavno ujesto Mehike, Mexico. Iz države Chihuahua se poro; »•ai .. "Predsednik Carranza ie zapustil glavno mesto Mehike in zbežal v Vera Cruz. — Saltilio, glavno mesto države Coahuila, meječe na Združene države je padlo tudi upornikom v roke. Vsled tega je >jbežal iz tega mesta tudi guvernor Mireles, pristaš predsednika Carranza. S sa- ei: "lsherwood," "Putnam," 'Dale", "Case," "Reid" / in "Flusser." Označeni rušilci m druge a-meriške bojne ladje so na potu proti Mehiki, da »bodo čuvale življenje ter privatno last v Mehiki živečih Amerikaneev. Prohibicija pred vrhovnim sodiščem. Washington, D. C. 10. maja. — Dasiravno je bilo vprašanje glede ustavnosti znanega Volsteadovega prohibic. amendmenta že večkrat na dnevnem redu pri vrhovnem zveznem sodišču, ta zadeva do danes še ni rešena. Ker so seje tega nadsodišča do 17. maja ukinjene, pride ta važna zadeva na dnevni red še le čez nekaj dni. Tiskovni papir se bo še podražil. Washington, D. C. 10. maja. — Danes je poročal Chester \V. Ly-bo je vzel mnogo vladnega de- man, podpredsednik "Internatio- na rja. Bivši guvernor živi sedaj v mestu Monterv. v državi Nue-vi) Leon, glavenm zbirališču Carranzovih čet. CarranzovD vojaštvo v Las Vaeas, ob reki Rio Grande se je včeraj uprlo. General R. Garza je poslal predsedniku Carranza brzojavno zahtevo, da naj takoj odstopi; v nasprotnem slučaju se bode vse vladno vojaštvo pri-dru ž i I o re vol ue i j on a r jem. Iz raznih krajev Mehike osobi-to iz onih na meji države Texas prihaja poročilo, da ustaši napredujejo v veliki meri. Samo v državi Sonora šteje armada u-pormkov že 15,000 mož, ki se pomikajo proti glavnemu mestu Mehike. 1stotako imajo lepe uspehe revolueijonarji v južnih državah. Ožino Tehauntopee, postojanko Oaxaea in železn. križišče Cordoba ter Vera Cruz so zavzeli u-porniki. General K. Salinas, svak preds. Carranze in začasni guverner države Chihuahua je dospel včeraj v to glavno mesto te države, ko so isto zavzeli uporniki. Juarez, Mehika, 8. maja. — Zakonodaja države Mehika se je pridružila armadi v revolucionarnem gibanju napram zvezni vladi. Mesto Toluea je popolnoma odcepljeno od Mexico City. General A.'Flores se bliža s* svojimi četami Mazatlanu, gl. pri- nal Paper Co." pred senatskini investigacijskim odsekom, da je \ lada Združenih držav veliko pripomogla k podraženju tiskovnega papirja vsled tega, ker ni pravo časno z investigaeijo nastopila. Dandanes je položaj papirne industrije veliko slabši kot je bil za časa vojne. Govornik je priporočal vsem lastnikom listov, da naj svoje publikacije zmanjšajo, k^r se bo s prvini julijem cena tiskovnega papirja zopet podražila. Demokrati ostro napadajo republikance. Predlog za trgovsko mornarico sprejet. Washington, D. C. 10. maja. — Danes je posebni senatski odsek odobril priporočilo kongresne zbornice za ustanovitev in uvedbo stalile trgovske mornarice v Združenih državah. . Vladi se dovoli 50 milijonov dolarjev za dobo 5 let v svrho grad-be novih trgovskih ladij. Očitanje Palmerju. Washington, D. C. 10. maja. Tekom današnje seje v kongresni zbornici se je ostro napadalo državnega pravdnika Palmerja ker je zahteval zopet $2,000,000 za ju-stični department. Kongresnik MeCrat iz New Vor-ka je Palmerju očital, da ni še noben drug radikalec povzročil toliko nemira in nezadovoljnosti med ameriškim ljudstvom, kot bas generalni pravdnik Palmer. Palmer se briga za vse drugo, ne pa . . , , i mri nr nii^a to mv »h", "v stanisču Smoloa katero bo zay ^ naj trelmcjSe stvari. doslej nI __i ------\ en trt rJinmn tri- . _„ . za najpotrebnejše »ivsuj uwu-j zel v par dneh. \ se to uporno gi- ^^ kaznQval 5e nobenega pro. banje vodi general Alvaro Obre- , . gon, ki kandidira zsi mesto pred sednika republike Mehika. Mexico City, Mehika. 9. maja — (Po United News). Poročilo,1 da je bil predsednik Carranza u-jet v Apisaeo. se uradno potrjuje. General Obregon bo vkorakal v Mexico City jutri. Obregon je ribljuhil, da se ne bo Caranzi nič zalega pripetilo. Juarez, 9. maja. — Francisco Villa, bifndit m vodja revolucionarjev je svoje orožje odložil ter isto izročil z moštvom vred generalu Ig. Enriquez, poveljniku u-sta-šev v Chihuahua City. Villa namerava za vedno opustiti svoje delovanje na političnem in vojaškem polju. . Splošno se sodi, da je ta korak Ville jako zadovoljiv za Mehiko. Washington, D. C. 7. maja. fitarja, ki polnijo1 svoje žepe na rovaš ljudstva. Število rojstnih in smrtnih slučajev leta 1918. Washington, D. C. 10. maja. — Državni statistični urad je ua pod li.gi zadnjega ljudskega štetja izračunal, da je leta 1918 V Združ. državah presegalo Število rojstev za 114.4 odst. število smrtnih slučajev. Število'rojstev je znašalo 1.363,649, smrtnih slučajev pa 1,014,620. Izmed vsakih 100 novorojencev 1. 1918 jih je umrlo 10 še pred 1 letom starosti; po večini je umrlo več oseb moškega spola kot pa ženskega. Označeno leto je bila rojenih 15,342 parov dvojčkov, v 147 slučajih pa. trojčki. • Springfield, 111. 10. maja. — Dff-legatje tu se vršeče državne / par mesecev 18c. Draginja v Chicagu. Delavski department v Wash-ingtonu, D. C. je izdal dne 2. maja t. 1. uradno poročilo, kako so se zadnjih 5 let življenske potrebščine podražile po raznih ameriških mestih. Naše ehikaško mesto je pri tem prizadeto za 100 odstotkov od decembra 1914 do decembra 1919 ; mesto Buffalo za 102%, New York 103%. Detroit 108%, Portland Me. pa samo za 91% odstotkov. Zdaj nastane vprašanje, če so razne korporacije 111 družbe svojim delavcem tudi za 100 odst. zvišale plačo?!---- ŽRTVE SVETOVNE VOJNE. Kodanjska družba za proučevanje posledic minule svetovne vojne je te dni zaključila svoje delo in izdala v javnost svoje zanimivo poročilo kakor sledi: Minula svetovna vojna je zahtevala 35,38(^000 človeških žrtev; to število je izračunano na podlagi padajočega števila roj štev in naraščaj%ega števila smrtnih slučajev v od vojn*1 prizadetih državah. Oba ta dejstva sta v neposredni zvezi posledic minule vojne. Na bojnem polju je bilfl ta čas ubitih 9,829,000 oseb. Vsak narod v Evropi je vsled minule vojne izgubil poprečno 8.8 odstotkov števila prejšjega (prebivalstva; število ubitih, razdeljeno na razne narode pa znaša 2.5 odstotka. Med vsemi državami je Srbija v minuli vojni največ, pretrpela, kajti izgubila je več kot tretjino (35 odstot.) izmed skupnega prebivalstva, med tem ko znašajo njene izgube ubitrh 14.8 odstotkov. Ponovni načrt za rešitev reškega vprašanja. Rim, 6. maja. List "Giornale .1)' Italia" poroča, da Wilsonov načrt glede rešitve reškega vprašanja ne bo uspešen, ker belgraj-s:ka vlada ne priznava da bi bila Reka vmesna država (buffer state.) Pač se bo pa morda dosegel sporazum med Italijo in Jugoslavijo na način, da postane ozemlje Reke pod oblastjo (nadvlado) Italijanov, pristanišče mesta Reka pa pod kontrolo Jugoslavije. 16-letna deklica umorila očeta in očima. St. Louis, Mo. — 7. maja —16-letna deklica Uršula Brodenič (morda Slovenka ali Hrvatica) je bila pred tukajšnjem mladi link e m sodiščem spoznana krivim umora svojega očima Jos. F. Woodlicka, katerega je ustrelila dne 14. aprila t. 1. Obsojena je-bila v 10 letno ječo. Navedenka se je izgovarjala pred poroto, da je svojega očima umorila v prepiru ki je nastal med njeno materjo ter očimom. Očim jo ie hotel tudi zlorabiti. Leta 1916 je Uršula, Broderič tudi ustrelila svojega očeta Tomaža Broderič v nekem domačem prepiru. Švica bo izgnala nezaželjene kro-nance. London, 9. maja. — Švicarska vlada namerava izgnati iz dežele vse bivše tuje vladarje, ki so pri-hežali seiukig na varno, Med temi je prizadet bivši nvstro-nirrski cesar Karol, grški eks kralj Konstantin in bivši bavarski kralj Ludvig. Poleg teh bodo morali zapustiti Švico tudi številni princi in člani bivših vladarskih družin. Švicarji zatrjujejo, da ne marajo lenuhov v svoji deželi predvsem po radi tega ne, ker leti vedno povzročajo dosti sitnosti domači vladi, ker se še vedno potegujejo za prestole. Prva profesorica na Yale univerzi. Cleveland, Ohio. — Katarina T. Bryce, pomožna ravnateljica tukajšnjih šol je bila te dni imenovana za redno profesorico elementarnega poduka na Iznani Vale u-niverzi. To je prvi slučaj, da opravlja profesorsko službo na tej univerzi kaka ženska. Semkaj prihaja uradno poročilo, ] Zaseženi nemški parniki ne bodo da so glavno mesto Mehike dne 7. t. m. zavzeli uporniki. To poročilo je došlo tuk. državnemu departments Vsled nemirov v Mehiki je .vlada Združenih držav odredila, da mora takoj odpluti večje število ameriških bojnih ladij in torpe-dovk proti Tampico, Mehika. Na potu proti Mehiki so tudi rušil- prodani. Washington, D. C. 10. maja. — Vsled pri živa* Wm. Randolph llearst-a iz New Yorka, da se ne sme prodati tekom vojne zaseženih 29 nemških pamikov je danes okrajni vrhovni sodnik Bailey tej pritožbi ugodil z opombo, da ostane ta prepoved za staino v |elja vi. Narodna konvencija socialistov. New York, 10. maja. —Na tu se vršeči narodni konvenciji socialistične stranke so danes illinoiški delegatje povdaraali, da bodo socialisti pri letošnjih ju-eds^niških volitvah radikalito nastopili. Glavno načelo te stranke bo, da se doseže diktatorstvo proletarijata in delavsko sovijetsko vlado. Ta konvencija bo trajala teden dni, v ko-jem času bo izdelana platforma za volilno kampanjo; zajedno bosta tudi nomirana kandidata za predsednika in podpredsednika. Današnji konvenciji je predsedoval Irving St. John Tucker, delegat iz države Illinois. Tucker je kakor znano pod poroštvom dokler ne pride njegov priziv pred vrhovno sodišče na vrsto kamor se je pritožil vsled nedavne, obsodbe; zvezna porota ga je spoznala namreč krivim kršenja špijonažne postave, za kar bi moral sedeti 20 let v državni ječi. Rockefeller daroval $2,000.000 za baptistovsko cerkev. New York, N. Y.—J. D. Rockefeller mlajši je daroval povodom kampanje severnih baptistov v cerkvene namene znesek $2,000.-000. Baptisti nameravajo spraviti skupaj v to svrho 100 milijonov. Posledice stavk na Angleškem. Thomas J. Mac Namara. angleški delavski minister je nedavno v parlamentu poročal, da je bilo leta 1919 na Angleškem 1413 stavk in izprtij. Vsled teh številnih stavk je bilo naravnost in nenaravnost prizadetih 2.580,000 oseb (delavcev in delodajalcev), skupno število vsled stavke izgubljenih delavnikov je pp znašalo 34,430,000. Krvave številke. Dr. Mercher, član fracoskc medicinske akademije v Parizu, je po dolgotrajnem proučevanju izračunal sledeče zanimive podatke iz minule svetovne vojne:. Tekom 5 mesecev leta 1917 je oddal sovražnik na treh francoskih frontah 3,690.000 strelov, ki so usmrtili 13,265 vojakov, ranili pa 5412. Na podlagi teh številk je padel na vsakih 395 strelov en mož. Sto kron, — $1.00; to skromen je dar. Delite dobrote, za vojne sirote! Bigamist na zatožni klopi Umoril 7 žensk. Los Angeles, Cal. 10. maja. — Jarries P. Watson, bigamist, ki je bil zadnjič stavljen pred poroto radi umora Nine L. Deloney, je pred oblastjo priznal, da je T)»l tekom zadnjih let poročen še s šestimi drugimi ženami, katere je vse umoril. Ker zdrayniki zatrjujejo, da ni Watson pri zdravi pameti, ga bodo sedaj po izvedencih preiskali. Visoka starost. Grand Island, Neb. — Na farmi v Anslev, nedaleč od tukaj je dne 1. maja t. 1. umrl gotovo najstare^ ši človek države: Nebraska, lib letni samski Cfiarles Mitten, po poklicu čevljar. ; Pokojnik je bil rojen 15. jan. 1. 1794 na Angleškem; v Ameriko je prišel 1. 1871 ter je najprvo živel v Streator, 111. od 1. 1871 ter je tukaj v Nebraski. Svoj čevljarski posel je opravljal celih 100 let. Petrograd prekrščen na Leningrad. Pariz. — Listu "Echo de Paris" se poroča iz Stockholma, da je o-srednja so vije t ska vlada v Petro-gradu sklenila prekrstiti to mesto v Leningrad in sicer v počast 50. letnega rojatnega dne Nikolaj Le-nin-a. Glavno mesto Rusije je bilo u-stanovljeno leta 1703 po tedanjemu carju Petru Velikem in je nosilo vsled tega ime Peterburg d« začetka minule svetovne vojne. Tedaj so Riisi zavrgli nemško besedo "burg" in jo pretvorili v "grad" — PetrogrSd. Morilec ruskega carja usmrčen. Dne 1. maja t. 1. je bil v Var-šovi obešen Posrednirkv, morilec hivto* ruskega rarja Nikokga. Pred smrtjo je obsojenec še naprosil oblasti, da sme obleči 0110 prestreljeno svilnato srajco, katero je nosil ruski car za časa umora ; njegovi žel ji se je ugtxiilo. Mnogi zatrjujejo, da je Posred-liieky le vsled tega ustrelil ruskega carja, ker si je hotel prilastiti njegovo svilnato srajco. Narod v Srbiji za Jugoslavijo. "Beogradski Dnevnik' javlja, da je v Srbiji naziv naše države 'Jugoslavija" postal vrlo popularen in da se naziv 'Srbija' ter "Kraljestvo S. 11. S." vedno bolj in bolj izgublja. Turška mirovna pogodba. Pariz, 10. maja. — Jutri popol dne bode izročena otomanskim delegatom turška mirovna pogodba. Za odobritev iste imajo Turki m<* >ec ti 11 i časa. V 1cj pogodbi je popolnoma izpuščena točka, glede zaščite in neodvisnosti Armencev. Francozi bodo zapustili okupirano ozemlje. Pariz, 10. maja. — V nevtralni coni ruhrskega bazina so Nemci svojo armado znižali na predpisano število. V onem kraju imajo sedaj Nemci samo 20 bataljonov pehote, 10 švadronov kavalerije in 2 artilerijske baterije. Na podlagi tega bode sedaj nemška vlada naprosila Francijo, da naj umakne vse svoje vojaštvo 7. onega zasedenega ozemlja. Ponarejen papirnati denar v Avstriji Dunaj, 10. maja. — Ker kroži Zavezniška armada na renskem v nemški Avstriji na miljone po-1 ozemlju. • narejenih kronskih bankovcev.) London. Angleški vojni taj-bo vlada izdala v promet povsem njk poroča, da je sedaj na zasede-nove tisočake in desettisočake. n<,m renskem . ozemlju 145,000 Ker so falzifikati zelo umetno po- mo£ zavezniške armade in sicer narejeni, nosijo tudi kolekovane pečate Avstro-Ogrske banke; to dejstvo je povzročilo že mnogo tožb pri trgovskem sodišču. K«-" 1" * r*~ stro-ogrska barfka izplačuje samo gmrt prvega, v Minnesoti roje _ . • . _ 1___ i'i«...l )l i tk ti — ---- 14.(MX) Angležev. 95,000 Franco-zev 16.000 Amerikanccr in 20.000 Belgijcev. 80 odstot. nominalne vrednosti teh bankovcev, kar povzroča trgovcem dosti š-kode in izgube. Napad na turškega velikega vizirja. Carigrad, 8. maja. — Sinoči je poskusil neti napadalec ustreliti velikega vezirja Damad Ferid pašo na njegovem stanovanju. Poskus se je paponesrečil, dasiravno je napadalec oddal 11a pašo 3 strele. - * negp. belokožca. 861etni Lvman Warren Ayer je dne 20. aprila t. 1. umrl v Lit-tie Falls, Minn. Pokojnik je vedno zatrjeval, da je bil 011 prvi be-lokožec rojen v državi Minnesota, kot sin misijonarja Fred A-verja. Rojen je bil namreč dne 10. junija 1, 1834 v Pine okraju 11a Peka ga ma misijonski postaji. Istočasni so živeli v Minnesoti še sami Indijanci. Pokojnik je bil po poklicu zemljemerec. DOPISNIKOM V BLAGOHOTNO UVAŽANJE. Vsakega člana, (ico), ki se namerava udeležiti, ali poslu*i£ razmotrivanja v prilog XIV. konvencije prosimo, da na j navede pri dopisu (razmotrivanju) svoje POLNO IME in številko društva, h kojemu spada; drugače ne bomo na noben način razmotrivanja obelodanili. Komur je v resnici mar, da kaj koristnega napiše za K. S. K. J., se ni treba skrivati za kulise, ali sramovati svojega imena v javnosti; pač bi moral biti dotičnik še ponosen na to. — Toliko v blagohotno uvaževanje raznim dopisnikom ! UREDNIŠTVO. 15» i" * i j __ XX. Cleveland, Ohio. Čedalje bolj se bliža 14. konvencija K. S. K. J. in kolikor se bolj bliža, toliko več je zanimanja zanjo. Čitali smo že nekaj nasvetov v razmotrivanju za prihodnjo konvencijo, ali to dosedaj še vse premalo. Namenila sem se tudi jaz nekaj pisati radi ženske enakopravnosti. K. S. K. J. je obhajala lani 25 letnico svojega obstanka; ali ravno ko je obhajala ta lepi jubilej, še nima v svojih pravilih istega, kar imajo že druge Jednote to je enakopravnosti. Ima pač določbo da me ženske moramo isto tako asesmente in druge doklade plačevati kakor možki, ali tega pa ne da bi imele tudi iste pravice na konvenciji kot možki, ampak 14 konvencija mora isto letos dovoliti. Čitala sem že nekaj dopisov proti ženski enakopravnosti, ali naj bo vsem tem povedano, da sedaj nfc ne prosimo več, ampak zahtevamo, in ako se letos naše zahteve ne uresničijo, potem 'bodemo pri-morane podvzeti drugo pot in to, da si bodemo preskrbele tako Jednoto, katera je celotna in ne polovična kakor je K. S. K. J. sedaj. In ako bodemo primorane to-storiti, potem bodo videli isti, kateri so proti ženski enakopravnosti, koliko dobička bode imela K S. K. J. in kjer bodo zavarovane matere, ondi bodo tudi njih hčerke to mislim Mladinski oddelek kateri je duša za KSKJ. v bodoče. Radovedna sem, kaj je vzrok da se to toliko zaraCtuje? Ali ni resnica, da je ženska bila že v državni posta-vodajif Ako je ona lahko-glasova-ia za tisoče in tisoče ljudstva iz iste, države katero zastopa, zakaj me ženske ne bi mogle zastopati svoje društvo na koftveneiji K. S. K. J. Naj ponovno povem, da ne prosimo več ampak zahtevamo svoje pravice. Ponovno apeliram na ženska društva, da v juniju, ko se volijo delegati, da si jih vsako žensko društvo izvoli do ko>likor je opravičeno, da se bodo isti potegovali za naše pravice. Cenjene sestre! Ne dajte zastopstva vašega društva kakeihu gl. odborniku, tisto ni nič, ker s pomočjo istih ne bodemo nikdar dobile svoje pravice, ampak izvolite si delegate in to vsako žensko društvo. Ne glejte na morebitne stroške; letos je konvencija v centrali Združenih držav. Stroški ne bodo veliki. To vemo, ako ni delegatom ni glasov, ako ni glasov ni zmage, zaradi tega se je pa godilo pri K. S. K. J. tako, radi ženske enakopravnosti, ko sc ženska društva premalo zanimajo. Torej na noge! Načelo JednfjfPnaj ostane isto kakor dosedaj t. j. strogo katoliško. Glede solvetnosti razreda A. priporočam tole (seveda ako ni za kako državo proti postavno) K. S. K. J. naj izda zadOlžne certifikate in to na vsakega člana kolikor Jednoti dolguje oz. kolikor je premalo vplačal za jednoto do 1. jan.. . w 1915 seveda ti certifikati bi .bili, posehcJ Pj»ca različne vrednosti, to pa zato, kcrjvse™ «g°dilo. skoro vsaki član(iea) drugače dolguje vredna ni kakor je bila cena posta vlena gl. odboru jan. 1920. Jed-notin dom tam stojr in poglejte ga, najboljši kunec ko ie bil je obljubil $1.500.00 za istega (to je bilo poročilo gl. odbora na Eve-leth, Minn.) Torej čemu naj izdamo še $15,000\za tiskarno *'A-merikanskega Slovenca".* "Glasilo" naj ostane tam kot je, ako lista velika tiskarna ne more ceneje izdajati v sedanji draginji, ne vem kako bi ga mogla ceneje izdajati kako tiskarničca v Jolietu? 'Glasilu' naj se zviša naročnic na za 2 centa na mesec, in bode 8e vedno najcenejši slovenski tednik v Ameriki. Veliko se tudi čita da bi "Glasilo" izhajalo tudi nekoliko v angleščini. To se bode skoro gotovo moralo zgoditi enkrat, ali sedaj je še prezgodaj. Smelo trdim, da K. S. K, J. do sedaj nima 150 članov (ic) ki ne razumejo slovensko čitati in pisati, afli moramo pomisliti da KSKJ šteje 12.000 članov (ic) kako bi velikanska večina križem gledala ko bi dobila "Glasilo" v roke pisano v angleščini in bi ga ne razumeli akoravno za istega v celoti plačuje da #a razume. Berite le uredniški članek "Grobokopom slovenskega naroda", ki je bil pri občen v št. 15 "Glasila". Dorothy Strniša članica Dr. Marija Magdalene št. 162 Cleveland, O. XXI. Ker v vsaki štev. Glasila vidim nekoliko dopisov, glede razmotrivanja za prihodnjo konvencijo, ho Čem tudi jaz povedati nekoliko svoje mnenje. Prvič kar se tiče naših pravil. Naša Jednotina pravila so že sta ra, ter jih je treba prenoviti, in sicer bolj na kratko in jedrnato, da se bodemo mogli nekoliko boljše razumeti na nje. * Drugič glede plače tajnika. Na gl. tajniku je največ ležeče, in on je glava Jednote. Da pa ne bode v prihodnje potreba več gl. tajniku prositi.za večjo plačo, naj se izvolita v glavni urad dva tajnika in sicer glavni in pomožni tajnik. Dati bi se jima morala zadostna plača, za,udobno življenje v pri meri z draginjo. Jednota sicer ne more nalagati članstvu prevelikih asesmentov, da bi uradniki s tem dobivalli previsoke plače, ampak kakor e vsak delavec vreden svojega zaslužka, ravno tako je tudi s tajnikom. Plača po delu. Tretjič glede našega "Glasila". Čita se marsikaj, da bi si Jednota preskrbela lastno tiskarno, in tiru gič, da naj ostane tako, kot je zdaj. Moje mnenje je, da bi si nabavili lastno tiskarno; vendar pa nočem za sedaj pisati o tem veliko, ker jaz nisem o tem zadosti poučen, če bi bilo boljše, da si kupimo lastno tiskarno, ali ne? Kar te tega tiče, bi bi lo najboljše, če bi kateri izmed glavnih uradnikov — ki ima stvar bolj v rokah, ter lahko ye kako bi bilo boljše—podal v listu izjavo o tej stvari kaj on misli. Mi člani, kateri nimamo o tej stvari nič pojma, se prav nič nerazu-memo v to, torej nam jc težko soditi kaj bi bilo boli 'koristno za članstvo in Jednoto. Glavni tajnik ali pa upravnik lista bi nam menda največ razložila o tej stvari in potem bi članstvo vedelo, kakšna navodila da morajo dati delegatom. Jaz bi sicer rad, da bi imeli svojo lastno tiskarno, ter da bi izhajal list več kot enkrat v tednu, ker list kot je naše "Gla silo" prinaša mnogo podučljivega za vsakodanje življen, ter on kraj groba. Vendar pa moramo gledati na to, da se ne bo list za članstvo preveč podražil. Rajše naj se tiska list v manjši obliki, kot "Glasilo." List naj bi se izda jalo več ko enkrat v tednu, in kdor hoče več čtiva, naj se naroči prostovoljno na njega, ter tudi za to Tako bi se morda maj* mo- 55 podpore, ali za skupno bolniško blagajno, sem jaz tudi namenil pisati nekaj o tem. Po zadnji konvenciji se je čitalo v "Glasilu", da koliko dobrega se je storilo s tem, da se je uvedla takozvana prostovoljsa bolniška centralizacija, kar pa je »bilo ravno narobe. Delegati velikih in denarno močnih društev so videli, da njihova društva tudi sama še lahko plaču jejo bolniško podporo, ter niso ni kakor hoteli o tem slišati, slednjič so se izjavili, kdor hoče centralize cijo, naj si jo ustanovi, mi je ne maramo. > S tem pa se niso nikakor izkazali da ljubijo svojega bližnjega. Upam pa, da si bodo letošnji delegati premislili ter bodo vsi kakor en mož za skupno bolniško blagajno. Zakaj 'Bi ravno naša, najstarejša Jednota ostajala vedno po Starem, ko so dru ge, pozneje ustanovljene Jednote skoraj že vse uvedle centralizae? jo, ter jo tudi držijo, in še na mi sel jim ne pride, da bi jo opustili Če hočejo kje v kaki naselbini u-stanoviti novo društvo, ga zmera, rajše priklopijo k oni Jednoti. katera plačuje tudi bolniško podporo, ker težko je dandanes ustanavljati društva kar na svoo prazno pest. Prošli so oni časi, ko niso ljudje veliko gledali na podporo. Dandanes pri taki draginji pa človek sploh ne more živeti če je dalj časa bolan; če pa ima dobro bolniško podporo, mu vsaj nekoliko pomaga iz stiske. Zato vsakdo najrajši pristopi tam, kjer vidi večji kos kruha. Če mi ustanovimo boln. centralizacijo, bodo tudi naša še majhna društva rastla, ker vsak dober katoličan bode rad pristopil h katoliškemu društvu in Jednoti, ko bode videl da bo v potrebi dobro postrežen. Ustanovlja* la se bodo še nova društva in naša Jednota bo rastla in raztezala svoje veje po vsej širni novi domovini. Zatorej delujmo vsi na to! Vsi za enega in vsak za vse! napredek nam je zagotovljen. In šestič, ali na zadnje naj še omenim da'naj bi se stroški delegatom plačali iz Jednotine blagajne, kakor je bilo to še večkrat pisano v "Glasilu", da bode tudi malim društvom mogoče poslati delegata na konvencijo. Dovolilo naj bi se tudi ženskam iti na konvencijo ta ko kot delegatom; naj vlada enakopravnost med nami. Pri drugih Jednotah \ Zvezah gr^do ženske kot delegatinje, zakaj rfe bi šle tudi pri naši? Jednota naj bi še naprej plačevala razne odškodnine kot do sedaj, ker nihče !ne ve, kje ga čaka nesreča in v nesreči mu .vse prav pride. Frank Vesel, tajnik in zastopnik dr. sv. Petra v Calumetu, Pa. Opomba urednika in upravnika "Glasila": Poročali smo že enkrat na tem mestu, da je imenovan posebni odbor, ki ima nalogo preštudirati in preiskati zadevo glede lastne tiskarne in bo o tem šele na konvenciji poročal. V tem odboru pa žal ni sedanji urednik in upravnik "Glasila", torej naj cenjeno članstvo od njega ne zahteva kakih informacij, ker ni za iste pooblaščen; zahtevajte pojasnilo od tozadevnega odbora! tem voli potom splošnega glasova-nja. Res nima II. podpredsednik K. S. K. J. več kot $10.00 plače na leto; to znaša $30 v 3 letih; kamor bi sc dalo ta denar, bi ne bilo treba drugega. So pa še drugi stro-jfei, ki jih povzroča II. podpredsednik: vožnja, na gl. letne seje, na konvencijo ter po $6. za dnev nice. Vidite cen j, bratje in se stre, tekom 3 let se že nabere precejšnja svota, katero bi lahko prihranili. Pomožni tajnik nan^ daje ravno take stroške kot II. podpredsednik. Ker lahko izhajamo zdaj brez pomožnega tajnika, bomo tndi lahko bodoče. Zapisnikar naj se izvoli na konvenciji, pa naj se mu za to določi primerna plača, pa bomo dosti na boljšem kot smo sedaj. Pet CD nadzornikov! Čemu nam jih je pa toliko potreba? Ali bi ne zadostovali samo trije? Poglejmo druge organizacije, ki so večje.po številu članstva kot pa naša K. S. K. J. in imajo skoro toliko Jednotino premoženje kot mi, pa zadostujejo samo 3 nadzorniki. Jaz mislim torej, da.bi tudi pri nas trije zadostovali. Koliko bi na ta način prihranili Jednoti tekom 3 let, to lahko vsakdo sam iz računa. Jaz mislim najmanj $500 Samo plača dveh nadzornikov znaša $300 v 3 letih; kje so pa še dnevnice in vožni stroški v Joliet vsakih 6 mesecev k pregledovanju knjig?.— In ravno sedaj, ko bomo morali narediti Jednoto sol-ventno, bi dobrodošel vsak cent, ker nam do tega manjka še $495,-705.92. Konvencija. — Ista naj se vrši vsaka štiri leta. Po sedanjih pravilih se imajo vršiti v 12 letih 4 konvencije; ako bi se pa rok podaljšal za 1 leto, bi se Vršilo v tem času 12 letih eno gltvno zborovanje, ki stane društva ter Jednoto mnogo tisočakov. "Glasilo." Naročnina 'Glasila naj se zviša na $1.20 letno, tAko da bi plačevali za isto po 10c na mesec pri asesmentu namesto dose dan jih 8 centov. List naj se tiska tam, kjer so manjši stroški. Ako bi se dobila v Jolietu kata tiskar na, da bi tiskala naš list ceneje kot pa v Chieagu, — naj se tiska Jolietu; v nasprotnem slučaju naj se pa tiska tam. kot dosedaj. Jaz sem odločno proti temu, da bi si Jednota nabavila svojo lastno tiskarno, kajti gotovo bi imeli iz gubo pri njej, kot jo ftnai^o pri Jednotinem domu. Če "biznes' HC gre, hajd pa ga kar Jednoti na grbo obesimo, da ga ona nosi Ženska enakopravnost. — Isto naj se zopet poskusi oživeti na pri hodnji konvenciji. Ne vem, čemu nekateri član* ženskim društvom ne privoščijo, da bi bila zastopana na konvenciji, saj vendar plačuje jo asesmente ter vse drugo kakor moška društva. Jaz torej toplo priporočam žensko enakopravnost pri K. S. K. J. Reinšuranc. —Vse tiste člane, ki so hoteli našo Jednoto prodati v židovske roke, ter si na ta način z Jednotinim .denarjem napolniti svoje žepe, naj prihodnja konven cija izključi. Frank Kirn, član dr. št. 153 pa naša Jednota pravni odbor? Tukaj Vam navajamo par odstat-kov, komu naj se pošilja nasvete društev za premembo pravil: Točka 23, stran 13 Jednotinih pravil določa sledeče: V prvem slučaju se mora vse take premembe od krajevnih društev pismeno predložiti pravnemu odboru Jednote najkasneje 14 dni pred glavnim zborovanjem. Stran 31 in 32: Četrtič glede Jednote, ali naj Zadolžili certifikati bi! ostane tudi še nadalje strogo kato bili podpisani od članov (ic) in po- liška, ali ne? O tem j^ tole moje slani na gl. urad, in glavaii tajnik mnenje: Kakor so jo umni možje bi jih rabil, kadar bi prišel držav- začeli pred 25 leti, takq naj ostani pregledovalec knjige pregledat ne še naprej. Zaradi par omali-in to bi pokrivalo solventnost pren državo. Veliko se piše tudi radi lastne tiskarne. Tej točki svetu-' jem, da se jo vrže v koš za nekaj časa v tej draginji. Posebno pa sem proti temu, da bi se kupilo kako staro tiskarno zadaj za Nema- ljiveev, gotovo ne bodemo pravil na novo prenarejali glede tega. Odpadnikov v naši^redi ne maramo ; proč z njimi, v naši dični Jednoti vlada ravno sedaj nalepši mir in tako naj tudi.ostane v bodoče. Petič. Ker se je zopet začelo za ničevo stalo. $15,000.00 nikdar i nimanje za centralizacijo bolniške XXII. XJanonsburg, Pa. Bliža se 14. konvencija K. S. K Jednote, ki se pVične dne 16. a v gusta t. 4. v Jolietu, 111. — Kakor jaz vidim in sodim, da se člani vse premalo zanimajo za to konvencijo. Vsaka izdaja "CHasila" bi morala vsebovati celo stran samih razmotrivanj. Vsak član, ali čla niča ima pravico izraziti svoje mnenje potom "Glasila", saj je Glasilo" last vsega članstva K. S. K. J. ter je za to vsem na razpolago. ) . Tudi jaz sem se namenil izraziti svoje mnenje z dobrim namenom za napredek ter dobrobit naše čislane organizacije K. S. K. J. Če pa morda ne bo komu všeč, pa naj on pove bolje. 4 Pričel bom najprvo pri glavnem odboru. — Po sedanjih naših pravilih se Inora voliti 21 glavnih odbornikov: gl. predsednika, I. podpredsednika, II. podpredsednika, gl. tajnika in pomožnega tajnika, blagajnika, duh. .vodjo,- pooblaščenca, vrhovnega zdravnika, pet nadzornikov, tri porotne, tri pravne odbornike .in urednika Glasila". Jaz priporočam, da se glavni odbor nekoliko skrči in to je II. podpredsednik, pomožni tajnik in dva nadzornika; ti naj odpadejo. V slučaju odstopa, ali odpoklica glavnega predsednika zasede njegovo mesto podpredsednik ; podpredsednika naj se pa za- XXIII. - Bradley, 111 Ker se vrši že Čez nekaj tednov zopet konvencija naše K. S. K Jednote, sem se namenil s tem po dajati stoje-mnenje in nasvete in sieer iz lastne skušnje, ker sem imel že 2 krat čast zastopati naše društvo št. 62 kot delegat na kon venciji. Da se bo gl. zborovanje v kratkem času zaključilo in da se ne bo dragocenega časa tratilo z osebnimi prepiri ter napadi naj I) «posamezna društva dobro prevdarijo In pošljejo sposobnega delegata na konvencijo. II) Čitanje pravil od točke do točke vzame dosti časa kon venčni zbornici; to naj bi se opustilo. III.) Premembe in dodatke k pravilom naj bi se delalo na sledeči način: Vsako posamezno društvo naj bi svoje zahteve poslalo na uredništvo "Glasila". Urednik naj bi sestavil zapisnik in ga predložil glavnemu odboru par dni pred konvencijo da ga gl. odbor prečita in se posvetuje, kaj bi se priporočilo za sprejem in kaj ne. Na konvenciji naj bi se potem še enkrat vse prečitalo in dalo delegatom na glasovanje. Opozhba uredništva: Vašega nasveta nikakor ne odobravamo, da naj bi se.uredništvu pošiljale razne premembe pravil. Urednik, ki je zajedno tudi upravnik lista ima \\e itak ?ew York, N. Y. Njemu je treba torej pošiljati tozadevna priporočila za premembo pravil." Večina članov godrnja, da so poslovni stroški Jednote vsled konvencije velikanski. Kaj bo šele letos ob taki draginji? Vse prejšnje konvencije so trajale po dva tedna; izjema je bila le zadnja na Evelethu. Ako traja konvencija predolgo, to ni nič uglednega ne za delegate, ne za člane. Vzemimo n. pr. organizacije drugih narodnosti, ki zastopajo po 5 — 10 krat toliko članov in so v 3 — 5 dneh s konvencijo gotovi. IV.) S poslovanjem in gospodarstvom Jednote je odvisno tudi finančno stanje ter napredek iste. Ako bodo delegat je poverili in izvolili v gl. odbor može, ki so v privatnem življenju pošteni in napredni finančniki, bodo ne dvomilo tudi pri Jednotinem poslovanju. t V.) Da se stroški zmanjšajo, naj bi se vršile konvencije na vsakih 4 ali 5 let. V glavni odbor naj se izvolijo taki uradniki, ki so sposobni za to in ki stanujejo v bližini glavnega urada. Vsak delegat naj deluje na to, da se konvencija kar najbolj mogoče dobro in v krat kem času zaključi. Mat Stefanič, certif. št. 4390 DaVie naraiirr vzrok, čemu se nisem zadnjič podpisal s polnim imenom v svojem razmotrivanju. Nisem si hotel s tem imena (slovesa) pridobivati. Ali za danes se pa hočem podpisati s celim imenom in naj me pri tem članstvo že dobro podi ,ali ne. Jaz nikakor nimam strahu pred ženskami!!? Tako tudi ne želim, da bi imele ženske s trah pred menoj. — Sosestra Fr. Debevc dalje navaja, da hodi na tisoče članov in članic na sejo, istočasno in da se med tem doma ni nič hudega pripetilo. To je vse prav in veselo. Nihče pa lie more vedeti, kaj vse se še lahko pripeti: katero uro, minuto, sekundo? — Če bi se v tem slučaju kaj nesrečnega pripetilo, potem boste pa tarnali: Čemu nisem poslušal tega "Jolietskega mladeniča", ki nas je v "Glasilu" na to tako ostro opozarjal?" — Tedaj bo morda pa že vse prepozno? Dalje navaja sosestra Debevc, da je v slučaju smrti matere njena posmrtnina v veliko pomoč oče!n (možu1! in celi družini (otrokom). To je resnica. — Tedaj bodo pa gotovo otroci tudi rekli: "Naša pok. dobra mamica je gotovo v nebesih, ker je bila z nami vedno tako dobra in doma. Nikdar nas ni zapustila samih; nikdar se ni vmeševala v kako politiko. Naj torej v miru počiva." (K- S. K. J. ni nobena politična organizacija! Op. ni ed.) Upam, da bodo to stv^r ženske premislile, če so v tej zadevi na pravem mestu, ali ne? Sobratskim pozdravom Jolietski mladenič. Johnny Živetz, član dr. sv. Jožefa št. 2. Opomba uredništva. — Ker ne maramo nobenih nadaljnih medsebojnih očitanj in neutemeljenih diskuzij o ženski enakopravnosti od strani "Jolietskega mladeniča" (sobr. J. Živeča), naj bo s tem njegovo razmotrivanje v tej zadevi zaključeno. Čuli smo plat zvona od obeh strani. — Sobr. Živetzu svetujemo, da naj prid'* kot delegat svojega društva na prihodnjo konvencijo. Tam bo pa že videl, kdo je imel prav, kdo pa ne, ali na kateri strani bo pravica zmagala? XXIV. Joliet, 111 Tukaj navajam samo nekaj od govorov na vprašanje sosesti Frančiške Debevc iz Clevelando Ohio, katera je stavila nedavno predalih razmotrivanja na tem mestu. Odgovarjam ji in ostalim sobratom ter sosestram K. S. K. J vsled tega, da me ne bo tukajšnja javnost nazivala s 'strahopetcem' V prvi vrsti me zelo veseli, da društvo Sv. Magdalene št. 102 taxo lepo napreduje, h kateremu spada tudi sosestra Fr. Debevc Pri tem pa povdarjam, da moška društva ravno tako napredujejo (Katera pa ? Prosimo, navedite po datke. Op. uredn.) Ali mislite, da so razmere v državi Illinois kaj boljše ,kakor pa v kateri drugi državi, kjer še nimajo ženske svoje volilne pravice. Ne. Ženske so stvar še poslabšale!!? Ženske stvar slabšajo, in jo bodo vedno slabšale. (Kakšno pa vendar? Op ured.) Ako bi hotel na tem mestu vse razložiti, kaj dobrega so že ženske naredile, bi mi vzelo preveč prostora na tem mestu. Vzelo bi mi tudi mnogo prostora v /Glasilu", če bi hotel tu navesti, kaj slabega so pa tudi že ženske naredile in bodo morda še naredile? Sosestra Debevc me vprašuje, ce ni od žensk vplačani denar ravno toliko vreden kot od moških? Da, istina je to. S tem vzrokom pa ženske prihajate sedaj na dan samo radi tega, da bi bile na konvenciji rade zastopane. Konvencija, ni prilika ter prostor za dobre čase (good time); ista tvori zborovanje samo moških, ii imajo možgane. (Ženske so pa jrez možganov?! Op. ured.) Ženske naj bi bile hvaležne zato, da jim ni treba hoditi na konvencijo. Ako bi se naprimer kaj nepravilnega (napačnega) sklenilo na tonvenciji, bi ženske ne bile za to odfovorne. Društvena naznanila in dopisi. VABILO NA SEJO. Iz urada društva Sv. Roka št. 15 K. S. K. J., Pbgh., Pa., se tem potom naznanja, da se vrši prihodnjo nedeljo, dne 16. maja ob 2 uri pop. mesečna seja v K. S. Domu. Ker bo na tej seji več važnih stvari na dnevnem redu, prosim člane društva, da bi se iste v obilnem številu udeležili. John Thomas, tajnik. NAZNANILO. Iz urada društva "Marija Pomagaj" št. 79 KSKJ. v Waukegan, 111. se naznanja vsem Članom, da imamo na prihodnji seji 16. maja več važnih stvari za rešiti. Posebno pa imamo določiti vse potrebno za veselico, katera se bode vršila 30. maja. Radi tega želim, da bi se člani vdeležili prihodnje seje v polnem številu, ter pripomogli z dobrimi nasveti, da se bode zabava čimbolj mogoče dobro obnesla. Kakor Vam znano, bode ta zabava prirejena v spomin 15 letnice društv. obstanka, radi tega želim, da bi se s pomočjo vseh članov obhajala ta redka slavnost v največjo eadovoljnost društva, kakor tudi vseh posetnikov. S sobratskim pozdravom John fcalar, tajnik. POZIV NA SEJO. Iz urada tajnice dr. sv. Barbare št. 128 Etna, f a. S tem opominjam vse članice našega 'društva, da bi redno ter v večjem številu prihajale na mesečne seje. Ako se ne bodo ravnale po tem. in se vdeležile vsake seje bo se ž njimi postopalo po društvenih pravilih, da bodo morale plačati globo (kazen). Oso->ito je dolžnost uradnic društva, ali odbornic, da pridejo na mesečno zborovanje; pri tem je izjema samo bolezen. S pozdravom Katarina Cvitesic, tajnica. 34 Syeamore St. Etna, Pa. Rock Springs, Wyo. Dolgo je ni bilo, a končno jc pa i prišla namreč zelena pomlad, usti in neprijazni so bili dnevi v mesecu aprilu, kot da bi zima še le prihajala .v iJežeio, in skoro smo že mislili, da je pomlad nas zgrešila fn odložila svoj obisk za Če pa pomislimo, kam smo prišli z draginjo, bi pa človek skoro obupal. Ni Čuda, da se ljudstvo pri- prihodnjih dvanajst mesecev; in | tožuje in stavka, ker ne ve za kaj vendar pusti april je odšel in prišel je maj, z njim pa toplejši in prijetnejši dnevi. '— Tukaj navajam^ torej nekaj novic iz na-3e naselbine: Tri slovenske učenke tuk. višje sole , (High School) bodo gradu* irale letos ob zaključku šolskega leta in sider Miss Anne Stalick, Miss Jennie Ferlie in Miss Anne Justin. Čestitamo. Kar tri slovenske družine nas bodo, oziroma so nas zapustila zadnji čas in se preselile v druge, le|Jše kraje. Prvi je odšel Mr. Pavel Oblak z družino in sicer v znano slovensko farmersko naselbino Willard, Wis., kjer si jc kupil farmo. Nadalje odideta tud!, v tukajšnem mestu in bližnji okolici dobro znani, družini Val. Stalick in Frank Keržišnik. Prvi sc naseli v Pueblo. Colo, drugi pa v Ogden, Utah. VsCin želimo v novih krajih obilo sreče. Novo slovensko župnišče bo kmalo dolgotovljeno. Stalo bo tik zraven slovenske cerkve in bo jako prilična zgradba. Dne 23. maja se vrši v naši slovenski cerkvi birmovanje, ob kateri priliki bo lepo število slovenskih dečkov in deklic birmovanih, ki si se prav pridno uče in pripravljajo na ta dogodek. Oltarno društvo.sv. Ane je na večer prvega maja priredilo vese-. lico z igro, kupletom in petjem v korist cerkvi sv. Cirila in Metoda. Kot . vselej, se je tudi tokrat priredilo za ta večer prograiy, ki je v celoti ugajal občinstvu. Predstavljalo se je igro "Ueklica s tamburico'j, kaf^ro so prav .spretno igrale naše male deklice. Cerkveni pevski zbor je pa zapel več krasnih narodnih pesmi in tudi Mr. J^eopold Poljanec ni pozabil nastopiti s šaljivim kupletom in zabayati občinstvo na način, kot zna le on. Udeležba je bila velika in tudi gmoten uspeh je baje zelo zadovoljiv. Prireditelji so pač lahko ponosni na uspeh te prireditve. Kot že po navadi vsako leto na GLAStLO K. S. K.;; • "vr ' " = Listnica urcUnišlva. —'— Član •dr. št. 70. St. Louis, Mo. — Na pritožbe brei podpisov se glavni odbor ne ozira, tako tidi ne uredništvo " K iasila ", Čemu no pridete s svojim imenom na dan! Ona pritožba ima sicer dva skrivna nnrlnisar "Član društva" in d rust v dopisa pa na podpisa: "Ulan "Odbor'. — Takega res nismo še nfflcdar prejeli/. Ali ste morda Vi tudi predsednik, tajnik in zastopnik društva* Kje imate pa društveni papir m pe- deta! - • Kot čitam v listih, so postale sedaj "overalls'' moderna obleka, da so jih začeli celo bogatini nositi. Čemu? Gotovo samo vsled zabave in norčevania. Naj bi dali bogatini delavcem vse svoje razkošne obleke, pa tudi več plače, petem pa naj le hodijo čeprav \ samih plavih hlačah. Ker kupu jejo delavno obleko, s tem direktno škodujejo revnim slojem, ker so tovarne za izdelovanje "overalls" že znatno dvignile ceno istih. Torej bogatini na dvojen način skubijo revno ljudstvo. Kar se pa tiče v obče naše naselbine moram reči, da se imamo prav povoljno; samo vreme smo imeli bolj slabo. V aprilu je bilo 21 deževnih dni ter hladnih in sa-i v mo 9 dni brez dežja. Z veselicami i roVega in njegovih' sester Marte in zabavami moram i>iti pač za jT1 Marije, jezdil v Jeruzalem, ii-dovoljni. Dne Ji. aprila smo vi- sfaVj]? zamaknil v opojno khi-deli na tuk. odrti prvič krasno no-; S0f0 nioSta jeruzalemskega in Vnebohod na n us Ena najkrasnejših -točk Oljski gori jc cerkvica "Domi Plevi t," — na 1-rajti, ^jer se je Gospod na evelno-tndeljo, jc v slovesnem* kraljevskem abre-odu iz Bet a ni je,, bivališča L&za- vo igro "Prisegam", katero so priredila naša vrla dekleta v korist tukajšnje slovenske crkvc M. B. Prireditev se je v obče prav dobro obnesla. Dne 18. aprila se je označena igra zopet ponovila. Dne 25. aprila so pa vprizorili otroci .tuk. slov. katol. šole večf lepih predstav v splošno zadovefljnost navzočega občinstva. Samo nekaj bi prosil cenj. gledalce, da bi imeli pri takih prireditvah malo več posluha, ali da bi bilo bolj mirno v dvorani. Tako je pa težko razumeti igralce na odru, osobito male otroke, če ni med občinstvom kraljevsko * veličastvo tčmpelja in se je nad mestom razjokal. Se danes se mi zazdi včasih ob posebno'krasnih solnčnih dneh, da stojjjp tam pred cerkvico 'Domir nieo Flevit" in strnim tja na bele hiše jei-uzalemske — kakor sem strmel sol učnega september-, skega dopoldne leta 19J.0 \n mislim, "Če je ta pogled danes tako krasen, kakšen je moral biti še le ob času Gospodovem, ko je imelo mesto čisto drugačno lice, ko* je še stal tempelj Herodov, eden čudežev sveta. Saj je morala tudi Gospoda prevzeti posluha. Če se gledalci s poslu- krasota tega pogleda in žalostna bom ne zanimajo za stvari na usoda, določena temu krasnemu odru, to žali vse igralce in jih moti. Dne maja se bo zopet oko- nesrečnemu mestu. Malo na cP cerkvijo* ' Do minus Flevit", stoji mala*mošeja, pre-rajžilo naše samost. dr. Vitezi sv. Icej prazna in pusta, kjer je vtis-Jurja, ter bo vprizorilo krasno ša-jnjena kamenita tjla ena Gospo-loig.ro "Štempihar mlajši. Pridite dova stopinja— Drugo so Turki na to igvo, gotovo Vam ne bo žal. izrezali in jo prenesli v m^ejo ker smeha bo čez mero. Spored te na tempeljskem trgu v Jeruzale-prireditve je sledeči: 1) Petje. mu Nastop slov. cerkvenega pevskeglj ()dUyd toP(,j je žej Gospod štiri-zbora. 2) Igra. 3) Ples in pro- j jese|i dan po svojem častitljivem sta zabava. Plesne komade bo proizvajala Slovenska godba pod nebesa, od koder bo spomlad, so tudi lotos /aorti tukaj- vodstvom rojaka John Maček. Prl-šnji premogorovi obratovati žad-Uetek točno ob V> 8ih zvečer. Kor! nji čas zelo pomalem, kar bo «ko-'smo uverjeni, da bo mnogo zaba-raj gotovo tudi trajalo tja do poz-j Ve ta večerji j udno vabimo vse nega poletja, tako se vsaj ugibljc. V—-i i- Waukegan, 111. Cenjeni sobrat urednik: — Prosil bi vas nekoliko prostora v "Glasilu", da malo. ali na kratko opišem sedanje razmere in novice iz naše prijazne slovenske naselbine Waukegan.North Chica-go. • . Kar se dela tiče, gre še dosti dobro in zaslužek proti nekdanjim bi nas še nekoliko zadovoljil. — Slovence, Hrvate in Slovake iz Waukegana ter North Chicaga, ta vstajenju v m^o«, svoj čas prišel sodit žive in rart-, ve. ,, Blažena Katarina Kmeridb',-«ki je v prikaznih gledal/t dogodke iz življenja Gospodovega, nam o-pisuje vnebohod Gospodov tako- ... i ko tudi vse rojake iz bližnjih na-!1(1: selbin, da nas obiščejo ta dan in oGspod je bil štirideseti dart z pripomorejo društvu do boljšega apostoli in Marijo na Sionu, v so-uspeha. Torej na veselo, svidenje bi, kjer je jedel pred svojim trp-dne 16. maja zvečer v Slanatovi; ljenjem z apostoli velikonočno dvorani! i jagnje. Kakor tedaj svojemu tr- pljenju naproti, je šel z apostoli in z Marijo sedaj svoji časti na-Over the Top. — Do cilja bomo proti: čez potok Cedron na Olj-dospeli, če pridobi sleherni izmed ;s k o goro. Kjer šo apostoli videli nas enega novega člana(ico) K. S. K. J. Frank Kozina. Naznanilo in zahvala. Globoko pot rt^a srca naznanjam v svojem imenu in imenu vseh doli označenih sorodnikov prijateljem ter znancem žalostno vest, da je moja iskreho ljubljena in nepozabna sporoga ga. IVANA BONCHA dne 30. aprila t. 1. ob 9:15 zjutraj po kratkem bolehanju previdena s Svetotajstvi iza umirajoče zasvedno v Gospodu, zaspala. Pokojniea je bila stara 41 let in doma iz Domžal na Kranjskem. Sv. maša zadušniea se je brala na dan pogreba dne 4. maja v cerkvi sv. Štefana. Drago pokojnko smo polo- ' žili k venčnemu počitku na katol. pokopališče v Sumitt, 111. Pri tej priliki se iskreno zahvaljujem cenj. Žensk, podp. dr. Mar. 3Pomag. št. 78 KSKJ. in društvu Krščanski Mater za darovani venec ter častno spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem članicam, ki so dve noči prečule ob mrtvaškem odru pokojnice. Zahvaljujem se tudi Rev. K. Zakrajšku za darovano sv. mašo zadušnico in lep nago-, vor pokojniei v slovo. Iskrena hvala Pevskemu zborii "Soča" za ga al ji Ve žalostinke pri pogrebu. Končno lepa hvala vsem prijateljem in znancem za izraze sočutja, za darovane vence in onim, ki so jo spremili k večnemu počitku. Nepozabno blago pokojnieo priporočamo v molitev in blag špomin. Chicago, 111.'dne* 8, maja 1920. Žalujoči ostali: Karol Boncha, soprog. Fany Jurjovec, Anne Namors, Vinko Dolsan, brat. sestri. Žalujoči v starem kraju: Ivana Dolsan. mati. Anton Dolsan, brat. Terezija Majer, Marija Haimel, sestr!. Vsi vnuki in vnukinje. za j ob uri teme pričetek njegovega trpljenja, kjer so gk začudeni in prestrašeni videli ponižanega, vjetega, ifi vklenjenega po pa-ganskih vojakih in ^o judovskih hlapcih velikih d\IhVynikov, tam naj bi videli pričetek njegove slave v kraljestvu, o katerem jim |j je tolikokrat govoril, katerega so oni * pričakovali vedno in še zdaj na tem svetu. "Gospod, ali boš obnovil Izradovo .kraljestva!", a naj danes spoznajo, da je nad svetom, da je od drugega sveta." Gredo po gori navzgor. Gospod stopa hitreje in hitreje, da drugi zaostajajo. Hipoma se, ko je že skoro na vrhu gore, o-brne proti njim. Oblije ga čudežna svetloba, kakor da so se odprla nebesa nad njim in lije svetloba nebeška na Oljsko goro im na Gospoda. Dvigne roke, da bi jih še enkrat blagoslovil. Med tem blagoslovom sc dvigne iznad zemlje; polagoma se dviga više in više proti nebu, da ga_ je zakril dblak. In ko so še vedno, dasi g4 niso več videli, strmeli za njiju proti nebu, glej, se jima prikaže-ta dva moža v belih oblačilih in jim pravita: Možje Galilejci, k*q stojite in gledate v nebo? Ta Je-zus, ki je bil vzet od vas v nebo, bo tako prišel, kakor ste ga videli iti v nebo" — prišel na oblakih neba, prišel v časti in slavi nebeški, prišel z močjo božjo, ker le s#to je mogel iti v nebo (Dej. apost. 1, 1-11.) t ' ■ Zakaj pa je šel Kristus v nebesa? Zakaj ni ostal za vedno tukaj na zemlji, pri sv. cerkvi, svoji nevesti, pri vernikih, on, glava vernikov, ki smo mi vsi njegovi udje ? Šel je v nebesa, ker je bil tam njegov; dom, ker, je bil tam nje gov Oče — "Qrem k Očetu' (Jan. 16.), # katerim je; cm, Sin (Jan. 10.) Dovršil je svojo nal<£ g6 na svetu, ki je bila: odrešenje človeškega rodu iz sužnosti satanove. Zdaj se lahko vrne in reče: "Glej, OČe, dopolnjeno je." Šel je Kristus v nebesa, da "tam nadaljuje do konca dni svojo duhovniško službo, da se "neprestano za nas daruje svojemu 'tiebeškemu Očetu, da neprestano prosi za nas. Vsi drugi duhovniki, posredovalci me«d človekom in med Bogom, so umirali, umirajo, bodo umirali.. Gospod Jezus Kristus je, večni duhovnik:" Duhovnikov je bilo več, zato, ker jim je smrt branila ostati: Jezus pa, ki ostane vekomaj, ima večno duhovniško službo. Zatorej'more tudi vedno zveličevati tiste^ ki prihajajo po njem k Bogu, ker vedno živi, da za nas prosi. Spodobilo se jc namreč, da imafao takega duhovnika, svetega, nedolžnega, odločenega od grelnikov, in ki je višji kot nebesa" (Hebr. 7, 23-25.) In sv. apostol Janez piše, da nas potolaži, nam vlije zaupanje in pogum v zbegano srce, če smo grešili: "Če pa je kdo grešil, imamo priprošiijika pri Bogu, Jezusa Kristusa pravičnega." Kpka čast za nas, kaka tolažba, kaka sreča! In če bi padli še tako globoko, pogreznili se v globočene hudobij, še smemo, še moremo dvigniti pogled proti ncfoesom, kamor je šel Sin božji, kjer sedi na desnici božji, in smemo prositi in klicati: "oGspod Jezus, ki si za me trpel in umrl, usmili se me ubogega grešnika!' Šel je Gospod Jezus v nebesa, da je tudi sam pokazal pot tja. Kakšna je ta pot? Pot Gospodova je, pot čez Oljsko goro, pot čez Kalvarijo. Kristus je^šel skozi trpljenje in po trpljenju v nebesa: Ali ni bilo potrebno da je Kristus to trpel in tako šel v svojo slavo." (Luk. 24, 26.) Skozi trpljenje gre v višave tudi naša pot. Trpel je Kristus, trpela je njegova blagoslovi jena Bo r odni -sa, Mati sedem žalosti, trpeli so vsi svetniki in svetnice božje in so tako šli v slavo in v čast nebeško. Kraljeva pot sv. križa je najvarnejša in edina tudi za nas: najvarnejša, je edina pot proti nebesom za vsakega zemljana, "Ako hoče kdo priti za mano, naj zataji samega sebe- naj vzame svoj križ in naj hodi za menoj" (Mat. 16, 24.) Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec." (Luk. 14, 27.) In šel je Gospod Jezus v nebesa, da od tam spet pride. "Možje Galilejci, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, ki je bil vzet od vas v nebo, bo tako prišel, kakor ste ga videli iti v nebo." — Kdaj pride? Pride na sodni dan. Za nas vse tedaj. Pride pa za vsakega že ob njegovi smrtni uri. Ali smo pripravljeni." Ali se o-ziramo tudi mi čestokrat s pobožnim hrepenenjem v višave nebeške, kakor so strmeli v višave a-postoli? Dvigamo li srca in misli pogostoma tja gori, kjer sedi Gospod Jezus na desnici 'božji" (Mark. 16,19.) Smo li tako pripravljeni, da bi upali reči vsak hip: -"Gospod Jezus, pridi!" (Skr. raz 22, 20), Blago nam, če smo. Tedaj smemo pričakovati osrečujoči odgovor Gospodov, o-srečujoč nas za vso večnost: Glej, pridem kmalu in plačilo moje z menoj." (Skr. raz. 22, 12). Amen. Ksaver Mesko. "Zakaj ne moremo s teboj?" "Jaz odhajam v večna nebesa. A vaše življenje je prerahlo. IJ-sahnilo bi mi na potu. In v nebesih cveto že druge cvetlice." "Kakšne cvetlice cveto ': tamkaj?" "Cvetlice večne pomladi." Sestrice po travnikih in vrtovih so postale žalostne, zakaj spomnile so se, da vsaka izmed njih cvete le eno samo pomlad. Zopet so zadrhtele v novih prošnjah. "Glej, Kraljica! Kratko je naše življenje in še to življenje naj nam premine na tem samotnem travniku? Ponesi nas na drug kraj! Zakaj bi morale biti rojene samo za neizprosno bridko koso? Utrgaj nas in nesi nas drugam!" Vse cvetlice so prosile, ena mi-leje od druge. Devica je pogledala proti nebu. Naenkrat je stala ob nji truma jasnobelih angelov. "Tvoja želja?" so vprašali angeli MarijcP in se ji globoko poklonili. ' Utrgajete te rože in jih pone-site, kamor si žele!" Angeli so se sklonili k cvetlicam in vprašali vsako posel ej, kam da želi. Začeli so pri roži. "Kam bi rada ti?" ' 'Tja na okno one lepe bele hiše: Kolikrat vidim tam na oknu mlado deklico. Njefc obraz bi me bil vesel in njeni roki bi me skrbno negovali." Bodi!" In roža je zacvetela na oknu lepe bele hiše. 'Kam pa sili tvoje hrepenenje?" Rdeči nagelj je široko raztegnil svoj cvet, zakaj vesel je bil, da je bil takoj drugi na vrsti. Želel bi še nekoliko višje kakor moja sestra roža." Bil je predrzen. "Kam torej?" "Želel bi dehteti v nežni roki one mlade deklice.' * "Zgodi se ti!" so veleli anare-Iji. Kakor po naključju je pissel mimo mladenič. Bil je zaročenec one deklice. Spomnil se je svoje izvoljenke, odtrgal nagelj in ga ji nesel v znamenje zvestobe. Angeli so se obrnili k liliji. 'Lepa sestrica Skrivnostne lože in naše Kraljice, kam si že-?" 'Ah, ne vem, kam!" Lilija ic tiho vzdihnila in vdano prikloni-a svojo nežno glavico. Angeli so ji pogledali v obraz in rekli med seboj. "Kako nebeško lepa! Kakor bi 3ila našega rodu." Vprašali so jo vnovič: "Sestrica naša, razodeni nam, kateri kraj si voliš?" "Ne poznam kraja, kjer 'bi bi-o varno zame." "Ali na tem travniku nisi va^-na?" "Nisem! Ljudje hodijo mimo in gledajo, kdaj me utrgajo. Jaz pa se tako bojim oveneti v človeški roki." "Vsa drugačna si, kakor tvoj j rat nagelj." "Res je tako. Moj brat nagelj jc esel, če ga vedno kdo pfleda in vonja in nosi s seboj; a jaz sem srečna, če me ne vidijo oči, če me ne najdejo roke.' Angeli so zastrmeli nad toliko nedolžnostjo. Eden izmed njih pa jo dejal: "Kadar se vnovič arikažem v kakšni zemeljski podobi, prikažem se v podobi lili- hožjt, eno: "Jaz in. Oče sva in, ve ne more ve IH stopili k Mariji, da jo' spremijo v nebo. 'Ali ste vsem cvetlicam izpolnili njih želje?" jih je vprašala skrbno Devica. 'Vsemi" so odgovorili z enim glasom. 'Niste nobene pozabili?" , 'Nobene!" 'Nobene, pravite? Etta se je vendar skrila tudi vašim očem.' 'Kje je, pokaži nam, da stopimo po njo?" "Takoj tam pod zelenim grmovjem." "Na to nismo mislili." Najmanjši izmed njih je pohitel po-njo. V enem trenotku in stal je z njo pred Marijo. "Kako ji je ime?" so vprašali angeli. "Ne veste? Nima rada, če se imenuje njeno ime. Ljudje ji pravijo vijolica. Njeno pravo i-me pa je ponižnost." Vijolica je zatrepetala ob tem imenu. Ponižna sestrica, kam si želiš?" so jo ljubeznivo nagovorili angeli. "Prosim, nazaj v skrito zavetje." Angeli, ki so vsem cvetlicam izpolnili željo, je tudi vijolici niso mogli pustiti neizpolnjene. 'A vendar!" so ji rekli, 'poleg tega si vseeno želi eno reč, da ti jo izpolnimo." 'Če smem kaj želeti, želim in prosim le eno: Zagrnite me s ši rokim listom, da me nihče več ne vidi in ne najde." 'O Bog!" so vzdihnili angeli, "ko bi ljudje vedeli, kaj jih dela velike pred teboj, bi hoteli biti vsi tako majhni kakor ta vijolica. . ." Ko so se na večer angeli z Marijo vračali domov, so videli pod oknom bele hiše ovenjen nageljnov cvet in v oknu deklico, ki je tudi glavico poVešala. 'Minljivost!" so vzkliknili in so hiteli naprej. Potoma so se ozrli tudi skoz okno selške cerkvice. 'Postojmo!" jim je velela Kraljica. Počastili so Najsvetejše v ta-bernakeljnu in odšli. 'Ali ste videli lilijo?" jih je vprašala Marija. 'Videli, videli! Kako lepo se je razevetela ob tabernakeljnu. foeeš, da gremo in jo vzamemo nebesa?" 'Nikar!" jim je svetovala ">evica. 'Njena nebesa so taber-nakelj. . .* Vijolica pa je ostala — skrita pod grmovjem. . . Silvin Sardenko. • je. "Kakor ti bo Stvarnik velel!" so rekli drugi in zopet so^e obrnili k liliji. 'Prelepa in pre jasna si, da bi se mogla zakriti vsem očem. A pohitimo vprašat našo Kraljico, kje bi bil varen prostor zate." Kakor na en dih — in bili so pri Mariji. Devica je tedaj stala na koncu travnika in gledala in poslušala, kako izpolnjujejo nje ni služabniki dano naročilo. Kraljica naša in gospoda! Ena izmed svetlic te prosi, da ji sama izbereš, kjer bi bilo zanjo naj varneje." Angeli so vdano čakali odgo- vora. . "Vem," je odgovorila Devica "to je moja lilija!" Nesite jo k mojemu Sinu pred tabernakelj one selske cerkve, ki jo vidite tam naf holmu." Angeli so šli so storili tako. Bela lijija je zableštela ob zla tem tabernakelju. Vse cvetlice, kar jih je rastlo na travniku, so bile po angels kih rokah postavljene tja, kamor si je želela vsakatera izmed njih. po dovršenemu delu so ingeli PREDNAZNILO. Slovensko Mlad. Sam. Podp. društvo "Danica" v Chicagu priredi četrto nedeljo v tem mesecu, dne 23. maja v Pulaski dvorani (Ashland ave. in 18. cesta) kiasno ^inžgarjevo novo ljudsko igro 'Veriga". Ta igra bo označeni dan prvič vprizorjena na ameri-, škem slovenskem odru, ker je še povsem nova. Pričetek igre ob pol 3. uri popoldne. Vstopnice so na prodaj pri ■ seli članih društva ter pri rojaku ^rank Mravlja, 1900 W. 22. St. Ker bo društvo "Danica" darovalo polovico čistega prebitka te prireditve za vojne siroit v ..Jugoslaviji, apeliramo že sedaj ha cenj. slov. občinstvo iz Chicaga ter bližnje okolice, da se v polnem številu vdeleži premijere "Veriga". Prostoovljne prispevke za vojne sirote v stari domovini sprejema Rev. John Plevnik, 810 N. Chicago St., Joliet, I1L in uredništvo našega liste. — Ali ste še kaj prispevali v ta namen? V molitev in v blag spomin priporočam svojo dobro in blago pokojno mater t MARIJO LAMPE, ki so umrli v Ljubljani 22. sušca 1.1. v 87 letu starosti. Rojeni so 'bili na Igu pri Ljubljani. Njih dekliško ime je bilo Marija Spelak. Bili so dobra mati in verna katoličanka. Naj v miru počivajo! Rev. P. Simon Laxnpe, O. S. B. Cloquet, Minn. K. S. K. JEDNOTE" _Iihaja vsako sredo.___ Kranjako-Slorenske Katoliške JednoU v Združenih državah 1951 Wast 22nd Place, _ameriških._ Uredništvo in upravništvo; Telefon: Canal 2487. C&ICAGO, ILL. Naročala* t Ka flane, na toto»90.96 Za Milane.................................................. 150 Za inozarastvo ............................................... OFFICIAL ORGAN ' of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION •f the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. 1961 Wect 22nd Place, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. For Members, per year, embers Subscription price: For Nonmeml For Foreign Countries........ ,$0.96 , 1.50 , 2.00 Nittijevo pranje umazanega perila. - v Znano jc, da so Italijani umazani ne samo na duši in telesu, ampak tudi v svoji brcztaktni politiki. Vsled tega se boje, da bi nc iz gubili pred javnostjo dobrega 1 imena. Kjerkoli je le mogoče se l:-govarjajo. zagovarjajo in perejo umazano perilo. Ko se je vršila minuli mesec v ban Remo konferenca zaveznikov, je dne 21. aprila italijanski ministrski predsednik Nitti drža' na tej konferenci znamenit ?! govor, s katerim je skušal staviti v luč itali jansko politiko napram Nemčiji, Avstriji, pa tudi napram naši Jugoslaviji. V tem govoru je navajal Nitti sedanji finančni položaj svoje države; pritoževal se je, da nastopajo nekatere neznane osebe s hinav-ščino napram njegovi domovini. Poslušajte torej, kako je polentarski ministrski predsednik zopet pral umazano perilo Italije. x "Nobena druga država v Evropi se dandanes ne nahaja mi bolj zdravem ter trdnem stališču kot Italija. Vsled tega je popolnoma napačno vsako drugo naziranjc svetovne javnosti o našem pravem položaju. Čez nekaj let že boste uvideli, da bo Italija zastopala eno prvih mest na svetu. (Z ukradenim slovenskim oziroma jugoslovanskim ozemljem! Op. stavca.) Tekom minule vojne smo edino mi ?! (Italijani) stali nasproti celokupni teži Avstrije — deželi, ki je štela 54,000,000 prebivalcev. V tei vojni smo izgubili 500,000 mož, samo ubitih. (To kaže, kako hrabro ? so se Italijani bojevali. Večkrat so že občutili slovensko pest, pa jo še bodo. Op. ured.) Po hudem?! boju ni tlalija pridobila nobenih kolonij nobenega ozemlja, ki bi bilo bogato na rudninstvu, ampak samo nekaj italijanskega teritorija. (Ali so Trst, Gorica in Kras italijanski? Op. stavca.) In vendar tujci vedno radi naglašajo o italijanskem imperijalizmu. Italija dela sedaj z vsemi silami, da bo dosegla rekord pri svoji rekonstrukciji. Seveda moramo tudi mi trpeti vsled notranjih nemirov, katere vidimo tudi po drugih državah kot posledice vojne; pri tem pa ni Italija nič manj ! močna kot kaka druga država. In tudi v tem oziru nas skuša javnost blatiti ter sramotiti. Ali jc to pravično? Italijanska denarna vrednost (valuta) ni padla tako nizko samo vsled domače ekonomske situacije, ampak tudi vsled slabih poročil v inozemstvu. Tukaj ne smemo delati nobenih primer, ampak se oziraj-mo samo na domača dejstva. Naše zadnje državno posojilo nam jc prineslo v par dneh 20 milijard lir. Ali ni to živ dokaz zaupanja in sile? Mi računamo samo na naše domače vire; vsled tega pa ni treba krčiti našega kredita. Mi smo opravičeni do minimalne dobave premoga. železa in drugih sirovin, ker istih tu ne moremo dobiti. V Italiji so nemiri ter stavke na dnevnem redu. Ali istih tudi v drugih državah ne opažate? Mi čitamo celo o resnih stavkah v.Združe-nih državah. Vse to so posledice minule vojne. To je nervoz!host, ki je prepojila vse svoječasno vojskujoče se in tudi nevtralne države. Mi Evropejci vsi trpimo vsled ttga: celo Amerika trpi na moraličen način. Italija je zemlja staroelavne civilizacije, največje in najboljše civilizacije. Prestala je že marsikatero težkočo, in tako bo prestala tudi sedanjo. Ali je torej umestno, da ne dobivamo od naših prijateljskih držav tudi prijateljske besede? Mi korakamo v uri temne noči tukaj v Evropi/a Italija stopa vseeno na poti proti luči. Mi nočemo postati kaka zapovedajoča sila, temveč samo velik,i civilizacijska sila; všled tega računamo tudi na prijateljsko soelclovanje Združenih držav. Jaz mislim, da Združene države ne znajo dovolj ceniti tega, kar smo mi minuli vojni dosegli?- Amerika ne razume naših uspehov in naših nameravanih ciljev. Ko bbdo pa enkrat Združene države vse to spoznale, potem bodo gotovo na naši strani." Da bo mogoče slično kontrolo vzdrževati s pomočjo naših oblasti nasvete na agente Srbe, Mil svetujemo, da naj se naši potniki obračajo za n Hrvate in Slovence. 4. Vsakdo, kdor želi dovesti kakega svojega sorodnika iz stare domovine v Ameriko, naj nikar ne troši denarja za,kake obljube brezvestnim agentom, ker nihče ne more iz naše zemlje potovati brez dovoljenja domačih oblasti. Kdor torej želi semkaj vzeti kakega ^vojega sorodnika, naj naredi prošnjo na domačo oblast za nadaljnje posto- Dostavek uredništva:— V, R. Savič, generalni konzul. Gornje navodilo glede potovanja sorodnikov iz starega kraja v Ameriko žal ni popolno. V kolikor je nam znano, mora vsakdo narediti dve izjavi, oziroma prošnji; eno v slovenskem, eno pa v angleškem jeziku. Vsaka izmed teh izjav mora biti por prisego potrjena in podpisana pred kakim javnim notarjem. Slovenska izjava mora biti poleg tega še legalizirana po generalnem konzulatu kraljestva SHS v New Torku. Na podlagi te, slednje izjave dobi potnik pri svojem okrajnem glavarstvu potni list za Ameriko; na podlagi angleške izjave (Affidavit) pa emerikanski konzul v Jugoslaviji potrdi dotični potni list. NAZNANILO CENJ. NAROČNIKOM NEČLANOM. Obj ava. GENERALNI KONZULAT KRALJESTVA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV 443 W. 22nd St., New York, N. Y. St. 186. New York, 4. maja 1920. Da bi se olajšalo potovanje našim državljanom, ki se vračajo v domovino, in da bi se jim na ta način zmanjšalo neke neprilike in tro-ške, podpisani generalni konzulat smatra za potrebno, da objavi sledeče: 1 Stari kronski bankovci, katere je izdala Avstro-ogrska banka so povečini že potegnjeni iz prometa na teritoriju naše države in zamenjani z novimi dinarsko-kronskimi bankovci. Uvedena je stalna zakonika valuta, po kateri velja en dinar 4 krone. To je treba, da naši državljani vpoštevajo, ko kupujejo tukaj čeke na našo valuto ;n da ;e v njihovem interesu, da povsod dobijo za vsakih 100 dinarjev 400 kron, ali za vsakih 400 kron 100 dinarjev. Vsakdo si lahko izbere ono denarno vrednost, kojo smatra za bolj povoljno Tako na primer: Ako vam za vašo svoto dolarjev banka ponudi ček, recimo 4000 kron, ali 1000 dinarjev, je torej vsejedno na kako vrednost sc ček glasi Ali ako vara za isto svoto dolarjev banka ponudi 4050 kron, a samo 1000 dinarjev, tedaj jc bolje, da vzamete ček na krone, ker bi dobili 50 kron več. V slučaju pa, da bi banka za isto svoto dolarjev ponudila 4000 kron, oziroma 1010 dinarjev, je naravno samoob-sebi umevno, da je treba vzeti ček na dinarje, ker bi v tem slučaju dobili 10 dinarjev več. ali 40 kron. 2. Direktna provozna črta New York—Dubrovnik je že odprta. Vse kaže na to, da se bo kmalu uredilo redovneji promet z več parniki; dotlej ostanejo dosedanje potne črte najpovoljneje. 3. Dosti izmed naših državljanov se pritožuje pri domačih oblasteh. kako so bili pri dohodu v New York in dalje na potu prevarani in podvrženi nepotrebnim stroškom od strani brezvestnih agentov in špekulantov. Generalni konzulat s tem opozarja naše državljane-potnike. da vsak tak slučaj naznanijo generalnemu konzulatu, če so bili prevarani ali ogoljufani, ker samo na te način bo podpisanemu uradu mogoče podvzeti potrebne korake napram brezvestnim agentom ter trgovcem in da ukaže potrebno zaščito našim podanikom. Kmalu po ustanovitvi našega, lista začetkom 1. 1915 se je prijavilo lepo število natočnikov-nečlanov ker se jim je "Glasilo" dopadlo in ker je bilo tudi v resnici po ceni. Dobivali so prva 3 leta naš tednik na 8 straneh v 6 kolonah samo za en dolar letno. Na minuli konvenciji se je to naročnino zvišalo na $1.50, ki je še sedaj v veljavi. Naročnina za inozemstvo je sprva znašala $1.50, zadnja 3 leta pa $2. Hvaležni smo vsem cenj, naročnikom nečlanom, da so nam o-stali zvesti od početka do danes. In še več; število teh čitateljev se od dne do dne množi, osobito onih v Jugoslaviji. Prepričani smo, da je že marsikakega takega naročnika baš "Glasilo" privedlo do tega, da spada danes pod okrilje naše dične Jednote. Nihče ne more trditi, da ni danes "Glasilo K. S. K. Jednote" NAJVEČJI in tudi NAJCENEJŠI ameriški slovenski tednik.. Ako ste zasledovali zadnji čas naše druge liste, ste uvideli, da so le-ti že po večkrat povišali naročnino, ker so bili v to prisiljeni. Tiskarsko delo, materijal, o-sobito papir se je zadnji čas tako podražil, kot še nikdar prej; nihče ne more daiati kake stvari v lastno izgubo. Ker je vsled neznosne draginje tudi tiskanje in izdaja našega lista prizadeta, ker so ti stroški poskočili skoraj za 100 od-stot., tudi nam ne bo več mogoče pošiljati lista naročnikom-neclanom po stari ceni. En sam iztis "Glasila" nas danes velja 2.16 centa brez upravniških stroškov in poštnine; torej imamo skoro izgubo. Da naša podporna organizacija ne bo vsled tega trpela kake škode, naznanja s tem podpisano upravništvo, da bomo počenši s 15. majem t. 1. povišali naročnino za nečlane kakor sledi: ... Za Ameriko, letno ..$2,00. za pol leta $1.00 za inozemstvo letno $3.00 za pol leta $1.50 Naročnina za člane K. S. K. J., ostane še pri starem, ali dosedanja, ker iste se brez konvencije ne sme premeniti. Naj bo omenjeno, da smo povišali naročnino nečlanov z dovoljenjem in priporočilom glavnega odbora K. S. K. J. Kdor izmed teh naročnikov pa obnovi naročnino do 15. maja t. 1., velja ista še po starem, ali $1.-50 letno; za Jugoslavijo pa $2.; po 15. maju pa stopijo nove cene' v veljavo. — Na podlagi podra-žene naročnine bo "Glasilo K. S. K. Jednote" še vseeno največji in najcenejši slovenski tednik. UPRAVNIŠTVO GLASILA K. S. K. JEDNOTE.' $15.00, oziroma $1.50 za vsakega. To je že lepa svota, katere Vam ne nudi tudi ne kaka velika angleška podporna organizacija. NAGRADE V MLADINSKEM ^ ODDELKU: r Prva nagrada za društvo $15.00 za pridobitev največ članov do 1. jul. 1920. Druga $10.00, tretja pa $5.00. Tudi imena teh društev bodo vpisana v Zlato knjigo K. S. K. Jednote. Dalje dobi vsak tajnik krajevnega društva 10c (deset) za vsakega novega člana; najsiže iste sam privede v društvo, ali kdo drugi. Ta nagrada je malo priznanja za delo tajnika, ki ga ima pri poslovanju Mladinskega oddelka. Za vstanovitev novih društev so v veljavi tudi še vse stare nagrade. Indijski pogrebi in njih verski obredi. (Poročilo katol. misijonarja v listu "The Little Missionary.') * - • Izmed različnih Verskih obredov, po katerih se obnašajo verske sekte v Indiji, ni menda noben tako smešen in kristjanom neverjeten, kot verski obredi in žalftvanje v zvezi z indijskimi pogrebi. Ker bode opis gotovo aan ima K naše čitatelje, bodem poskusil celo stvar na kratko o pisati in sieer lia ravno isti na čin, kakor jili proizvajajo med Indijci v kraju kjer se nahajam sedaj. Najprvo naj omenim, da Indij ci žgejo ostanke svojih umrlih ih sicer vsa trupla, samo otrok ne, ki so umrli pred tretjim le tern; take pokopjlejo. Mogoče se ne najde pri nobeni drugi vrsti ljudi, ki čuvajo nacl svojimi bolniki tako pazljivo kakor ravno Indijci, kajti kakor hitro se prikažejo prvi znaki smrti, se mora bolna oseba (»d nest i vun iz hiše in jo položiti pod sveto drevo, katero imenu jejo "Tulasi"; še rajše pa pred je odgovoriL "prav lahko." Toda par minut po premisleku je prišel do zaključka, da bi bilo to dokaj nemogoče, kajti mislil si je, da nVWmar tiko pregrešnega storil in zakrivil, da bi si zaslužil tako^ežko kazen po smrti, namreč biti zaprt v telesu krščanskega človeka. Ni mi treba zatrjevati, da ni bilo to manjše važnosti zame kot za njega kar kšna nesreča nemore nikdar pri-sem čul iz njegovih ust, da se ta-petiti. Kakor hitro umirajoča oseba izdahne svojo dušo, tedaj se morajo vsi pričujoč! razjokati. Jo je zelo stroga navada, vsi morajo od žalosti prelivati solze, ali če že ne morejo tega dopolniti, tedaj se pa morajo za silo napraviti za jok, kajti, imajo celo vaje nekaj dni predno umrje bolnik, kjer se * uče jokati, plakati in solze prelivati, tako da kadar pride čas so vsi pripravljeni za pravi glas žalovanja. Ko so pW*-pričani, da je bolnik mrtev, pošljejo potem po brivca, kateri O-brije mrtveca po glavi in umije njegovo telo. Nato položijo . kos lesa "akskatas" na čelo in mu o-besijo venec rož okoli .vratu. Telo potem polože na kakšno postelj in ga tako pustijo za nekaj časa na ogled; med tem časom '.. pripravljajo raznovrstne priprave za pogreb, . Ko prihaja čas za pogreb, po Nagrade K. S. K. J. NAGRADE V ODRASLEM ODDELKU ZA DRUŠTVA SO: Prva nagrada $25.00 za pridobitev ' največ članov do 1, jul. 1920, Druga nagrada $15.00; tretja pa $10.00. Imena teh društev bodo vpisana v Zlato knjigo K> S. K. Jednote. Dalje je določena posebna nagrada $2.50, ozir. $5.00 za Vsake-ga člana (ico), ki pridobi tekom leta 5, oziroma 10 novih članov. Nova, ali posebna nagrada, v veljavi od 1. januarja dalje je pa še $1 za vsakega novega člana-(ico). Ako dobi torej kak član 5 novih članov, bo prejel od KSKJ. ! 17.50 nagrade v denarju, za 10 pa tempelj, če je kateri blizu hiše mrliča. Indijec se ne sme nikdai pustiti, da bi umrl na postelji, ker to bi bila ena izmed največ jih nesreč in zla, ki bi zamoglo doleteti človeka, če bi ne imel nobene*osebe blizu, da bi ga položila na tla ob smrtni uri. Vzrok zakaj on ne želi umreti na postelji je ta: Človeška duša, zapusti-vši telo po naziranju Indijca stopi v drugo telo, ali tudi v telo psa ali mačke. Njegovo drugo življenje odvisi od števila grehov, za katere ima zadostiti Če je Indijec preživel precej pošteno življenje, potem so vsi prepričani, da bo šla njegova duša ob smrti v drugo človeško bitje. Tako nasprotno, ako je pa rajni bil kriv mnogih velikih grehov, potem je pa tudi njegova duša morala zavzeti za svojo prihodnje prebivališče telo kakšne nižje živali, kakor telo psa ali mačke in bode ostala tam, dokler se neočisti svojih napak. Ako Indijec umrje na postelji, tedaj bi moral vzeti tudi postelj s sabo, katera kakor nam je znano, bi ne .bila najbolj prilična za prihodnje življenje. Zaradi tega je njegova največja in vedna želja umreti na tleh, oproščen vsega zadržka. Ni še tako dolgo odkar mi je neki Indijec razlagal in pripovedoval ravno to le stvar njegovega verskega prepričanja, nakar sem mu stavil potem naslednje vprašanje: I "Prijatelj, reciva da bi ti sedaj umrl, ko govoriš tukaj z mano, ali bi se zamoglo zgoditi, da bi tvoj duh stopil v moje telo." "Seveda", platno, katerega prav trdno povežejo z vrvjo in t raki. Nazadnje, ko je vse pripravljeno dajo glavni žalujoči sorodniki znamenje, in pogrebni sprevod se pri&-ne pomikati. Nato gospodar sani' vodi cel sprevod noseč ogljeno ŽTjavico v glinasti posodi, drugi mu pa* sledijo v počasnih korakih do prostora, kjer navadno sežigajo svoje mrtvece. Sprevod se ustavi trikrat na poti, m vsakokrat ko postanejo, odprejo mrtvecu usta in mu spustijo malo sirovega in namočenega riža v nje, da mu s tem olajšajo lakoto in žejo, če# bi se še morda zavedal. Ženske ne silijo za pogrebom; kakor jim zaraorejo u-braniti to, sem sam radoveden? i (Na kraju, kjer stoji žigalniea sta skopani dve jamici šest palcev globok?, claleČ ena od druge, tako "da izgledajo kakor nekak križ. Nad te jamice naložijo drva na katera položijo mrtvo telo in pod ta drva t denejo žareči ogenj. Nato pride pred mrtveca najstarejši umrlega. Ko je ogenj zelo močan, vlije nekaj . čistega masla na kos lesa in - ga potem skupno z dišečimi pripravami vrže v ogenj; okoli stoječa množica pa vpije in kriči. "Harebolo, Harebolo,". To vpitje trpi dokler ne povžijejo plameni mrtve-eovo telo. Ko je telo zgorelo, tako da ni drugega kot pepel, gredo žalujoči domu, toda nihče ne upa stopiti v stanovanje, predno se čisto ne umije, ne dotakne kakšnega lesa ali železa in dokler ne okusi kake grenke pijače. Te stvari zabranjujejo hudobne duhove, da jim ne sledijo in se jih ne pooblaščajo. Sežiganje Indijskih mrtvecev ne dela dosti nadlege domačim, kajti v trenutku ko se prikazuje smrt nad bolnikom v Indijski družini, se vsi sorodniki umrlega prištevajo nečistim. Zaradi tega morajo trideset dni paziti, da vsi sorodniki brez izjeme in posebno gospodar družine (to se pravi, najstarejši sin; brat ali žena, ka- kor slučaj nanese) opravljajo dela pokore. Zapomniti si moramo to, da po Indijskem načelu mišljenja oma-deži smrt vse v hiši kjer ugrabi enega izmed njih. Torej temu sledi, da prva stvar, ki se mora dopolniti je ta, da po smrti prečistijo celo stanovanje. Vse glinaste posode se morajo uničiti in druge boljše pa kar sc da, čisto umiti. Dvorišče se mora posna-žiti in to *e stori s poškropitvi-jo z vodo, -med katero je zmešano blato in razni odpadki. Ta način . očiščevanja prištevajo k najvspešnejšim. Na dan pogreba ni dovoljeno sorodnikom ničesar zaužili, iz-vzemši nekaj sadja. Po prvem dnevu se jim dovoli riž in špina-Ča„ toda nekatere vrste ribe iij sadje so jim še vedno prepovedane. Za časa 30 dnevnega žalovanja si ne smejo dati lase rezati, ne briti ali si porezavati nohte. Dovoljeno jim tudi ni vstopiti v noben tempelj, ki je posvečen bogovom ali boginjam in da bi kaj imeli opraviti pri verskih obredih. Vse stvari, ki predstavljajo brez potrebo in potrato se mora odstraniti; zatorej ne smejo nositi ne obuvala, ne sukne ali srajce ali rabiti dežnika— pazite kaj Indijci vse prištevajo k potratnim stvarem. To je samo par številnih obredov, katere so dolžni sorodniki izpolnjevati. vijejo mrtvo telo "v belo," novo Vefceh) in zanimivo jih je opazo- vati, kako voljno prenašajo te verske navade in kako resno vpoštevajo vsak najmanjši del vefpkih obredov. Srečal sem nekoč, Indijskega sodnika višjega, sodišča, kateri je imel namestnika v.uradu/ker se prikazati ni hotel na sodnikovi klopi z obuvalom in s suknjo, ker je leda j žaloval za svojo rajno materjo. Trideseti spominski dan se o-.pravijo verski obredi, ki jih na-zivajo: "Sradhya", opravlja jih v imenu družine eden indijskih duhovnov in to na domu rajnega. Pri teh obredih duhoven od-veže sorodnike od nečistosti, katero je povzročila rajna oseba; medtemi proizvajanji se darujejo tudi molitve za umrlega, pri čemur denejo na stran nekoliko riža, kar naj ostane last ranjke-ga, če ob priliki potrebuje hrane, da si to lahko vzame in nasiti. Sedaj, ako pogledamo in premislimo smešnost. in neumnost teh obredov, vseeno zapazimo dosti podučljivega in dokazljivega in to je, da Indijci verujejo v neumrjočnost človeške duše in da priznavajo potrebnost spo-korjenja in zatajevanja, da za-morejo zadobiti odpuščanje grehov. Njih neumn^ in smešni o-bredi nas tudi opominjajo, kako hvaležni moramo biti, ker imamo milost od Boga in blagoslov krščanskega pogreba. Narastek slovenskih naselbin. Državni urad za ljudsko štetje poroča, da znaša število prebivalstva v mestu La Salle, 111., 13,050, ali za 1543 odstotkov več kot leta 1910. Mesto Peru,- 111., šteje 8869 duš; mesto Virginia, Minn. 14,022 (narastek 3549) in mesto Hibbing, Minn. 15,029 duš. Slednje mesto se je povečalo tekom 10 let za 70.8 odstotkov, ali za 6257 st&novnikov. Ameriški Slovenci in Slovenke! Spominjajte se pri raznih prilikah vojnih sirot na Slovenskem! Vsak cent dobrodošel! Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote. • N« vsa ona društva, ki so tekom minulega leta sprejela 5 ali več novih članov (ic), razposlal sem danes posebne listine ali takozvane "Uradne izjave". Društvene tajnike in tajnice prosim, da na izjavi označijo certf. številke, imena in razred vseh, tekom leta 1919 novo pri-stopilih članov in članic. Poleg vsakega imena novo pri-stopilega člana (ice) naj se označi tudi ime predlagatelja (ice). (Pripomba: Označi naj se le eno ime predlagatelja in ne dveh ali več, kakor se je večkrat v preteklosti pripetilo). . Izjave morajo biti vrnjene na glavni urad NAJKASNEJE DO 31. JUNIJA T. L., da se zamoreje izplačati nagrade vsem onim predlagateljem (kam), ki so do istih opravičeni (e). Na izjave, ki bodo dospele v gl. urad po 31. maju se ne bo oziralo. Prosim, da se to vpošteva in tako zadeva v najkrajšem času reši. Z bratskim pozdravom, ^ " JOSIP ZALAR, gl. tajnik. Joliet, 111., 4. maja 1920. ' •. :: K. S« K# : Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894.1 Inkorporirana v Jolictu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. • GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. 7 Telefon 1048. od ustandvitve do J. maja 1920 skupna izplačana podpora ^ $1,762,802.86 » GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 1004 N. Chicago St., Joliet, III. I. podpredsednik: Math. Jerman, 332 Michigan St., Pueblo, Colo. II. podpredsednik: Frank Opeka, 26 Lenox Ave., North Chicago, 111. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, III. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620 — 10th St., Waukegan, 111. Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Av., So. Chicago, ill. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Josip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, 111. K društvu sv. Janeza Krstnika št. 60 v Wenona, 111., 9118 Sobcrai Ana, rojena 1886, R. 34, $500. Sprejeta 16. aprila 1020. Društvo šteje 50 članov (ie). K društvu Vitezi sv. Mihaela št. 61 v Youngstosvn, Ohio, 9120 Bi* rič Barbara, rojena 1902, R. 17, $1000. Sprejeta 18, aprila 1920. Društvo šteje,97 člaii v(ic). K društvu sv. Lovrenca št, 63 v Cleveland, Ohio., 9119 Fortuna Franca, rojena 3900, R. 20, $500. Sprejeta 11. aprila 1920. Društvol šteje 236 članov (ic). N K društvu sv. Janeza Krstnika št. 65 v Milwaukee, Wis., 9122 Kelvišer Ana, rojena 1877, R. 43, $500. Sprejeta 14. aprila 1920. Društvo šteje 147 članov (ic). K društvu sv/Nikolaja št. 67 v Steelton, Pa., 9123 Simonič Kata* rina, rojena 1886, R. 34, $1000.Sprejeta 1. aprila 1920. Društvo šteje 52 članov (ic). K društvu sv. Antona Padovanskega št. 72 v Ely, Minn., 9124 ln-dihar Marija, rojeiyi 1904, R. 16, $1000. Sprejeta 6. aprila 1920. Društvo šteje 97 članov(ic). . ' ' . K društvu Marija Pomagaj št. 78 v Chicago, 111., 9126 Danmc Ana, rojena 1904, R. 16, $1000.9127 Pečnik Angela, rojena 1895, R. 25, $500. 9128 Pajk Rozalija, rojena 1887., R. 33, $500. 9129 Oman Helena, rojena 1883, R. 37, $1000. Sprejeta 18. aprila 1920. Društvo šteje 192 Martin Nemanich, 1900 W. 22nd St., Chicago, 111. Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave., West, Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 311 — 2nd Ave., Milwaukee, Wia. POROTNI ODBOR: Mihael J. Kraker, 719 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111. • < PRAVNI ODBOR: . Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., N. B., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs. Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na 1AOTD 7 A1 A D IftAA V rhirn«™ St.. JollPt. 111.*, dopiSC, GLASILO v članov(ic). Suspendovane članice. Od društva Marije Pomagaj št. 78 v So. Chicago, 111., 6158 Kre-mesee Marija, R. 20, $1000. Suspendovaua 24. aprila 1920. Društvo šteje 192 elanov(ic). Od druStva s,v. Ane št. 134 v Indianapolis, Ind., 5675 Sustaršič Rozalija, R. 18, $500. 6005 Debevc Marija, R. 27, $500. Suspendovaua 111. aprila 1920. Društvo šteje 40 članov(ic). . Od društva Marije Pomagaj št. 147 v IJjyikin, Pa., 8571 FrketiČ Katarina, R. 24, $1000. Suspendovana 18. aprila 1920. Društvo šteje 42 "Članov(ic). Od društva Kraljica M:iru št. 167 v Thomas, W. VaM 8699 Vogrin Marija, R. 44. $1000. Suspendovana 18. aprila 1920. Društvo šteje 11 članov(ic).* Suspendovani člani zopet sprejeti. K društvu sv. Petra št. 30 v Calumet, Mich., 1608 Filip Ivan, R. 36, $1000. Zopet sprejet 11. aprila 1920. Društvo šteje 272 članov(ic). K društvu sv. Jožefa št. 43 v Anaconda, Mont., 19111 Bosanac Ivan, R. 44, $1000. Zopet sprejet 20. aprila 1920. Društvo šteje 119 članov (ic). K društvu sv. Cirila in Metod? št. 59 v Eveleth. Minn., 420 Težak Frane, R. 19, $1000. Zopet sprejet 11. aprila 1920. Društvo šteje 186 članov(ic). IV društvu sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa., 17720 Riči Slava, "lavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, lil.; dopise^ Hkof Marija, rojena 1894, R. 26, $1000. Sprejeta 3. aprila 1920. Društvo društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: f-, ASIU1 K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, III. PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC K. 8. K. J. ZA MESEC APRIL. Pristopili člani. K društvu sv. Štefana št, 1 v Chicago, 111., 23300 Jorga Mihael J., ~ R. 37, rv UrilMVU mailjc Visijo »V™ «« » vrv. V -"M---- . n. JO, i ur&upcv Jllliau, JI. nnvv Jianou '.f. Barbier Julija, rojena 1904, R. 16, $1000. 9131 Kučič Ana, rojena 1903, I{> 22, $1000. 20597 Vukmanič Andrej, R. 24, $1000. 20178 Kasunič R. 17. $1000*. 9132 Barbič Ana, rojena 1903, R. 17, $1000. 9133 Vidic ]mbro, R. '48, $1000. Zopet sprejet 19. aprila 1920. Društvo šteje 124 Marija, rojena 1898, R. 21, $1000. 9134 Kovačič Margareta, rojena j članov(ic}< 1896, R. 23, $1000. 9135 ITdovič Margareta, rojena 1894, R. 26, $1000. K* društvu sv. Petra in Pavla št. 91 v Rankin, Pa., 18870 Martin-9136 Obe rman Karolina, rojena 1891, R. 29, $1000. 9137 Scrtič Marija, eič Maka, R. 24, $1000. Zopet prejet 18. aprila 1920. Društvo šteje rojena 1890, R. 30( $1000. 9138 Oberman Marija, rojena 1890, H. 30, 109 članov(ie). ' . V $1000. 9139 Halla Katarina, rojena 1889, R. 31, $1000. 9140 Barbier k društvu Marije sv. Rožnega Venca št. 131 v Aurora, Mifan., Katarina, rojena 1885, R. 35, $1000. 9141 Hvala Terezija, rojena 1883,;22082 Karakaž Tomaž. R. 23, $1000. 22763 Dosen Jurij, R. 29, $1000. R. 36, $1000'. 9142 Vujčič Julija, rojena 1879, R. 41, $1000. Sprejete' 8451 Movrinsck Anton, R. 29, $1000. 22610 Ravnikar Valentiu, R. 39, 118. aprila 1920. Društvo šteje 147 članov(ic). . $1000. 22277 Cerar Anton, R. 40, $1000. Zopet sprejeti 19. aprila 1920. K društvu sv. Cirila in Metoda št. 90 v So. Omaha, Nebr., 9143; Društvo šteje 128 članov (ic). _____ ion« li ±>M\iM\ Un.Aintii Q onrlla 1090 l>mit Joliet, 111., 23302 Martiučič Franc, rojen 1904, R. 16, *1000. Sprejet 4. apr. 1920. Dr. šteje 408 članov (ic). K driven sv. Jožefa Št. 7 v Pueblo, Colo., 23303 Blatnik Franc, rojen 1903, R. 16, $1000. Sprejet. 11. apr. 1920. Dr. šteje 479 elanov(ic). K društvu sv. Cirila in Metoda št. 8 v Joliet, 111., 23304 Znidarsieh Frank, rojen 1900 R. 20, $1000. Sprejet 21. marca 1920. Društvo šteje 1U5 članov (ic). • ^ K društvu sv. Janeza Kronika št. 11 v Aurora, 111,, 23304 Susta-rič Anton, rojen 1888, R. 32, $500. Sprejet 4. aprila 1920. Društvo šteje 64 članov (ic). 1 * . • K društvu sv. Jožefa Sr. 12 v Forest City, Pa., 23305 Zalar Anton, rojen 1902, R. 17. $1000. 23306 Zalar Josip, rojen 1002, R. 17, $1000. Sprejeta 11. aprila 1920. Društvo šteje 261 članov (ic). K društvu sv. Janeza Krstnika št. 14 v Butte, Mont., 23307 Mihael Baker, rojen 1886, R. 23, $1000. Sprejet 24. marca 1920. Društvo šfteje 181 članov (ic). - K društvu sv. Jožefa ši. 21 v Federal, Pa., 23308 Miklič jen 1903, R. 16, $1000. Sprejet 11. aprila 1920. Dr. šteje K društvu sv. Vida št. 25 v Cleveland, O., 23309 Fink 1899. R. 21, $1000. Sprejet 10. aprila 1920. Dr. šteje 466 članov(ic). K društvu sv. Petra ši. 20 v Calumet, Mich., 23310 Jakša Josip, rojen 1889. R. 31, $1000. Spiejet 11. apr. 1920. Dr. šteje 272 članov(ic). K društvu sv. Petra in Pavla št. 38 v Kan.sas t'ity, Kans., 23311, Saj nič Ivan G., rojen 1904. R. 16, $1000. 23312 Sajuič Jurij M., rojen 1899, R. 21, $1000. 23313 Zakrajšck Anton, rojen 1883, R. 37, $1000. Sprejeti 5. aprila 1920. Društvo šteje 84 članov(ic). K društvu sv. Janeza Evang. št. 65 v Milwaukee, Wis., 23314 Kresse Josip, rojen 1904, R. 16, $500. 23315 Pauc Franc, rojen 1903, R. 16, $1000. Sprejeta 14. aprila 1920. Društvo šteje 147 članoV(ic). K društvu sv. Aniona *Pad. št. 72 v Ely, Minn., 23316 Pechek Frane, rojen 1904, K- 16, $500. 23317 Palchar Josip, rojen 1902, R. 18, $1000. 23318 Vesel Vincent, rojen 1888, R. 32, $1000. 23319 Pechek Franc, rojen 1881, R. 39, $1000. 23320 Pucelj Josip, rojen 1878, R. 41, $1000. 23321 Lunka Franc, rojen 1876, R. 44, $500. Sprejeti 6. aprila 1920. Društvo šteje 97 članov(ie). K društvu Marije Vnebovzete št, 77 v Forest City. Pa., 23322 Novak Alojzij, rojen 1900, R. 20, $1000. Sprejet 11. apr. 1920. Dr. šteje 172 članov(ie). K društvu Friderik Baiagtr št. 93 v Chisliolm, Minn., 23323 Mika-lovič Josip, rojen 1897, R. 23, $1000. Sprejet 11. aprila 1920. Društvo šteje 124 članov (ic). K društvu sv. Cirila in Metoda št. 101 v I^rain, Ohio., 23324 Ko njur Alojzij, rojen 1895, R. 25; $1000. 23325 Pavlovčič Franc, rojen 1892. R. 28, $1000. Spre.ieta 4.,aprila 1920. Društvo šteje 55 članov(ic). K društvu sv. Jožefa št. 103 v Milwaukee. Wis., 23326, Keren Franc, rojen 1887, R. 33. $1000. Sprejet 10. aprila 1920. Društvo šteje 91 članov (ic). K društvu Marije sv. Rožnega Venca št. 131 v Aurora, Minn., 2.1336 Hodnik Alojzij, rojen 1904, R. 16, $1000. Sprejet 29. aprila 1920. Društvo šteji 129 Članov(ic). ' K društvu sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa., 23327 Pugar Alojzij. rojen 1897, R. 23, $1000. S3328 Lisjak Jurij, rojen 1892, R. 28, $1000. 233329 Stimae Mat o, rojen 1889, R. 31, $1000. 23330, Dolčič Josip. rojen 1885, R. 35, $1000. 23331 Stranjgar Ivan, rojen 1865, R. 35, , $1000. 23332 Cazin Josip, rojen 1884, R. 36, $1000. 23333 Basanac Vinko. rojen 1878, R. 42, $1000. Sprejeti 11. aprila 1920. Društvo šteje 95 članov (ic). . .; - . . K društvu sv. Jožefa št. 168 v So. Bethlehem, Pa., 23334 Konkolie Josip, rojen 1893, R. 27. $1006. 23335 Horvat Jožef, rojen 1886, R. 33, $1000. Sprejeta 11. aprila 1920. Društvo šteje 35 članov(ic). Pristopile članice. K društvu sv. Janeza Krstnika št. 11 v Aurora, 111., 9110 Zefran Terezija, rojena 1895, R. 25, $1000. Sprejeta 4. aprila 1920. Društvo šteje 64 članov(ic). : - K društvu sv. Janeza Krstnika št. 14 v Butte, Mont., 9111 Baker Ana, rojena 1901, R. 19, $1000. Sprejeta 24. marca 1920. Društvo šteje 181 članov(ic). K društvu sv. Petra št. 30 v Calumet, Mich., 9112 Jakša Marija, rojena 1893, R. 27, $1000. Sprejeta 15. april 1920. Društvo št^e 272 članov (ie). • K društvu sv. Jožefa št. 43 v Anaconda, Mont., 9113 Kraker Jožefa. rojen«, 1904, R. 16, $1000. Sprejeta 20. aprila 1920. Društvo šteje 113 članov (ie). ' ' K društvu s* Frančiška Seraf. št. 46 v New York, N. Y., 9114 Glatz Antoni«, rojena 1879, R. 41, $500. 9115 Bartol Franca, rojena 1878, K. 42, $500. Sprejeti 10. aprila 1920. Društvo šteje 62 članov(ic). K društvu sv. Jožefa št. 56 v Leadville, Colo., 9166 A^amich Marija. rojena 1903, R. 16, $500. 9116 Jamnik Marija, rojena 1900, R. 20, 9117 Fink Alojzija, rojena 1895, R,25, $1000. Sprejete 15. apr,-la 1920. Društvo šteje 156 elgnov(ic). rojena 1904, R. 16, $1000. 9167 Rak Franca, rojena 1891, R. 29, $500. R 1? ^^ prestopil 26. aprila 1920. Prvo društvo šteje 110, drugo 9148 Nakrst Marija, rojena 1890, R. 30, $1000. Sprejete 14. aprila 1920., ]29 članov(ic)t Druitvo šteje 75 članov(ic). 0d tirugtva sv. Družine št. 5 v La Salle, 111., k društvu sv. Vida K društvu sv. Veronika št. 115 v Kansas City, Kans., 9149 Buko- gt 25 y ck>vejand (>hio? 18118 zerjav Josip, R. 20, $1000. Prestopil vac Ana, rojena 1901, R. 19, $1000. 9150 Ti-uden Polona, rojena 1876, ]() rila 1920. Prvo društvo šteje 143, drugo 466 članov(ic). R. 43, $1000. Sprejeti ll..aprila 1920. Društvo šteje 95 članov(ic). i r 0d društva sv jožefa št 566 v Leadville. Colo., k društvu sv. Vi-K društvu sv. Ane št. 139 v La Salle. 111., 9151 Gnil Terezija, ro- da ^ ^ y Cleveland 0hio 3903 pugelj Josip, R. 34, $1000. Prestopil jena 1904, R. 16, *1000. Sprejeta 6. aprila 1920. Dr. šteje 46 clanov(ic), 11Q aprfla 192() Prvo druStvo ^teje 156t drUcr0 m članov (ic). K društvu Marije Pomagaj št. .147 v Rankin, Pa.. 91o2 Petrina Od društva sv. Petra št. 30 v Calumet. Midi., k društvu sv. Jožefa Katarina, rojena 1889, R. 31, $1000. Sprejeta 18. aprila 1920. Društvo ^ v Mihvaukee Wis. 12750 Jerant Jožef, R. 19, $1000. Prestopil šteje 43 članov (ic). K društvi, sv. Ane št. 150 v Cleveland, Ohio, 9153 Perko Jožefa. | šteje 221 članov (ic) K društvu Marija Pomoč Kristjanov št. 165 v West Allis, Wis., 9163 Karneza Marija, rojena 1881, R. 39, $500. Sprejeta 11. aprila 1920. Društvo šteje 28 članov (ie). K društvu sv. Jožefa, št. 168 v So. Bethlemcn, Pa., 9164 Konkolie Karolina, rojena 1897, R. 22, $1000. 9165 Horvat Marija, rojena 18^9. R. 31, $1000. Sprejeta 11. aprila 192Q. Društvo šteje 35 članov (ie). Suspendovani člani. Od društva sv. Jožefa št, 2 v Joliet, 111., 22444 Trolia Anton, R. 29, j drugo 28 članov (ic). $1000. Suspendovan 20. aprila 1920. Društvo šteje 408 članov(ic).. Od društva sv. Janeza Krst. št. 13 v Biwabik. Minn.. 22047 Babic Ivan, R. 47, $250. Suspendovan 13. aprila 1920. Dr. šteje 49 članov (ic). Od društva sv. Roka št. 15 v Allegheny, Pa.. 20495 Delač Ivan, R. 28, $1000. Suspendovan 18. aprila 1920. Društvo šteje 151 članov(ie). Od društva sv. Vida št. 25 5v Cleveland, Ohio, 17840 Lipuš Frane, R. 38, $1000.^0105 Zidar Martin, R. 34, $1000. 16507 Verhovec Pavel, R. 32. $500. 18289 Tomažin Josip, R. 28, $500. Suspendovan 20. aprila 1920. Društvo šteje 466 članov (ic). Od Društva Jezus Dobri Pastir št. 32 v Enumclaw, Wash., 20209 Nikolič Štefan, R. 39, $1000. Suspendovan 31. marca 1920. Društvo šteje 55 članov (ic). Od društva sv. Jožefa št. 43 v Anaconda, Mont.. 10692 Blaskovič Anton, R. 18, $1000. Suspendovan 20. aprila 1920. Društvo šteje 113 članov (ic). Od društva Jezus Dobri Pastir št. 49 v Pittsburgh, Pa.. 19023 Cer-nekovič Jakob, R. 29, $1000. Suspendovan 24. aprila 1920. Društvo šteje 49 članov (ic), Oil društva sv. Jožefa št. 53 v Waukegan. lil., 1<39J6 Schiffrer Ivan, R. 24, $1000. Suspendovan 15. aprila 1920. Društvo šteje 172 članov (ic). t Od društva Vitezi sv. Mihaela št. 61 v Youngstown, Ohio, 22682 Vlašič feihael, R, 26, $1000. Suspendovan 18. aprila 1920. Društvo šteje 97 članov (ic). Od društva sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland, Ohio, 18914 Brezec Josip, if. 29, $1000. Suspendovan 17. aprila 1920. Društvo šteje 206 članov(ic). Od društva sv. Janeza Evang. št. 65 v Milwaukee, Wis., 19032 Go-rupič Mirko. R. 39, $500. Suspendovan 14. aprila 1920. Društvo šteje 147 članov(ic). Od društva sv. Antona Pad, št. 71 v Crabtree, Pa., 23014 Konjak Andrej, R. 33, $1000. Suspendovan 19. aprila 1920. Društvo šteje 4 člane(ice). Od društva Marije Sedem Žalosti štv, 84 v Trimountain, Micli., 20968 Butina Tomaž, R. 21, $1000. Suspendovan 19. aprila 1920. Društvo šteje 17 članov (ic). Od društva sv. Antona Pad. št. 87 v Joliet, 111., 18094 Bahorič Peer, R. 35, $1000. Suspendovan 12. aprila 1920. Društvo šteje 108 član. O d društva sv. Petra in Pavla št. 91 v Rankin, Pa., 22431 Beg lanko, R. 43, $1000. 13763 Beg Ivan, R. 27, $1000. Suspendovana 18. aprila 1920. Društvo šteje 109 članov(ic). 12. aprila 1920. Prvo društvo šteje 272, drugo 91 članov(ic Prestopile članice. k društvu sv. Vida 24, $1000. Prestopila članov (ie). Pa., k društvu sv. Terhovee Frančiška, šteje 73, drugo 53 tja št. 104 \ Pueblo, Colo., k'dru-Clcvcland, Ohio, 3509 Sile Elizabeta, 1920. Prvo društvo šteje 63, drugo 221 Članov (ic). Od društva sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio, k društvu Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio, 7849 Gornik Johana. R. 34, $1000. 1546 Romundeli Rozalija, R. 23, $50Q. 8763 Maric Marija, R. 22, $500. Prestopile 5. aprila 1920. Prvo društvo šteje 466, drugo 221 članov (ic). Od društva Marije Pomagaj št. 121 v Little Falls. NVY.. k društvu Marija Pomoč Kristjanov št. 165 v West Allis, Wis., 5395 Krese Jožefa, R. 27, $1000. Prestopila 2. aprila 1920. Prvo društvo šteje 47, Odstopili člani. Od društva sv. Janeza Krstnika št. 14 v Bute, Mont., 21584 Xor-doni Maks, R. 22, $1000. Odstopil 21. aprila 1920. Društvo šteje 181 članov (ic). * 1 Od društva Marije Sedem Žalosti št. 50 v Allegheny, Pa., 15847 Novak Ivan, R. 23, $1000. 19362 Flajnik Matija. R. 38, $1000. Odsto-pila 1. aprila 1920. Društvo šteje 271 članov (ic). Od društva sv. Alojzija št. 52 v Indianapolis, Ind., 19874 Cimrner-piančič Franc, R. 32, $1000. 19054 Znidarišč Ivan, R. 44. $1000. Odstopila 21. aprila 1920. Društvo šteje 119 članov (ic). Od društva sv. Jožefa št. 58 v l laser, Pa., 19568 Gor up Frank, R. 26, $1000. Odstopil 30. aprila 1920. Društvo šteje 69 članov(ic). Od društva Marije Sedem Žalbsti št. 84 v Trimountain, Mich., 21867 Stimae Nikolaj, R. 50, $250. Odstopil 19. aprila 1920. Društvo šteje 17 članovi ic). Od društva sv. Antona Pad. št. 87 v Joliet, TU., 18134 Kralj Matija, R. 24, $1000. Odstopil 5. aprila 1920. Društvo šteje 108 članov(ie). Od društva sv. Cirila in Metoda št. 101 v Lorain, Ohio. 21485 Si-monič Josip, R. 22,,$500. Odstopil 4. aprila 1920. Društvo šteje 5.'» članov(ic). Odstopile članice. Od društva sv. Frančiška Seraf. št. 46 v New oYrk, N. Y., 8842 Habjan Ana, R. 29, $500. Odstopila 30. aprila 1920. Društvo šteje 53 članov (ic). Od društva sv. Ane ši. 127 v Waukegan, 111.. 7883 Gostiša Katarina. R. 21, $1000. Odstopila 25. aprila 1920. Dr. šteje 70 Članov (ic). Izločeni član. Od društva sv. Cirila in Metoda št. 135 v Gilbert, Minn., 15797 De beljak Josip, R. 29, $1000. Izločen 21. aprila 1920. Društvo šteje 97 članov(ic). •Zvišali zavarovalnino. Pri društvu sv. Ane št. 150 v Cleveland; Ohio, 8511 Frančiška P* trič, R. 34, z $500 na $1000. Zvišala 19. aprila 1920. Pri društvu sv. Ane št. 123 v Bridgeport, Ohio, 5262 Brezec Tere-ziia R 45. z $500 na $1000. Zvišala 22. aprila 1920. JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Aboten nasvet milijonarja. Neki milijonar v Detroitu. Mich, je prišel na povsem novo idejo, kako bi bilo mogoče ugonobiti pro- laliko rokave okrasil s samimi trakovi in zvezdami; v tem bi celo prekašal kakega generala. fitarje z obleko, ali si odpomoči v Od društva Friderik Baraga št. 93 v Chisholm, Minn., 22362 Spe- teh hudih časih. Rekord letalca. wvi uiuMm c I lunuv oarajfa si. £"-> * v^iiisiiuim, -—— un • 1 n O /i m iar Anton, R. 19, $1000. 13351 Mlakar Franc, R. 25, $1000. 22269 Mo-' y to svrho priporoča dotični mi- JU Uentro, Cain. 10. maja. — V ' . ______ n i _____'.. I. ...» I .J I VI > mir/i i. ani 11. aprila 1920. Društvo šteje 124 članov(ic) Od 4?uštva Marije sv. Rožnega Venca št. 131 v M 305 Lavrie Rudolf, R. 23, $500. 22084 Lenič Josip J1673 Serkič Alojzij, R. 28, $1000. Suspendovani 26. aprila 1920. Dru tvo šteje 128 članov(ic). ( Od društva sv. Antona št. 158 v Hostetter, Pa., 21383 Kovač Ivan, R. 49, $250. Susp. 28. marca 1920. Društvo šteje 21 članov(ic). iar Franc, R. 29,'$500. 20884 Kordič Josip, R. 30, $1000. 21361 Debe- Hjonar posebno vrsto odlikovanja Kapitan Lonell H. Smith, povelj-jak Anton, R. 39. $1000. 21308 Debeljak Ivan, R, 41, $1000. Suspendo-1 za nošenje samo stare obleke. | mk tukajšnjega zrakoplovnega ii i,Wa ta—- _____Kdor bi nosii obleko leto dni, naj vezbališea je dosegel dan^ sve- v Aurora, Minn J bi se mu prisilo na rokav en beltovni rekord s svojim poletom, it, R 27, $1000. trak in eno višnjevo zvezdo in ta- j Aavedenec je dospel s svojim stro-o^Vil« 1920. Dru-1 «jo dalje za vsako leto po eno več. jem 17,100 čevljev visoko; poleg V-Chicagu liaui je poznan neki, njega je bil v dotienem aeroplaim urednik ki nosi kuknjič, kupljenjše en pilot ier tri druge osebe; že nred 15 leti; torej br dotičnik!polet je trajal 2 un m 40 minut. janifiakji. Vipava, 8. aprila 1920. Italijani so pričeli sedaj z novo taktiko, da naskočijo naše na--rodne* Postojanke v zasedenem o-zemlju. Uvideli so, da je njihovo stališče nasproti slovenskim na rodnim silam nevzdržno, zato so hoteli pridobiti vsaj dvomljive elemente s korupcijo. Razglasili so prebivalstvu, da nabirajo prostovoljce za vstop h karabinjerjem. Obljubili so zato jako blesteče nagrade in sicer v enem kraju več, v drugem manj, kakor jim je bolj . kazalo. Naše ljudstvo ni šlo na njihove liman-ce, hvala Bogu, dobili so sarao nekaj bara'b, katerih so sami lahko žalostni. Toda to njim samim ne moremo teliko šteti v zlo, ako že vpo-rabljajo vsa sredstya, ki, služijo italijanskemu imperializmu. To pa jim moramo šteti v zlo, da so hoteli izvabiti cerkveno avtoriteto v svrho njihove agitacije. V nekaterih (krajih so udrli karabinjerji pozno v noči v žu-pnišča ter zahtevali od duhovnikov, da morajo s propovednice vafbiti ljudstvo na to izdajalstvo naroda. Glasilo slovensko-hrvatsre duhovščine iz zasedenega ozemlja Zbornik svečenikov sv. Pavla — Piše tozadevno v svoji apritovi številki: ' "Politični komisarji župne u-rade prezirajo — a obiskujejo nas orožniki z raznimi zahtevami, in še čisto v neprimerni obliki. Orožnika pošljem ven, ako ne pride na urad v primerni uri. Ne vzamem na znanje zahteve, '^i mi je ne predloži v pravi uradni obliki in Ob Primernem času. Dalje odklanjam vsa oznanila, ki ki niso v cerkvenih in dušno-pa-stirskih zadevah. Ali hočemo nazaj v jožefinske čase Avstrije, ko so bili duhovni hlapci Toda pri tem smo doživeli dogodek, ki nas spominja na stare janiearje. V Sv. Križu na Vipavskem imajo župana, ki fungira kot tamošnji občinski gerent, nadučrtelja Petra Medveščeka. Ta mož je bil svoj čas kandidat goriš-ke liberalne stranke pri de-želni-zborskih volitvah. Bil je ves čas okupacije Pravi služabnik italijanske Oblasti, interesi nagega naroda in našega ljudstva so mu bili deveta briga. Toda najhujše je prišlo zadnje dni. Njegov mladoletni . (o-najstletni) sin Radko je stopil z o-četovim dovoljenje v karabiner-sko službo. Bil je že nad mesec dni v Rimu in sedaj se je vrnil domov — baje na dopust. Doma opravlja — gotovo z vednostjo svojega očeta, ker stanuje v njegovi hiši, službo denuncijanta in provokaterja. LLjudje nisp varni pred njim. Na velikonočni pon-deljek je izzival Pfi neki zabavi na Cesti Sv. Križ — naše fante. Od nekega našega fanta je zahteval, da mora odstraniti nž&o Slovensko trobojnico. In ljudje trdijo z vso gotovostjo, da je on denuneiral tri naše ljudi iz Št. Vida na Vipavskem (med temi tudi nadučitelja), češ, da so s petjem narodnih pesmi ščuvali proti Lahom. Italijani so jih u-klenili in odpeljali v zapore. To je zločin na narodu. Sin stebra bivše narodno-napredne stranke v službi denuncijantov Po poklicu. Oče sam v službi in vedno na uslugo Italijanom. Ali misli civilni komisarijat res tako poniževati avtonomijo naših občin, da postavlja za ge-rente može, ki so neposredno in posredno v službi orožništva m policije. A. " 1 ■ stotako razteza po vsem svetu — izvzemši kvečjemu Združene dr žave. To je padanje produkcije, za>jkatero imamo najboljši pri mer v proizvajanju premoga, ki nikjer ne dosega Prejšnje množi ne. Splošno se more reči, da se izvrši danes komaj 40 odstotkov istega dela, kakor preje. Istočasno so pa znatno narasle življens-ke zahteve širokih slojev. Tako je nedovoljivo nastal velik prepad med ponudbo in po vpraševanjem. In tu je pravi vir sedanji draginji — dasi so seveda Poleg tega glavnega še drugi vzroki, ki draginjo še povečujejo. Boljše viška Rusija, kjer se jje razgibal val za skrajno omejitev dela, ki se je potem razlil po vsem svetu, je tudi prva vživala grenki njegov sad in spo^pala,, da mora predvsem zasuti ta vir, ako hoče dovesti državo do blagostanja. Namesto prvotnega 6urnega delavnika je uvedla 12-urno prisilno delo. Tako tudi na ostalemu svetu ostane odprta iz sedanjih gospodarskih stisk ena rešilna pot podvojeno in potroje-no delo. Dr. Smodlakov ustavni načrt. Dr. Smodlaka je izdelal v tisku načrt ustave za našo državo, ki naj bi bil nekak kompromis med strujami, ki zahtevajo strog centralizem in med onimi, ki zagovarjajo široko avtonomijo pokrajin. Dr. Smodlaka predlaga, da se vsa država razdeli v dvanajst pokrajin: 1. Podonavska Srbija z glavnim mestom Belfmgradom, 2. Vojvodinja z glavnini mestom Novim Sadom, 3. Slavonija z glavnim mestom Osjekom, 4. Hrvatska z glavnim mestom Zagrebom, 5. Slovenija z glavnini mestom =ae uradniki itd., izviren^] dejatgaj pozabljanju storjena všled sebičnosti, dejanja neodzvanja na mobilizacijski p<* ziv, bega z bojnega pelja in sa-mopoškodbe, kakor tudi dela proti prvemu odstavku paragrafa 62. istega zakona, t. j. oni, ki so se> predali sovražniku in prešli v tujo državo. Tretji ukaz: proste se in izroče vse krivice Proti naredbam o voj ni disciplini, ki so jih storili Častniki, vojaški duhovni, vojaški uradniki, podčastniki, kaplari in redovi celokuptfe vojske v času od 12. julija 1914 do danes i a da se oproste in izročijo pozdbljčnju vse krivice proti zakonu o ženit-bi častnikov, podčastnikov itd., ter da se oProste vse neizvrjiene disciplinarne 'kazni paragr. 2j6. o vojni disciplini. Četrti ukaz i O-prošeene so dalje tudi druge} kazni, v katere je bilo obsojenih 140 aktivnih in rezervnih častnikov. j * |i Za osvoboditev vojnih vjftni kov. Poslanec dr. Hohnjec je te dni V vojnem ministrst vu v j Belem gradu povprašal o jugoslo-slovanskih vojnih vjetnijdh, fclasti o tem, koliko naših vojnih ujetnikov se je že vrnilo iz Italije in koliko jih še v Italiji čaka rešitve. Zvedel je, da je v tem letu iz Italije v domovino dospel naslednje število ujetnikov: dne 18. januarja 3183, 27. jan. 2615, 7. februarja 838, 18. febr. 1962, 25. 2202, 3. marca 1918, zadnje dni marca 3163 mož. Na-vprašanje, koliko naših ujetnikov še vedno ječi v sponah tujinstva, se je poslancu dalo zagotovilo, da bo ministrstvo takoj potom našega političnega zastopstva v Italiji skušalo zvedeli število naših ujetnikov ki še niso osvobojeni. Dr. Hohnjec se je tudi večkrat ustmeno in pismeno obrnil na ministra zunanjih poslov Spala jko-vica, naj naša vlada zopet z vso še v«d»o zaprt. Ljubljano, 6, Dalmacija (Split), energijo stori primerne in Potre-7. Krajina (Banjaluka), 8. Bos- bne korake-pri italijanski vladi, na (Sarajevo), 9. Pomorje (Du- da vendar enkrat oprosti vse na-brovnik), 10. Raška (Novi Pa- še vojne ujetnike ter jih kakor zar), 11. Moravska 'Srbija (Ni«), 12. Makedonija (Skoplje). Na zgodovinske meje se dr. Smodla-' hrepenijo. Minister Špalajkovič najhitrejše mogoče pošlje v domovino, po kateri tako iskreno lrl v starosti Bratranec voditelja prekmurskih Slovencev vpokojenega župnika Jož. Klekla, g. Jožef Klekl, župnik v Velikih Dolencih, na demarkacijski črti proti Mo-Šfcm 8v. Gotharda, je šel čez de-markaeijs!ko črto, ižvabljen, kakor se zdi, od madžarskih stražnikov. Kuje bil onkraj črte, pa so ga afetirafr niažarski stražniki ter odvedli v zapor v Sombo-telj. Župnik Klekl ima eno vas svoje župnije onkraj demarka-cijske črte; zato bi bil že radi-tega opravičen iti čez demarica-jijsko črto. fe pa tudi tega ne bilo, je jasno, da so ravnali Ma-žari eelo protipostavno. K večjemu bi imeli poslati g. župnika nazaj čez mejo, ne pa ga zapreti. Zgodilo se je to že začetkom marca. Slovens'ka vlada vt Ljubljani je storila že odločne korake, da Ogri izpuste g. Klekla. Stvar pa še vedno ni rešena. Treba bo občutnih represalij, ec se Ogri ne bodo kmalu spametovali. Nedolžnih žrttfv imamo že dovolj. Uporno gibanje. Povodom nabora v Trebnjem dne 26. marca t. 1. so nameravali naborniki še z drugimi elementi naskočiti in opleniti trgovine, gostilne in žtipnišče, Ker je o tej nameri okrajno glavarstvo še pravočasno izvedelo, izdalo je varnostne oredbe. Prepovedalo trebuh je točenje alkoholnih pijač in dirigiralo v Trebnje 25 mož močno orožniško asistenco Pod poveljstvom poročnika Tomšiča. To ni nabornikom ugajalo. Pričeli so se sovražno proti orožnikom obnašati. Rudar Ignacij Mandelj iz Mirne je pridno I organiziral nabornike iz mirenskc#in treban-ske občine na složno, skupno postopanje. Orožništvo ga je takoj zaprlo. Okoli 12, ure so dospeli naborniki iz občine Mirne. Kaza-so sovraštvo proti orožnikom. nad 30 let iifje um 70 let. K. v. m. p. t Kottivnik v Bottiju. Dne 26. marca" je peljal Janez Torkar iz Gorjuš p. d. Voglar nareen voz v Gprje. Nazaj grede se je nekoliko pomudil na Bohinjski Beli in je prišel s Sušnikovim Jožem okoli 9. ure na Gorjuše oddal konja svojemu bratu nazaj. Na vrh Jame je nekoliko padel in se poškodoval, vendar je šel še ž njim proti svojemu domu. Medtem se je Stršnikov ločil o je odcepil in pridružil Dalmacije. Bosno je razkrojil v dva dela, je obljubil, bo takoj vse storil kar je v njegovih močeh. Obenem ga je poslanec dr. Hohnjec opozoril na naše ujetnike v# Rusiji, odkoder se . že dolgo časa--ni vrnil nobeden naš državljan. Če- Krajino in Bosno, severozapadni ško-slovaški državi se je zadnji del je dal Dalmaciji, jugozapad- čas Posrečilo osvoboditi precejšni s Hercegovino pa novi pokra- "je število svojih državljanov iz jini Pomorju, ki obsega tudi Čr- ruskega ujetništva. Zakaj se to nogoro in južno Dalmacijo. Slo- ne bi posrečilo naši državi s po-venija ostane po njegovem načr- močjo mednarodnega Rdečega tu taka kot danes. Ne čelu pokra- križa? Tudi v tem oziru je mini-jin stoje veliki župani ali bani. ster Špalajkovič obljubil svojo Slovenci naj bi dobili kneza Slo- pomoč. venije. Vsaka Pofcrajina naj ima pokrajinski zbor, čigar oblast je pa zelo omejena. Zdi se nam sicer, da bo ta načrt ostal samo načrt, dobro pa je, da se začne o tem živijenskem vprašanju Jugoslavije brfzstrastno in temeljito razpravljati. Zopet neprevidnost z orožjem. — Kljub tolikim nesrečam z o-rožjem ljudje še niso postali o-prezni. — Nov dokaz za to je žalostni slučaj, ki se je dogodil 7, aPrila v Kranjski gori in čigar žrtev je mlada deklica. Učenka v delavskem konsumnem društvu H. K. je vzela brovning svojega brata in ga kazala svoji tovar-šici 'F. S. V šali je pomerila nanjo —: ker se je ista bala, ji je H. K. zafelicala. "Nič se ne boj saj je prazen. Poglej!" Odpela je v dokaz zatvor. V cevi je pa moral biti še en naboj. Kajti, ko je sprožila, je počil strel in deklica je padla s prestreljeno glavo na tla. Tri ure nato je umrla. — Žalostna je družina, ki je izgubila svojo hčerko; žalostna je pa tudi storilka. A ves njen jok ne zbudi več nesrečne žrtve. Pomilostitve v naši vojski. Belgrad, 7, aPrila. Dne 5. aprila, prvi dan demobilizacije naše slavne vojske je Regent Aleksander pomilostil veliko število častnikov, podčastnikov, kapla-roy in redovov'in neukazanih vojaških oseb celokupne vojske, ld so bili ali sodno obsojeni, ali disciplinarno kaznovani v času vojne. Prvi ukaz: Oproščene so in izročene pozabi jen ju vse krivice samovoljnega odstranjenja in bega, ki so jih izvršili podčastniki, kaplari in redovi in ne-ukaznfc vojne osebe celokupne vojske v času od 12. julija 1914 do d^nes. Drugi ukaz: Oproščena in pozabljenju izročena so vsa sodno nerešena dejanja proti vojnemu kazenskemu zakonu, ki so jih izvršili častniki, vojaški Matici pa kron. Želi-zlasti obilo Ameriški Slovenki g. Ana Marin in Cecilija Pfajfer, obe v Brooklynu, ki sta se že opetova-110110 izkazali kot požrtvovalni rodoljubkini, sta darovali pisatelju Jos. Stritarju 1530 avstrij skih kron. Slovenski 500 jugoslovanskih mo, da bi našli povsod, »med ameriškimi Slovenci, Posnemalcev. ' Interniran je bil dne 30. marca g. kurat Ig. Žganjar na Pre-mu. Zaprt je v Trstu. V trnovski dekaniji. je vedno manj duhovnikov. V ŠmTbelu je umrl, v Marijah je zbežal, kaplan v Kneža-ku je zbežal, v Trnovem sta samo dva gospoda in zdaj ga še na Premu ni. Velika poneverba. V Celju je pri okrajni bolniški blagajni po-neveril Martin"Brezovšek 100,000 kron; pobegnil je z njimi in lumpal okoli, toda paznim očem detektiva Janeška ni ušel, aretiral ga je. Defravdanta so izročili sodišču. Vsekakor mora biti nadzorstvo pri okrajni bolniški blagajni v Celju nad vse vzorno. Cvetna nedelja v Beltincih. Na cvetno nedeljo sem bil v Beltin^ cih pri slovesni službi božji. Nekaj zanimivega je bilo petje 4 pasi je" ali trpljenja Kristusovega. Po drugi Sloveniji se poje to v več cerkvah latinski. V Prek murju se poje to slovenski in sicer tako koralno kakor drugje latinski. Ulogo Kristusovo je pel g. nadučitelj Šprager, druge ulo-ge cerkveni Pevci in pevke na ko-ru, ulogo množice ves pevski zbor. Človek se zamisli v - Ciril Metodove čase, ko sliši to cerkveno petje v slovenskem jeziku, oziroma v prekmurskem starem narečju. Ta navada bi bila . posnemanja vredna. Kdor se zanima za to petje, naj piše g. nadu-čitelju Špragerju, ki se j e kot eiteljn Špragerju, ki se je kot petje od prekmurskega cerkvenega zbere. - li Korakali so pojoč pred naborni lokal. Zvedoč o aretaciji Mande-lja so zahtevali njega izročitev, seveda brez aspeha. Nato se je formiralo do 150 nabornikov o-beh občin v dvojne redove, nakar j^ korakala ta* kolona proti gruči orožnikov, ki so stali pod poveljstvom poročnika na križišču ceste pred ljudsko šolo. Tam zaPove neki nabornik: "Halt, links front!" Ko je bilo to povelje izvršeno, stopi ta nabornik naprej ter reče poročniku: "Mi se imamo z vami pomeniti." Spo-znavši takoj situacijo in namen, da hočejo naskočiti ter razorožiti orožnike, potegne poročnik bliskoma samokres ter ga nastavi naborniku na Prsi z ukazom: 'Tri korake nazaj!" Obenem da orožnikom znamenje za rojno črto ter zapove nasko'k z bodali. Naborniki so bili presenečeni ter so se jeli umikati. Ko so pričeli zadaj lomiti neki plot, da bi 11a novo naskočili, je poročnik za vpil "Na vsak nasilni napad odgovoril bodem s salvo iz pušk." Nato so Prihiteli še ostali orožniki izpred nabornega lokala in odp-por je bil v kah zatrt. Zaprtih je bilo okoli 20 nasilnežev. V nedeljo dopoldne, dne 28. marca, je neki nabornik v bližini cerkve zagnal nekemu voja'ku od komisije, misleč najbrž da 'gre za orožnika, odzadaj s tako silo kamen v glavo, da se je vojak takoj nezavesten zgrudil na tla. Ker je bila rana nevarna, so odpeljali vojaka v vojaško bolnico v Ljubljano, kjer je umrl. Kc^> hujska mladino? Umrli so v Ljubljani: Ivana Tome, delavčeva žena, 45 let. — Marija Bavdek, gostija, 81. let. —Ivana Cerk, hči železn. delavca, 5 let. — Anton Rudolf, umi-rovljeni uradnik Kranjske Hra-. nilnice 70 let. — Marija Spflichal, žena umir. davčnega upravitelja, 59 let. — Marija Dobrajc, hiral-ka, 80 let. — Matija Bratnu, kovaški vajenec, 19 let. — Valentin ' Krt, begunec 71 let. — Ljuba Bik, učiteljica, 47 let. — Marija Rozman, hiralka, 30 let. — Marija Gorjanc, rejenka, 8 mesecev. — Avgust Weber, Pivo-varniški uradnik, 68 let. — Marija Čemažar, bivša šivilja, 54 let. — Ana Kpbe, delavčeva žena, 38 let, — Damnjan Frankovič, sirota, 10 let. — Leonora Alter, vdor va " ministrskega uradnika,. 67 tet. f 6. g. Anton Klemen Klemen-šjč, vpokojeni župnik iz Borovelj na Koroik^m, ki je precej let živel v ipokoju v Mariboru, je umrl 21. niaitoi v svoji rojstni župniji pri Sv*. Jurju na Ačavnici. Slu/ žfiovaPje kot Župnik V Borovljah Hesreča. Na Viču je padel pri opekarni Krčnjpke stavbinske družbe delavce Franc Metelko in se tako hudo poškodoval, da je umrl, ko so ga peljali v bolnišnico. Sera. V torek 6. aprila je padla v vodo Sora sedemletna učenka MarijjfToljanec. Vse iskanje je bjlo brezuspešno. Kdor bi jo kdo zasledil, blagovoli sporočiti očetu Petru Poljaneu, posestniku, Sp. Senica št. 7. P. Medvode. Orožne vaje L 1920. Regent Aleksander je na predlog vojnega ministra odredil, da se v teku 1920. leta po potrebi pokličejo v dvamesečno vojaško službo v najpotrebnejšem številu rezervni častniki, zavezanci I. in II. poziva narodne vojske ter popisano vozarstvo naroda. O umoru na Jezerskem se poroča sledeče: Orožnika Rudolf Pu-har in Jakob Hroščak, orožniške postaje pliberške, sta patrulirala na povelje komandanta pri gostilni pri "Hrustu'*, kjer sta izvedela, da je pil tam neznan mož. Sledila sta mu na cesti proti Preva-ljam, dohitela neznanega moža, ga ustavila in aretirala. Ko je orožnik' hotel preiskati neznanega moža, je . potegnil ta vojaško ar-madno brzometno pištolo, katero je nosil za pasom in je ustrelil na orožnika Hroščaka. katerega pa ni zadel. S pištolo je udaril podstraž-mojstra Puharja po glavi in ga lahko ranil. Žandarja sta sunila moža v bodalom v levo nogo, natd je izpustil pištolo. Mož se piše MVrcina. Priznal je, da je oropal in umoril jezerskega postiljona. Našli so pri njem 305 K, 'beležnico, žepno uro, nož in pištolo s 4 naboji. Hvala vrlima orožnikoma, da sta ukrotila in aretirala nevarnega roparja in morilca! Hazardiranje; delavec zaigral 15.000 kron. Na ljubljansko policijo so privedli 1. 1866 rojenega delavca Franca Urha, ker je ha-zardiral. Na policiji se je razvil med Urhom in poslujočim kriminalnim komisarjem sledeči razgovor: "Vi ste zaigrali v gostilni pri Živcu 15.000 kron?" — "Da; gospod^' cu?" — " — "Kaj ste po pokli-Delavec." — "I11 toliko denarja ste imeli?" — "Da, delal sem v šumah v Slavoniji; pred vojsko sem se izselil v Ameriko, kjer sem delal v rudokopih. V domovino sem se vrnil z 2000 dolarji. K igri sta me spravila 18-letni Anton Zajec in 21-letni Ferdo Ke-rin. Ne znan dobro marjašati, pregovorili so me pa, da smo igrali 'anj'." — "In stakimi fantalimi greste igrat prepovedane hazard-ne igre, dasi niti kart dobro ne poznate!" je upravičeno ogorčeno vzkliknil poslujoči kriminalist. "Gospode z Vrhnike bomo zdaj sodili!" pravi nadsvetnik Veder-njak, ko se usede pet obtožencev na obtožno klop. Anton Merlak, posestnik, je vzel v februarju 1918 na Drenovem griču dinamomotor, vreden 1500 kron; Karel Jereb in Anton Miheve sta pa aprila 1 1. vzela na Sapu iz italijanskega avtomobila žičnato vrv, vredno 160 kron. Opekarnar Josip Jelovšek in trgovec Ivan &ti\lar sta msrea 1919 kupila tudi žična t o vrv. Deželno sodišče je obsodilo Merlaka na 1 mesec ječe, Jereba in Mihevca na 5 dni zapora. Jelovška na 500 kron (oziroma 50 dni zapora), in Štularja na 300 kron (oziroma na 3Q dni zapora) globe. Nova zvonova v Tržiču iz jekla je dobila naša župnijska cerkev. Prvi tehta 3000, drugi 1200 kg. Izdelana sta bila na Jesenicah. Tržičani so ju sprejeli z velikim veseljem in slovesnostjo. Belo o-blečene deklice so ju okrasile z z mnogimi venci. Jugoslovanska država in južna železnica. Praška "Tribuna" poroča: V teh dneh je imel priti z Dunaja v Beligrad generalni nadzornik južne železnice, dr. Fall, da bi sklenil z vlado kraljevstva SHS dogovor o udeležbi pri dosedanjem vodstvu južne železnice. Po predhodnih informacijah naj se Jugoslavija udeleži* s 3,100.000 francoskih frankov, s katerimi naj pristopi k obratnemu ' kapitalu družbe, ki znaša 12 milijonov; vplačilo se izvrši v jugoslovanski valuti. Mogoče je reči, da bo vsota znašala v jugoslovanski valuti najmanj 35 milijonov kron. Železniška uprava bo vseeno prisiljena, zvišati osebno voznino za-50%, voznino za prtljago pa za 100%. Vendar se pričakuje, da bo vlada kraljevstva SHS pristopila k temu podvzetju s pravim razumevanjem za rešitev teh tako važnih narodnogospodarskih vprašanj. Spremembe pri vojaški duhov- * ščini. Premeščeni so: Vojni kurat Ignacij Marinčič 39 pp. iz Borovelj v Kragujevac; vojni kurat Alojzij Dejak Prekmurskega odreda iz Radgone v Styoplje in vojni superijor Hubert Rant 45. pp. mLabuda v Radgono k Prekmurskem odredu. Iz Ilirske Bistrice in okolice. V zadnjem času se je nabralo toliko raznih novic, da je pač čas zopet kaj sporočiti. Zdržim se pa vsakršnega raznotranja, ker nekateri dogodki sami naravnost kriče po izpremembi vladavine. — Po zadnji predpustni veselici, ki je bila vsakem oziru najnedolžnejša, so se vršile dolgotranje preiskave : po trgu skozi celih osem dni. Vojaštvo je zasedlo "Sokolski dom", orožniki pa so zbili s pročelja nad-pis in s strehe so vrgli kamenitega sokola. — Ko politično osumljenega so odpeljali v tržarske zapore g. Zganjarja, župnega upravitelja na Premu, vsled česar ostane brez duhovnika ta precej velika župnija, kOo bo treba začasno opravljati iz Trnovega, kjer sta pa tudi samo še 2 duhovnika za 9000 duš broječo župnijo s 6 šolami. Sploh se je od začetka zasedbe pa do sedaj v postojenskem okraju število duhovnikov skrčilo 11a 10, za katere ni zasedaj nadomestilo. — Prejšnji postojenski okrajni glavar Pilshofer je tudi "počastil" naš trg s svojim obiskom. — Velika tovarna testenin je ustavila že pred 14 dnevi obrat in kakor se govori, ne prične pred jesenjo z novim obratovanjem. — Neznani tatje so odnesli 9 stotov pšenice iz aprovizacijskega skladišča vzlic bližine vojaške straže. — Pred kratkim se je ponesrečil 11a našem kolodvo-ru železniški uslužbenec Anton Jenko iz Trnovega. Prišel je med odbijača, ki sta ga stisnila tako silno, do je izdihnil po preteku ene ure, zapustivši mlado vdovo, s katero je bil poročen komaj 10 dni. —Poročevalec. Izvoz lesa iz Slovenije je znašal pred vojno za 80 miljonov kron letno, po sedanjih.cenah znaša izvoz eno milijardo kron (en tisoč milijonov) Les gre največ v Italijo, Grško in Egipt. Škoda je le, da se izvaža v veliki meri neobdelan ali samo napol obdelan les (deske). Koliko zaslužka bi ostalo v Sloveniji, ko bi se izvažali lesni izdelki, predvsem mizarski. Zato bo treba misliti na to, da se lesne tovarne kolikor mogoče povečajo in pomnože. Predpisi za potnike, ki gredo v Jugoslavijo. Tržaška '' Edinost" piše : Jugoslovenska vlada je objavila pred kratkim okrožnico, v kateri predpisuje, da morajo imeti vse osebe, ki potujejo v Jugoslavijo, potne liste potrjene po jugo-slovenskih diplomatskih ali kon-zularskih oblastih v tistih državah, odkoder so potniki. Tisti, ki bi se na kak način vtihotapili v kraljevstvo brez predpisanega potrdila, bodo kaznovani z globo in bodo tudi morali zapustiti državo v 24 urah. Ko pridejo potniki tja, kamor so namenjeni, se morajo tujci takoj zglasiti pri policijski oblasti in naznaniti svoj prihod, da lahko dobijo dovoljenje za prebivanje. Prestopuiki le naredbe se bod© tudi kaznovali z globo in bodo ravno tako tudi izgnani. »akteV*®* bftndcrt) ffifrfije m zlat« znake za društva ter Člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, 111. SVOJE ROJAKE ZDAJ ZOPET LAHKO DOBILE V AMERIKO. čen, oči, v veke neprijazne, vor, slednja odločna, ponaqnl kretnja. 1' Dolgo sem služila Trati, i« zdi se mi, zvesto. Utrujena seffl že, slabotna in bolna; pustite me; da grem." (Dalje sledi.) NA POLJANI Predap stopimo na parnik Pan-nonija, cla nas popelje v našo do-tnovino — Jugoslavijo, pozdravljamo še enkrat vse Detroitske Slovence, kakor tudi sorodnike in prijatelje Sirom Amerike. Tem pbtpm še enkrat izrekamo zahvalo pevskemu društvu "Svoboda", ki oam je v^lovo takojtrasno in ganljivo zapelo j istotako tudi rojaku Math. Prazniku in njegovi soprogi za njuno veljko gostoljubnost in postrežbo. — Ob tej priliki tudi toplo priporočamo mlado tvrdko Leo ZakrajSek v New Yorku, pn kateri smo bili vsi nrav dobro in Jeneno postrežem. Končno kličemo vsem: Na svidenje v Jugoslaviji 1 Andrej Kranjc, Louis Mfentoni, Frank Dolenc in Ivan Prah. Prišel jniške poŠta ve ostanejo še zmeraj v veljavi kot pred vojno. Svojo rodbino lahko dobite v Ameriko. Podpisani vam bo dal navodila, kako dobijo v kraju potne liste. Pišite, ali se pa osebno obrnite na znanega rojaka Matijo Skender, Javnega Notarja, 5227 Butler Street, Pittsburgh, Pa. On Vam bo stvar uredil in pojasnil (Adv.) Povest Spisal Ksaver Meško Ali ste že kaj prispevali za Še vojne vojne sirote v stari movini? Usmilite se jih! Začimbe, zelišča in najnumovrst-nejša domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR P. O. Box 772, City Hall Station NEW YORK OITY. Najbolj ljubko razpoloženje narave. Maj je najkrasnejši mesec. Po glejme le v naravo, kako ljubkt je razpoložena. Španski bezeg ir jasmin polpyo zrak s prijetm vonjavo; ptiči prepevajo zhitlji-vo; vsakdo se veseli prijetnegc pomladanskega diha. Sagjo oni, k trpe bolečine v želodcu ne občuti jo sladkosti življenja. Vsak i^itel življenja je izgubljen, če vas prič; ne mučiti glavobol, slabo spanje U slaba slast. Čemu torej trpite*. Trinerjevo ameriško grenko zdra vilno vino je na prodaj v vsak;, lekarni. To vino izčišča črevesje ii ga drži v redu delujočega, po , spešuje prebavo ;ako boste jemali to vino, se vam ni treba bali za" basanosti, neprebave in drugih želodčnih neprilik. Držite tudi druga Trinerjeva zdravila doma pri rokah, ker vam ista dajejo vedno hitro odpomoč. Trinerjev Liniment je izborno sredstvo za odpravo nevralgije, izpahkov, oteklin, okorelih mišic ali nog: Trinerjev Cough Sedative je pa najboljše zdravilo za prehlad in kašelj. — Triner Company, 1333—43 So. Ashland Ave., Chicago, 111. (Advertis.) SESTRE! Ali ste zdrave, krasne, -vesele kot vam je namenjen dar narave V Ako ne tedaj pilite po naša pojasnila, katere vam pošljemo sastonj, in zapeča-teno. JUVITO LABOBATOEY, Dor-mont Branch 112, Pittsburgh, Pa. Podpisani se pred odhodom v stari krsj s parnikom La Savoie še enkrat poslovimo od svojih števil-lih znancev, prijateljev in sorodnikov v Indianapolis, Ind., in drugod po Ameriki. Posebej želimo še enkrat pozdraviti Mary Urajnar, Joe Gačnika, John Kovača, Frank Jerančiča, Jakob Lekšeta, Joe Jožeta in ženo, Tony Debevca, Mary Debevc, Joe Berganta, J. Turka in ženo, Louis Bučarja, Frank Do-nesa, Joe Sniklerja in ženo ter John Vidmarja in njegovo ženo. Vsem želimo veselo svidenje v naši novi Jugoslaviji. Želimo pa na tem mestu priporočiti agencijo Leo Za-krajseka v New Yorku, ker mi smo bili z njegovo postrežbo in njegovimi cenami vsestransko zadovoljni in zato želimo, da se Judi drugi naši potniki nanj obračajo z zaupanjem in prepričani smo, da jim ne bo žal. — Vsem skupaj pa še enkrat kličemo: Pozdravljeni in na svidenje! — John Znidaršič, John Kocjan, Frank Košele, John Vidmar, Frank Rovinšek in John Doli na r. IZŠEL JE Angleško slovenski besednjak. (English-Slovene Dictionary) 25,000 angleških besedi tolmačenih na sloven« sko. Knjiga obsega 273 strani. Cena $5.00. Šesta vil Dr. F. J. Kern. Naroči se na sledeči naslov: 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pošljite Postal ali Express Money Order, ček ali denar v registriranem pismu. PROŠNJE IN IZJAVE. _ ^ za dobavo potnih listov iz stare domovine v Ameriko izdeluje pri gene-ral-konžulatu SHS registrirani slovenski javni notar IVAN ZUPAN, 1951 W. 22. Place, Chicago, 111. PiSite za pojasnila. Sedaj zopet zamorete potovati v stari kraj naravnost čez BAZEL, TRST ali pa DUBROVNIK. Vozne karte zamorete pri meni kupiti iz New Yorka do vseh večjih mest ▼ JUGOSLAVIJI. Potni listi s potrebnimi potrdili se Vam tu preskrbe hitro m brezplačno. Preskrbimo Vam tudi vse potrebno, da dobite sem svoje družine in sorodnike. Za denarne pošiljatve so vse bivše ovire odstranjene in se sedaj vse navadne in brzojavne pošiljatve redno izplačujejo. Brozjavni stroški znašajo od $2.50 do $3.24 od pošiljatve, ne glede na to, kolika je svota. Denarne cene so še vedno nestalne, zatoraj jih ni mogoče oglaševati. Moja neposredna zveza z Jugoslavijo mi pa omogočuje pošiljati denar CENEJE, kot kje drugje. V vsakem slučaju dobite natančna pojasnila hitro in brezplačno, ako se osebno ali pismeno obrnete na staro in pod državnim nadzorstvom se nahajajočo domačo tvrdko: EMIL KISS, BANKER, 133 Second Ave., Cor. 8th Street, New York, N. Y. Vstanovljeno 1898. Sprejema hranilne vloge in plača 4% obresti, 7 tdŽŽiŠBbšBEMM^ za DUBROVNIK ITRST, HAVRE in HAMBURG ^^ggBBSSBjBP^^^ prodajemo p o n a j p o v ol jnenih cenah za najsigurneje brzoparnike. DOPREMAMO osebe iz starega kraja z malimi stroški in brez zavlačenja. POŠILJAMO denar v domovino, ter izdajemo čeke na dolarje, ali Krone na Prvo Hrv, Šte-dionico, ZAVARUJEMO hiše proti požaru, osebe na življenje in ponesrečbe. NAŠ ODVETNIŠKI in javni notarski oddelek pre-' vzema tožbe, tirjatve, prevode, uknjižbe in vse v to stroko spadajoče posle tukaj in v domovini. PRODAJEMO hiše, lote ter farme pod ugodnimi pogoji. • ; ^ Za dobro postrežbo jamči. John A. Lajevich & Co. 1137 West 18th Street. M. Squarcy, Phone: Canal 4116 Chicago, 111. poslovodja. Position denar v staro domovino potom one najsotidnejšib bank ▼ LJUBLJANI. Ker so gotove banke v Zagrebu ijtojačevanje denarja zadrževale po več mesecev, radi tega sera otvonl čekovni račun z eno naj-soladnejših bank ▼ Ljubljani in pošiljam nakazila naravnost na to banko, lei Izplača donar takoj po prejemu mojega naznanila. Iz potrdil, ki sem jih prejel od oseb, katerim je bil denar poslan, je razvidno, da je bil denar izplačan med 4 in 5 tedni od časa ko so bila nakazila poslana iz Jolieta. če želite, da se denar v najkrajšem času izplača Vašim sorodnikom ali prijateljem v stari ddmovini, obrnite se na nižje podpisanega. f«laj peljem K lOOO— za $8.00. Vse pošiljatve so garantirane. JOSIP ZALAR, Joliet, III. POŠIL.JA DOLARJE V STARI KRAJ —IN— PRODAJE ŠIFKARTE. JAVNI NOTAR IzvrSuje razne listine .. POŠILJA BLAQO V DOMOVINO. JOHN ZVETINA BANČNA TVRDKA 1726 So. Racine Ave. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 4503 GLASILO K. IS/ K. JEDNOTE 12. MAJA 1920 vin. Odločni ljudje. Lučka. Kar se tiče odločnosti je težko reči kaj. V katorgi jih je bilo dokaj malo — kakor povosod. Po videzu videzu je res marsikdo strašen človek, in če misliš na to, kar pripovedujejo o njem, se ga ogntš z ovinkom. Tudi meni je velevalo v začetku neko nerazlož ljivo čuvstvo, ogibati se teh ljudi. Pozneje pa sem v mnogoeem izpremenil svoj pogled eelo na najstrašnejše morilee. Marsikdo, ki ni moril, je bil strašnejši 1 drugega, ki je prišel v ostrog radi šestih umorov. O nekaterih zločinih je bilo težfko zasnovati le najpreprostejše pojme; toliko čudnega je bilo v njihovi izvršitvi. To pravim posebno zato, ker izvirajo med našim prostim ljudstvom nekateri umori iz najčud-nejših vzrokov. Tu nahajaš na-primer — in eelo jako pogostoma — tale tip morilea; človek živi tiho in mirno; usoda njegova j'1 grenka, toda on trpi in prenaša. Reeimo, da je kmet, tlačan, ma-lomeščan ali vojak. Naenkrat pa se nekaj utrga v njem; ne more se več premagati in sune svojega * sovražnika in zatiralca z nožem. Tu se zaivnja eudnost ; ta človek skoči za nekaj časa iz vseh mej. Prvi, ki ga je zaklal, je bil njegov zatiralec in sovražnik; to je sieer zločinsko, toda umevno, ker je imelo p j vod. Ali on jame klati zdaj tudi take, ki mu niso sovražniki, kolje prvega, ki mu pride naproti, kolje v svoje 'zadoščenje, zaradi osorne besede, zaradi pogleda, zaradi para, ali e-nostavno; "K poli, date ne vidim: jaz prihajam!" Kakor pijan je tak človek; njegovo sta-nje je podobno vročičnemu delir-ju. Zdaj, ko je enkrat preskočil črto svojih svetih zapovedi, nahaja že dopadenje v tem, da ni zanj nič več posvečenega na svetu; kakor da bi ga mikalo pre-skočiti munah vsakatero zakonitost in oblast in se napojiti z naj-razuzdanejšo, najbrezmejnešo svobodo, nasladiti se s tistim zamiranjem siea v grozi, ki ni mogoče, da ga ne bi čutil sam do sebe. Vrhutega ve, da ga čaka strašna kazen. Vse to je nemara podobno čuvstvu, ki navdaja človeka, kadar se sklanja z visokega stolpa nad globino pod seboj; nazadnje bi se že sam rad strmoglavil dol, da bi bilo brž končano! In to se dogaja celo z najbolj mirnimi ljudmi, ki so živeli dotlej tako tiho, da jih bližnji niti ni opazil. Nekateri izmed njih se ee!o bahajo v tej pijanosti. Cim plašnejši je bil prej, tem bolj ga žene zdaj, da bi se postavil in prestrašil druge. Naslaja se s lom strahom in ljubi "eelo stud, ki ga vzbuja v drugih. Ode-va se z nekakšno obupnostjo, in takšen "obupanee" včasih sam komaj čaka kazni — čaka, da ga bi obsodili, kajti njemu samemu postane naposled težko od te zunanje obupnosti, ki jo mora nositi na sebi. Zanimivo je,da traja vse to razpoloženje in vsa ta krinka običajno tik do šafota, potem pa — kakor da bi odrezal zdi se, kakor da je ta rok nekako predpisan in naznačen po pravilih. že zdavnaj postavljenih v to svrho. Tam se zločinec naenkrat pomiri, uplahne in se izpre-ineni v cunjo. Na šafotu se eme-rri in pro i ljudstvo odpuščanja, lu v ost rogu se čudiš, ko gledaš takega človeka; tako slinav, smrkav in eelo boječ je videti, da strmiš in ne moreš verjeti: "Ali je ta res tisti, ki je zaklal pet, šest ljudi t" Res je, nekateri se tudi v o-strogu ne pomirijo kmalu. Še vedno jim ostane nekakšen napuh in bahatost, češ; jaz nisem kar tako, kakor si mislite — jaz i-mam šest duš na vesti! — A ko-nec je ta, da se vendarle pomiri. Le včasih se še poveseli, spomi-njaje se svojega drznega razmaha in neomejenega izbruha, ki se je dogodil nekoč v njegovem življenju, takrat, ko je bil 'obupan', in če le najde novinca, naivno dušo, se silno rad postavi in po-balia pred nji mter mu razkaže llllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^ ter ga skril —tako. za vs.-ik slučaj. Major je bil ves divji. Prihaja. — Zdaj, pravim, se nisi kar ne zbojte. ' Maloj^ši! t Toda 5 njim je že ušla ptica iz klotlte; E treso se kakor šibe na vodi. 5 jor skoči v kasarno, ves pijan; Kdo je tu? Kaj je tu? Jaz sem' iz mrtvega doma. | Spisal A. H. Dostojevski. Prevel Vladimir Uvatlk. IIIIIHUlIlUlIllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIHIIIIlItllllllllllllllllllllllHIllllllUlllllllfr PATENTI kako lena in brezbrižna se zdi car, jaz sem Bog! včasih taka povest! Kakšno pre študirano gizdalinstvo se izdaja v tonu, v najmanjši besedici pripovedovalca! In kje so se ljudje naučili tega? Tiste prve dni, ko sem ležal nekega dolgega večera v brezdelnem koprnenju na pogradu, sem imel priliko poslušati tak razgo vor. V svoji neizkušenosti sem smatral pripovedovalca za' veli kanskega, strašnega zločinca in Za železen značaj, dočim sem sc . tistikraf skoraj še posmehoval. Predmet povesti je bilo to,- ka-je on, Luka Kuzmie, položil nekega majorja ' samo zivra li svojega zadovoljstva, za ničesar drugega. Ta Luka Kuzniič,je bil tisti mali, tenki, ostronosi are-stant naše kasarne, o katerem sem že govoril. Imeli so ga z.i Malorusa, pravzaprav pa je bil Velikorus in se je le rodil na jugu kot graščinski tlačan. V njem je bilo res nekaj ostrega in oho-ega: "ptička je majhna, ali treni pel j ček je oster." Toda are« stanti spoznajo človeka instink-ivno. Njega so spoštovali zelo malo, ali kakor govore v kator-gi: "Njega so zelo malo spoštovali". Bil je strašno samoljub**ii. Tisti večer je sedel na pogradi, in šival srajco. Šivanje perila je bila njegova obrt. Poleg tega je sedel top in omejen fant, a drugače dober in prijazen, močan in visokorastel, a rest an t Kobil in, njegov sosed na pogradu. t#nčka — tako so klicali Luko Kuzmiea — se je kot sosed pogostoma prepiral z njim in občeval z njim sploh bolj izvisoka, porogljivo in despotski, česar pa Kobil in v svoji prostodušnosti ni vselej o-pazil. Pletel je volneno nogavico ter ravnodušno poslušal Lučko. Ta je pripovedoval dokaj glasno in razločno. Hotel je, da bi ga sli šali vsi, dasi se je delal, kakor da pripoveduje samo Kobilinu. "Tako, bratec, yo me poslali iz našega kraja,'* je pričel, vbada-je iglo, "v Č-v, zaradi potepušt tf)alje.) Severoma zdravila vzdrzujejo zdravje v družinah. Bolečine v križu so zelo pogosto vsled nerednih ledic, Tak simptom je največkrat prvo znamenje, ki vas opozarja na dejstvo, da ledice in mehur ne delata pravilno. Popravi ju. Rabi Several Kidney and Liver Remedy (Severovo Zdravilo za ledice). ki je priporočljivo kadarkoli potrebujejo ledice ali mehur tonike. Vzemite ga Kroti vnetju mehurja in ledic* neod-ajanju vode, proti odtekanju goste urine, bolečinam pri urinirarju, ote-Čenim nogam, kar prihaja vsled nerodnosti ledic. Cene 75 centov in $1.25 ter 5c in 5c davka. Naprodaj v vseh lekarnah. w. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS. IOWA Ne čakajte! KNJIGA ZASTONJ Pišite po Slovensko . knjigo, • katera vsebuje vse potrebne podatke o'iznajdbah in patentih. Pišite nam še danes in jaz vam pošljem KNJIGO ZASTONJ Jaz imam 30 let skušnje kot advokat za patente in v mojih rokah vaše stvari, ki jih želite patentirati dobe najboljšo pozornost. Pišite še danes v slovenskem jeziku vašemu advokatu na: A. M. WILSON, Registed Patent Attorney, ,315 Victor Bid*., Washington. D. C. va, da veš." 4Kdaj? Ali je že dolgo od tc- svoja dejanja, seveda ne da bi mu dal količkaj slutiti, da jc njemu samemu potreba pripovedovati; "Vidiš/tak človek sem bil jaz!" In s takšno natančnostjo pazi taka samoljubna opreznost nase. 'Ko grah dozori, bo dve leti. No, in ko pridemo v K., so me posadili tam za nekaj časa v o-strog. Gledani in vidim; okrog mene sedi dvanajst ljudi san i'i Malorusov, visokih, zdravih, in močnih kakor biki. Mirni pa Irko —! Hrana je bila slaba; njihov major je ravnal z njimi, kakor se je 'dozdelo" — Lučka j« nalašč pokvaril -besedo — njegovi milosti. Sedim prvi dan sedim drugi dan, in vidim, kako bojazljivi so ljudje. — Takemu tepcu popuščate? jim pravim. 'Sam pojdi, pa se pomeni z njim!' Še smejali so se mi. Jaz pa molčim. Eden izmed tistih Malorusov je bil strašno smešen, bratci," je dodal skupaj. "Pravil nam je, kako ga je sodišče obsodilo in kako se je menil s sodniki, pri tem pa se je kar zalival s solzami; otroke, je dejal, da ima doma, in ženo. Sam je bil cel korenjak, sivolas in debel. — Jaz pravi, niu rečem: ni! On pa, pasji sin. kar piše in piše! No, pravim nato, naj te vrag zadavi! — On pa piše in piše, dokler ni bila moja glava izgubljina! — Vasja, daj mi nitko, katoržne so vse gnile.' ' 'Ta je kupljena na trgu," je odgovoril / Vasja in mu pomolil nit. j > / 'Naša šivalniška je boljša. Toda zadnjič so poslali nevalida po njo; vrag vedi, pri kakšni babi jo kupuje!" je nadaljeval ka, držeč iglo proti luči in vaje nit. 'Pri svoji kumi menda." '"Menda res." 'Tak kaj — kako je bilo z majorjem?' je vprašal Kobil in iz najgloblje zamišljenosti. Prav tega je čakal Lučka. Vendar pa ni takoj nadaljeval svoje povesti —'kakor da se mu Kobilin ne zdi vreden pozornosti. Mirnq je uredil nit, pokojno in leno je prekrižal noge pod seboj, naposled pa je vendar že iz-pregovoril: "Posrečilo se mi je naposled »spuntati svoje Malomsc vsaj toliko, da so zahtevali govoriti % majorjem. Jaz pa sem si bil že zjutraj izposodil od soseda lioži- Prostor na vseh boljših parni-kih je več tednov naprej razprodan, zato ne čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni potovati v stari kraj. V vašo korist je, da se odločite za ta ali oni navedeni parnik in si prostor na njem za-arate. Mislite v naprej. ZA DUBROVNIK-TRST. 5. junija — Argentina. ZA HAVRE ALI CHERBOURG. 12. maja — La France 19. maja — Royal George, 20. maia — La Savoie, 22. maja,— Mauretania, 22. Maja — K. A. Victoria, 27. maja — Rochambeau, 29. maja — La Lorraine, 2. junija — La Touraipe, . 5. junija — La Fayette, 9. junija — La France. Navedeni vozni red je podvržen slučajnim spremembam. Pišite po cenik za posamezne parnike in razrede. POTNI LISTI:—Potnikom pre-skrbim notne liste in drugo, kar rabijo za potovanje. IZ STAREGA KRAJA: MORTGAGE BANK ta bosojila na posestvo in vlaganje denarja in intabulacije. REAL ESTATE če želite kupiti, prodati ali zamenjati svoje posestvo, loto ali farmo. INSURANCE za zavarovanje hiš, pohištva. avtomobilov, šip in sploh vse. NOTARSKA PISARNA ^»♦"de lova nje vsih notarskih poslov, deedov. r.ogodb, pooblastil in incgledovgnje ub-straktov. POŠILJAMO DENAR na vse kraje sveta, v Jugoslavijo, Avstrijo in Oglsko. pa le v ameriških dolarjih I*>tom draftov. V VSIH SLUČAJIH se obrnite na nas svoja rojaka, kjer b««te dobro |K)st reiefii. ' . M. MLADIC & d. VEROERBAR 1334 W. 18th St. (blizu lili*« Island Ave.) CHICAGO. ILL. Tel. Canal: 207 6. jCrasni lasje so slava za vsako žensko in dekleta, aa mladeniča in moža. Vsled tega je zelo važno, da si ohranite lase in zdravo* rast las do visoke starosti; stem, da uporabljate ^ Severov ščititelj las (Severa's Hair Tonic) to je izvrstno za umivanje las in prhljaje. Pomga do rasti las in daje življenje ki je potrebno lasnim koreninam. Prijavno se počutite po uporabi tega. Poskusite. Cena je le 65 centov^in 3c davek. ČESANJE LAS je včasih z&b nepovoljno, ako se lasje zanemarijo. Severa'« Hair Pomade (Severova poma-da za lase) nareja lase mehke in gladke. Uredi česanje las prijazno za jotroke in odrasle. Cena je 25c in lc davek. ZA UMIVANJE prahljaja in ali za šampu rabi vedno le milo, ki se na lahko topi in je antiseptično. Za te slučaje je Sever«'« Medicated Skin Soap (Severovo zdravilno Milo za kožo) najbolji priporočljivo. In je tudi izvrstno za briti.—. Cena 25c. Severova družinska zdravila so na prodaj v vseh lekarnah. Ako pa vaš lekarnar nima teh v zalogi, naročite direktno od nas. Pošljite pravo svoto z davkom na naslov: W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA DENAR V STARO DOMOVINO Danes pošljemo: 1,000 kron za $ 9.00 10,000 kron za 80.00 500 1,000 $27.50 55.00 POZOR! SLOVENCI. POZOR! Renti bodo čedalje višji, pomagajte si in bodite samostojni. Jaz-,imam dosti hiš naprodaj v bližini slov. cerkve kakor tudi po vseh delih mesta Chicago. — Potrudite se dokler se istim cena ne poviša, Mojo dolgoletno poslovanje Vam jamči za t#čno in pošteno postrežbo. — Za nadaljna pojasnila se obrnite na * MARTIN LAURICH 1900 W. 22nd Place Chicago. Telefon: Canal 5777. Denar pojšljemo po pošti, ali bančnem draftu. Vse pošiljatve garantirane. Anton Nemanich & Son, 1000 N Chicago St., Met, ill. MATIJA SKENDER JAVNI NOTAR 1 Za Ameriko in Stari Kraj 5227 Butler St Pittsburgh, Pa. Sprejema Tožbe, dela Pooblastila, Kupne pogodbe, Potne Liste (PAŠOŠE) ; Iztirja dolgove tukaj in v starem kraju. Izvršuje VSA v Notarsko stroko spadajoča dela \e polnih 10 let na istem mestu. 1 ® m a Luč-vde- OOOOOOOOOOiOOOC oooooooooooo FIRST NATIONAL BANK, ij CHISHOLM, MINNESOTA, g Kapital in prebitek $100,000.00. Skupno imetje $1,600,000.00. Jugoslovanom iz Chishol-ma ter okolice priporočamo našo banko za poslovanje je do sedaj prišlo v Ameriko že iz Sedečih vzrokov:— več slovenskih naseljencev, za ka- j 1—Naša banka je velika tere sem jaz izdelal potrebne li- in močna Narodna banka stine in katerim sem jaz poslal p0d strogim nadzorstvom karte. Ako želite tudi Vi dobiti j Združenih drŽav sem svoje sorodnike, mi pišite za 2—Mi Vam bodo nudili tozadevna pojasnila. vsakojako pomoč, ako • bi isto potrebovali; postregli * m Vam bomo dobro in ul judno. Lco Zakrajsek 3—Tukaj pri nas lahko 70—9th Ave., New York, fi.t! kujete bančne posle v • v ' j vasem lastnem jeziku. Vas rojak J. Osbolt Vam bo šel vedno na roke. Banka odprta dnevno od 9. do 3. Ob sobotah tudi zvečer od 7. do 8. ooooocoooooooc oooooooooooo T.HE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO. GLAVNICA $50,000.00. PREBITEK $50,000.00. Pod nadzorstvom (^iave Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. Plačujemo po 4% obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo Za nadaljna pojasnila se obrnite na Telefon: Canal 6027. FRANK GRILL'S D AIR1 • i Prva slov. hrvatska mlekarna 1818 W. 22. St. Chicago, Illj Se priporoča našim gospo-! din jam. Mleko razvažam na« dom. Kila umori 7000 Ijudij na leto. Sedem tisoč oseb umrje na leto za—* kilo,—3tak0.se glasijo namreč mrtvaški listi. Čemu? Ker so nesrečniki sami sebo zanemarili, ali jse pa niso dosti ozirali na oteklino na obolelem delu telesa vsled utrganja, ali kile. Kazko je pa z Vami t Ali se tudi Vi zanemarjate s tem, da nosite le kako obvezo, ali kaj drugega? Taka obvezna je samo za silo. podobna slabi opori pri veliki steni, da se ne poruši. Taka obveza ne more tako delovati, kakor kaka mehanična priprava. Ce se preveč stisnete z obvezo, ustavlja to cirkulacijo krvi; taka obveza drgne tudi oslabele' miiice, ki potrebujejo največ prehrane. Veda in umetnost je pa iznašla način, ki vsemu temu odpomaga. Vsakdo, ki nosi sedaj kako obvezo, ali pas zoper kilo naj bi enkrat ZASTONJ poskusil takozvano PLAPAO metodo, ki je najbolj umetna, logična in uspešni* pri domačemu zdravljenju kile. Ta način je že svetovno znan. PLAPAO BLAZINICA; kadar se jo tesno k telesu prititfnc, se ne premakne s prostora, vsled tega tudi bolnika nič ne teži. Ta blazinica je mehka kot žamet, lahka pri nošnji in po ceni. Rabite je lahko med delom, alf počitkom. Nima nič jermenov, privez, ali trakov. _ Učite se torej kako je mogoče ustavljati naravnim potom odprtino u trganja (kile) da Vas isto ne bo vedno težilo. Pošljite svoje ime in naslov še danes na naslov: PLAPAO CO., Block 3267, St. Louis, Mo„ da Vam. pošiljomo ZASTONJ na poskušnjo Plapao in vsa potrebna navodila. \ Dr. Koler| SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. Dr. Koler je najstarejši. slo-Vtenski zdravnik, specialist v Pitts-burghu, ki ima 28-letno prakso v zdravljenju vseh moških bolezni. ^ Zastruplje nje krvi zdravi z gla-sovitem 606, ki ga je izumel dr. prof. Erlich. Če imate mozolje ali menurčke po telesu ali v grhi, izna-danje las. bolečine v kosteh, pridite in iz čistil vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se naleze. Vse moške bolezni zdravim po okrajšani metodi. Kakor hitro opazite da -vam prenehu-je zdravje, ne čakajte, temveč pridite in jaz vam ga bom zopet povrnil. Hydrosele ali vodno kilo .ozdravim v 36. urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi pri pučanju vode, ozdravim z gotovostjo. Revmatizem, trganje, bolečine otekline, srbečice, škrofle in druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem času, da Vam ni potrebno ležati. Uradne ure: vsak dan od 8. ure ^zjutraj do 8. zvečer; v petkih od 8. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od zjutraj do 2. popoldne. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delajo ipekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na llmanice. Naš densrni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi. Mi plačujemo na hranilna ulogr ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica federalnega rezervnega sistema. Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni mešetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti z nevednostjo ljudstva. cen«, kadar želite poslati denar v staro Ifll a s ® s tal ® a ® Povprašajte nas za nasvet domovino! Ako imate doma Liberty Bondt. izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili braaplačno. Poslopje, kjer" so naši uradi, je naša lastnina. Odprto vsak dan izven nedelj in pravnikov od 9. dop. do 3. pop. THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 Izplačevanja denarja v starem krajo, S tcin dajemo naznanje vsim našim prijateljem in znancom, dollar ki jc bil poslan#brzojavno dne 31. januarja je bil v starem kraju izplačan dne 15. februarja. Da tem višje zadovoljimo naše odjemalce, smo odprli svoj lastni urad v starem kraju. To nam daje priliko ncle, da lahko točno plačujemo denar v starem kraju in v najkrajšem času. Posluiite se te prilike, in pošljite denar v stari kraj potom naše banke, kjer dobite najboljšo postrežbo in najnižjo ceno. Pošljite denar na hranilno vlogo v staro domovino. Cena kronam raste, toiej ravno sedaj je še ugoden čas dokler je cena nizka. Mi vam preskrbimo vložno knjižico v najkrajšem času. Prodajemo tvldi "BANČNE ČEKE" (Drafts) na vse večje banke V Jugoslaviji. Oni našieh rojakov, kateri nameravajo potovati v stari kra^j naj se obrnejo do nas. Naš izvrstno urejeni ' *PAROBBODXI ODDELEK" zastopa vse družbe in je vstanju hitro in ceno preskrbi in z najhitrejšimi parobrodi vas odrediti v stari kraj. Preskrbijo vam tudi vaše sorodnike iz starega kraja v Auieriko. Vsa pojasnila se davajo točno in brezplačno. 1000 KRON ZA DOLL. 8.00 \ Nemcth State Bank,. 10 E. 22nd Str. John Nemeth Pres. New York. N. Y. i s s i § <3> c? ^ O +