% SS dovotjenjem kne^je-nadškofijsfva v gorici, dne 7 . julija i8q2. 1. Eno samo dušo imaš; če to zgubiš, druge več ne dobiš. 2. Ena sama smert te čaka; srečna ali nesrečna, če srečna ne bo, za te ni več pomoči. 3. Eno sodbo bodeš slišala; ali v večno veselje ali v večen ogenj. 1 4. Ena sama večnost te zadene; ali se bodeš večno veselila, ali pa večno jokala. 5. Enega samega Boga imaš; če njemu ne služiš, služiš hudiču. 6. Eno te čaka; ali večno dobro ali večno slabo. Da se ti bode večno dobro godilo, poslušaj Jezusa, dokler imaš čas! 7. Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa zgubi? 8. Živi prav in ne žabi, otrok moj, da na zemlji si le eden kratek, silno kratek časi 9. Moli rada, uči se pridno, obnašaj se lepo, slušaj predpostavljene, varuj se greha in slabe tovar- šije, pa bodeš srečna tu in tam. 2 Juterna molitev. (Ljuba moja učenka! Začni dan z Bogom! Bog je prvi, ne žabi tega in ne opuščaj noben dan juterne molitve, če želiš, da bode Bog s teboj. Nauči se to molitvico na pamet in moli jo vsako jutro): Ustanem v imenu križanega Je¬ zusa, ki me je s svojo drago krvjo odrešil. Oče nebeški, lepo Te za¬ hvalim, da si me to noč obvaroval, prosim, ohrani me tudi denašnji dan pred vsem hudim na duši in na telesu. Vse moje dejanje naj bode danes k Tvoji časti. O Marija, bodi moja mati in prosi zame. Preljubi angelj, varh moj, ti meni danes na strani stoj, vari me, prosim te, v sveti raj pripelji me. Oče naš... Češčena si Marija... Vera... (Pojdi v šolo in na delo, in Boga ne žabi.) Bog vse vidi, Bog vse ve, Iv Greha se delati ne sme. s 8 1 * Večerna molitev. (Ljuba moja učenka! kakor si dan začela z Bogom, končaj ga tudi z Bogom! Za¬ hvali se zanj Bogu in moli vsak večer sledečo molitvico; ne vleži se brez mo¬ litve): Zahvalim Te, Oče nebeški, za vse dobrote, katere si mi danes dal in mo hudega obvaroval. Prosim To, odpusti mi vse grehe, s katerimi sem Te danes razžalila. VTvoje roke izročim svojo dušo in svoje telo. O Marija, bodi moja mati, in ti, moja patrona sveta ... prosi za me. Tvoj sveti angelj varh naj mo varje, da mi sovražnik kaj mogel ne bode. Tebi, Jezus, živim; Tebi, Jezus, urarjem; Tvoja sem živa in mrtva. Vsem vernim dušam, o Bog, večni pokoj daj, večna luč jim sveti naj, naj počivajo v miru. Amen. 4 Oče nag . . . Ceščena si Marija . . . O Marija , čista devica, Bodi moja pomočnica; Angelj moj, Bodi z menoj! V čast Kristusovi smrti. (To molitvico dostavi vsaki petek, ko si odmolila angeljsko eeščenje.) Tema je postala, ko so judje Jezusa kri¬ žali, in ob deveti uri je Gospod zaklical z ve¬ likim glasom: „ M oj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?" in je glavo nagnil in umri. — Zato Te molimo, o Gospod Jezus Kristus, in Te hvalimo, ker si s svojim svetim križem in s svojo smrtjo nas in ves svet odrešil. 0 Gospod Jezus Kristus, ki si iz ljubezni do nas tako neizrečene bolečine trpel, da seje duša od telesa ločila, prosim Te, usmili se moje revne duše zdaj, in kadar se bo ločila od telesa. Ne dopusti, o Jezus, da bi Tvoj sveti križ in Tvoje britko trp¬ ljenje bilo zgubljeno za katero dušo. Amen. Sveta maša. (Ko prideš v cerkev, otrok moj! pre¬ križaj se z blagoslovljeno vodo, pripogni se z desnim kolenom in reci: v Bodi pozdravljen in počeščen Gospod Jezus Kristus v zakramentu so. resnjega Telesa tukaj pričujoč /“ Pojdi potem na svoje mesto, poklekni na obe koleni, odpri bukvice in moli:). 0 večni Bog, dobrotljivi Oče nebeški! na kolenih klečijoča, pozdravim Te, in združena z 6 angelji Ti zapojem dolžno čast in hvalo, rekoč: Svet, svet, svet si Gospod Bog! nebo in zemlja so polna Tvojega veličastva! O češčen in hva¬ ljen bodi tu v Svoji sveti hiši, bodi češčen in hvaljen povsod, v nebesih in na zemlji. Časte naj Te vsa ljudstva, vsi rodovi! Ti, Oče ne¬ beški si me stvaril; Tvoj Sin Jezus Kristus me je odrešil; sveti Duh me je posvetil. Čast bodi zato Očetu, Sinu in svetemu Duhu! Glej! Oče nebeški, prišla sem, da bi Te po Jezusu Kristusu pri tej najsvetejši daritvi sv. maše častila in molila, da bi Te prosila za vse, kar potrebujem za dušo in telo, in da bi se Ti zahvalila za vse tiste dobrote, ki si jih podelil meni, mojim starišem, dobrotnikom in vsem ljudem. Oh, da bi Te zamogla jaz prav počastiti tudi namesto tistih ljudi, ki Tebe žalijo in Te ne ljubijo! Zato darujem Ti to sv. daritev tudi za odpuščenje mojih in grehov vseh ljudi. O Marija, moja ljuba Mati, preljubi angelj varh moj, in vsi svetniki, prosite za me in 7 pomagajte mi, da bodem zdaj lepo molila, ter pazljivo, spodobno in pobožno pričujoča vredno častila svojega Boga in Odrešenika. Amen. Ako duhovnik še ni pristopil, ne oziraj se po cerkvi, ne govori, ne šepetaj! Cer¬ kev je hiša božja ; sam Bog je na altarju, moli rajši med tem sledečo molitvico za očeta in mater: 0 nebeški Oče! ki si nam zapovedal svoje stariše spoštavati, ljubiti in za nje moliti, in si nam že na tem svetu obljubil dolgo življenje in srečo, tam pa večno veselje, če bodemo zvesto spolnavali četrto zapoved: ob, blago¬ slovi mojega očeta in mater, in povrni jim vse dobro, kar šem imela in imam od njih. Daj jim učakati obilno veselje in dolgo življenje, bla¬ goslovi njih delo in opravilo, vari jih vsega hudega na duši in na telesu, ter pripelji jih po smrti v nebeško veselje. Amen. Če ti je pa oče umrl ali mali, moli pa to: 0 Bog! ki si mi drazega mojega očeta... [ljubo mater..k Sebi vzel in v večnost po- klical, lepo Te prosim, odpusti mu (ji) vse grehe in prizanesi mu (ji) vse slabosti, če je katere kedaj storil. Usmili se njegove (njene) duše, in daj ji vživati kaj kmalo večni mir in večno veselje v nebesih. Amen. Začetek svete maše. (Zvonček pozvoni: mašnik gre k altarju, Jezus gre na oljsko goro.) V imenu Boga f Očeta, f Sina in svetega f Duha. Amen. O preljubi moj Jezus! V temni noči šel si tje na oljsko goro in si v žalost in britkost utopljen za-me ,in za ves svet potil krvavi pot! Videl si že naprej, kako Te bodo nehvaležni ljudje vlovili in zvezali, po grdih potih vlačili, pre¬ tepali, zasmehovali, Tvoje nauke zavrgli, Te krivo tožili in nazadnje 10 na križ pribili; to Ti je delalo tako smrtno težavo, da si trepetal na vsem životu in krvavi pot potil. In vendar vse to si, preljubeznjivi moj Jezus, voljno pretrpel zavoljo nas. — O daj mi moč, da bodem tudi jaz zavoljoTebe voljno vsepotrpela, karkoli me težkega in zoprnega zadene. Da, — zadovoljnim srcem hočem vselej slušati moje pred¬ postavljene, očeta in mater, du¬ hovnike in učenike, karkoli mi bodo ukazali, me učili ali svarili. Z veseljem pojdem v cerkev, v šolo in kamor me pošljejo. Nikdar ne bodem žalila stariše, brate in se¬ stre; nikdar se jezila ali mrmrala, če me kaj zoprnega zadene ali bolezen obišče. O, odpusti mi, ljubi Jezus, kar sem se dozdaj v tem pregrešila, n prizanesi mi, da sem včasih Tvoje svete zapovedi iz nemarnosti pre¬ lomila in razžalila Tebe in druge. Prizanesi mi in bodi mi milostljiv! Odpusti nam vsem, o Gospod! da pridemo po tem revnem življenji k Tebi v Tvoje kraljestvo. Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Glorij a. »Slava bodi Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje!« tako so veselo prepevali angelji ob Jezusovem rojstvu. — »Slava in čast Bogu . . .« prepe¬ vali so Jezusu za angelji najprej in pred vsemi drugimi pobožni pastirci. Slavo in čast Bogu pre¬ pevati hočemo tudi mi otroci. Ja, čast in hvala bodi Tebi, ljubi Jezus, ki si bil rojen v štalici 12 in v jaslice položen! Čast in hvala Tebi, večni kralj, ki si za nas revne sirote hodil od kraja do kraja, in nas učil zveličanski nauk! čast in hvala bodi Tebi, jagnje Božje, ki si odvzelo grehe celega sveta! čast in hvala Tebi, pravi in resnični Bog, ki kraljuješ čež vse v ne¬ besih in na zemlji! čast in hvala bodi Tebi, ljubi Jezus, ki si svet tako ljubil, v da si zanj prelil svojo sveto kri! Časte naj Te zato angelji in svetniki; časti naj Te nebo in zemlja! Pomagaj mi in daj mi to veselje, da, združena z nebeškimi prebivalci, Te bodem tudi jaz ča¬ stila zdaj in vselej, moje mlade leta in celo življenje, in da si tako zaslužim ter pridobim tisto veselje in tisti sveti mir, katerega so angelji ob Tvojem rojstvu ozna- novali vsem na zemlji, ki so svete 13 volje, ki Boga ljubijo, njega časte in molijo. Slava, slava torej in čast Bogu v nebesih in mir ljudem! Berilo. čast bodi Ti večna, preljubez- njivi Bog in Gospod! Milijonov in milijonov ljudi živi na svetu še v temi in nevednosti; reveži ne vedo, h čemu so na svetu. O koliko je otrok mojih let med ajdi, zamorci in krivoverci, ki ni¬ majo poduka, ki ga jaz imam, ki nikoli ne slišijo naukov, ki se meni razkladajo v cerkvi in v šoli. 0 ubogi reveži! Nikdar in ni¬ koli ne gredo k sv. maši! Nikdar in nikoli ne slišijo ne o ljubem Jezusu, ne o Mariji Devici. Ni ga zvona, da bi jih klical v cerkev 14 in v šolo. Nikdar jim ne zvoni Ave Marija, no zjutraj, ne zvečer. Oh, kako mora biti tam pri njih žalostno, tužno, mrtvo! Izmed to¬ liko milijonov si pa mene, dobri Bog, poklical na pravo pot, k spo¬ znanji večne resnice, ter si mi užgal luč prave vere, ki mi kaže pravo pot in mi bode svetila, če bom za njo hodila, v sveta nebesa. 0 ljubi moj Jezus! jaz Te lepo prosim, poglej milostljivo na-me in na moje tovarišice tu zbrane! Do¬ deli nam vsem odpuščenje naših grehov in vse, kar nam je treba za dušo in za telo. 0 spreobrni vse, ki Te še ne poznajo, daj jim milost, da bodo iskali, ljubili in častili le Tebe, večno resnico. Daj moč sveti cerkvi, da se bodo širila na vse strani sveta in luč svete 15 16 jem, da bodo lako vsa ljudstva tebi služila in ti čast prepevala. Deo gratias! Hvala Bogu! »Pojdite po vsem svetu iu učite vse ljudi!« zaukazal je učencem Jezus Kristus. O Zveličar sveta! iz nebes si prišel na svet, da si nas, zgubljene siroto, učil nauk zveličanja in nas še zmirom učiš po sv. evangelju, ki se nam bere vsako nedeljo. Podpiraj me, ljubi Jezus, da Tvoj nauk z veseljem poslušam, in s Tvojim naukom popotvam po tisti poti, ki nam jo kažeš Ti, ki si prava pot, res¬ nica in življenje. Jaz dobro vem, da brez Tebe, o Jezus! sem reva nes¬ rečna, in dobro vem, da po smrti Evangelij. m ,Pob. učenec! 4 17 2 me čaka večno veselje ali pa večna žalost. Kako pa dosežem to veselje in uidem večni žalosti in joku, to me učiš Ti, preljubi moj Jezus! Jaz verjem torej in spoznam vse, kar si nam Ti oznanil, in kar me učijo Tvoji božji namest¬ niki ; prosim le, da bi tudi živela po Tvojih naukih. Kaj bi mi po¬ magala vera brez dobrih del, brez spolnavanja tega, kar učiš? Kaj bi mi to pomagalo na dan sodbe, dan groze in strahu, dan trobent- nega bučanja? Zavržena sem, če ne živim, kar se me uči. Tega pa vari me, ljubi Jezus! 0 ne daj, ne daj! Dobro vem, kaj si rekel tistemu mladeniču, ki Te je vprašal, kaj naj stori, da bode zveličan: »Mla¬ denič moj, hočeš biti zveličan, drži "apovedi!« 18 Vera — Kredo. (de jo moli mašnik, moli jo tudi ti, če ne, ne, ker ta se ne moli vsaki dan; ob nedeljah vendar vselej.) » Jaz verjem v enega samega Boga, Očeta vsegamogočnega, stvarnika nebes in zemlje, vseh vidnih in ne¬ vidnih reči. In v enega Gospoda Je¬ zusa Kristusa, Sina božjega cdino- rojenega, kateri je rojen iz Očeta od vekomaj. Kateri je Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog od pravega Boga, kateri je rojen in ne storjen; kateri je z Očetom vred enega bitja; po katerem je vso stvar- jeno. Kateri je zavoljo nas ljudi, in zavoljo našega zveličanja prišel Z nebes (tukaj se pripogni z desnim kolenom) in je po. sv. Duhu iz Ma¬ rije Device meso na-se vzel, ter se je včlovečil. Tudi je bil križan 19 2 * za nas pocl Poncijcm Pilatom, je trpel in bil v grob položen. Tretji dan pa je vstal od smrti po besedah pisem. Šel je v nebesa. Na desnici sedi Očetovi in bodo zopet prišel s slavo sodit žive in mrtve; nje¬ govega kraljestva ne bode konca. Verjem v sv. Duha, Gospoda in oživljavca, kateri iz Očeta in Sina izhaja, katerega z Očetom in Sinom vred in enako molimo in častimo; kateri je govoril po prerokih. Verjem v eno sveto, katoliško in apostolsko cerkev. Verjem v eden krst in odpuščanje grehov. Verjem v vstajenje mrtvih in pri¬ hodnje življenje. Amen.« O daj mi, daj mi gnado, o Bog! da po tej veri tudi živim in po pobožnem življenju v večno ve¬ selje pridem. 20 Darovanje. 0 nebeški Ode! glej, združena s Tvojim mašnikom darujem Ti kruh in vino, ki bode oboje v kratkem spremenjeno v telo in kri Jezusa Kristusa. Sprejmi ta lepi, cisti dar! Naj Ti bode do¬ padljiv in prijeten, kakor Ti je bil dopadljiv in prijeten najsve¬ tejši dar Tvojega ljubega Sina na križu, saj to je ravno tisti Jezus. Naj bode ta dar Tebi v čast, nam pa v odpuščenje grehov. Sprejmi, o nebeški Oče! pa tudi mojo dušo in moje telo, moje misli in želje, delo in opravilo. Naj bode vse k Tvoji časti! O usmili se nas in ne zavrzi nas, čeravno smo ne¬ vredni grešniki! Ne zavrzi nas, saj Jezus je tudi za nas svojo kri prelil, temveč stori nas deležne 21 Darovanje. 22 svete daritve, katero je On na križu opravil in jo sedaj ponavlja na altarju njegov namestnik. S to daritvijo zaupamo in prosimo od- pušeenje grehov nam in vsem lju¬ dem. Zato: o le pridi, pridi sv.Duh in posveti to daritev, ki je priprav¬ ljena Tvojemu sv. imenu v čast. Amen. Pred sanktusom. Sprejmi, presveta Trojica! da¬ ritev, ki jo k časii Tvojega imena za svoje zveličanje položimo pred Te, in za vso cerkev v spomin trpljenja, vstajenja in vnebohoda našega Gospoda Jezusa Kristusa. Tudi Ti jo darujemo, o Bog! v zahvalo za vse milosti, ki si jih skazal Devici Mariji in vsem Svet¬ nikom, in v zahvalo za čast, s ka¬ tero si venčal in povrnil njih dobra dela, da oni, katerih spomin na zemlji obhajamo, prosijo pri Tebi v nebesih za nas, po Jezusu Kri¬ stusu, Gospodu našem. Amen. O angclji, o arhangelji, o keru¬ bini in serafini, ki se trepetaje bližate tej daritvi, dovolite, da z vami združena zapojem hvalo in čast trojcdincmu Bogu. O nebeški Oče! glej, po Jezusu Kristusu hva¬ lijo in časte Tvoje veličastvo an¬ gelji, je molijo arhangelji, častijo s serafini in kerubini vse nebeške moči ter ne jenjajo prepevati. O dovoli, da se njim pridružim in Ti ponižno zapojem tudi jaz, re¬ koč: Svet, svet, svet, si Gospod Bog Sabaot! Nebo in zemlja so polna Tvo¬ jega veličastva. Hozana na višavah! Sanktus Češčen bodi, ki pride v imenu Go¬ spodovem! Hozana na višavah! O milostljivi nebeški Oče! poglej na me, klečejočo pred Teboj na kolenih in na vse, ki smo tu zbrani, in Te ponižno prosim: sprejmi ta sveti dar za blagor svete katoliške cerkve, za svelega Očeta papeža, za našega nadškofa in vse duhov¬ nike , za našega presvitlega ce¬ sarja ... in za vse gosposke; sprejmi ga dalje za mojega očeta in mater, za brate in sestre, za prijatelje in sovražnike, za našo rodovino in dobrotnike in za vse,} kar jili je tukaj in kar jih varjc doma. To mojo molitev in proš-, njo sklenem s prošnjo preblažene vselej Device Marije in s prošnjo svetili aposteljnov, mučencev, spo- znovalcev, devic in vseh drugih 25 Povzdigovanje. 26 svetnikov. O naj bode, naj bode meni in vsem v zveličanje ta sveta daritev, v kateri se Ti daruje, ka¬ kor nekdaj na križu sam Tvoj cdinorojcni Sin Jezus Kristus. Zvonček pozvoni — Jezus je že na altarju — mašnik povzdiguje sv. režnje Telo. Po¬ vzdigni roke, trkaj se na prsi in reci: »O bodi češčeno presveto rešnje »Telo, ki si bilo za-me in za vse »ljudi na križu darovano! O Je- »zus! v Tebe verjem, v Tebe upam, »Tebe ljubim čez vse! O Jezus! »bodi mi milostljiv in odpusti mi »moje grehe!« »O bodi češčena, presv. rešnja »kri Jezusova, ki si bila za me »prelita! O naj pade ena kapljica »tudi na mojo ubogo dušo, da bode »čista in omita vseh grehov.« »Večni Oče nebeški! darujem Ti »predrago kri Jezusa Kristusa v odpuščenje mojih grehov in za »potrebe sv. cerkve.« (100 dni odp.) Po povzdigovanju. Večni, neskončno dobrotljivi Bog! poglej z milim obličjem na ta dar in sprejmi ga ravno tako dobrotljivo, kakor si sprejel dar pravičnega Abcljna, dar očaka Abrahama in Melkizedeka, višjega duhovna stare zaveze. Ti si usli¬ šal očake, ki so Ti darovali le podobo te naše daritve, koliko bolj milostljivo — upamo — ozrl se bodeš na nas, ki Ti darujemo pravo najsvetejšo daritev, samega j Jezusa Kristusa. O naj nesejo to Mg 28 našo daritev angelji pred Tvoj se¬ dež v nebesih! In po tej daritvi oh dodeli nam svojo pomoč, lepo Te prosim, in usmili se nas, da ne bode Jezusovo trpljenje in Njega smrt nad nami zgubljena in Nje¬ gova sveta kri zastonj prelita; da Tebi dopadljivo živimo in Te enkrat združeni s prečisto Devico Marijo in z vsemi izvoljenimi hvalimo in častimo v nebeškem raju. Po Jezusu Kristusu Gospodu našem. Amen. Spomin mrtvih. (Ljubi otrok! mašnik moli sedaj za mrtve, moli za nje tudi ti in reci): Dobrotljivi Oče nebeški! spomni in usmili se pa tudi vseh ubogih duš, naših bratov in sester, ki so v večnosti in v vicah čakajo od- rešenja. Posebno pa prosim za te in te . . . daj, da bodo tudi one deležne te presvete daritve in za- služenja Jezusa Kristusa. O kako one trpe v vicah ! O nebeški Oče! zlajšaj in skrajšaj jim trpljenje! Vzemi, vzemi jih v večni mir in pokoj! Amen. (Moli ga tudi ti z mašnikom in na to pristavi): Ja, Oče, Oče Ti si naš, in mi smo Tvoji otroci. O srečni mi, ker kot Tvojim otrokom priprav¬ ljeno nam je v nebesih srečno prebivališče! Da pa tisto, čez vse srečno in veselo zadobimo, vodi, pelji in spremljaj nas Ti, o Bog, s Svojo pomočjo po pravi poti; daj nam, kar potrebujemo za dušo Oče naš in telo, odpusti nam grehe ter reši, vari nas vsega hudega, preteklega, sedanjega in prihodnjega. Dodeli nam pa tudi po prošnjah preblažene vselej Device Marije in vseh svelni- kov ljubi sveti mir, da brez greha živimo in rešeni vsega spačenega poželenja služimo le Tebi. Amen. Jezus umrje na križu . . . trkaj se na prsi in reci trikrat: Jagnje Božje, ki grehe sveta od- jemlješ, usmili se nas! Jagnje Božje, ki grehe svela od- jemlješ, usmili se nas! Jagnje Božje, ki grehe sveta od- jemlješ, daj nam mir! Dobrotljivi, usmiljeni Jezus! ki si pravi kruh življenja, ki je prišel Obhajilo. si 32 iz nebes, srčno Te častim in mo¬ lim v podobi kruha in vina! O častijo naj Te angelji v nebesih in vsi ljudje na zemlji, da se po¬ nižaš priti k nam v skrivnostni tej podobi! O kake časti in hvalo si Ti vreden ! Dan za dnevom kli¬ češ in vabiš nas k Sebi. Srečni, presrečni so, ki Tebe uživajo, Tebe prejemajo! Dobri Jezus! rada bi Tebe prejela tudi jaz danes, rada bi pristopila k Tvoji sveti mizi, ali za danes jaz nisem pripravljena. Angelji, služab¬ niki nebeški, so sicer pripravljeni za strežbo, toda jaz se ne upam blizo, če ravno iz celega srca jaz to želim. O ljubi Jezus, pridi, pridi pa le vendar k meni, pridi v moje srce z duhovno pričujočnostjo in pživi je, okrepčaj je in razvesel učenkah 33 34 ' T iT,» Ce Tebe imam, imam vse. S Teboj zamorem vse, brez Tebe nič. — Prej ko mogoče se bodem pa pri¬ družila tistim presrečnim dušam, ki Tebe prijemajo, kruh angeljski, kruh nebeški. Srčno, srčno jaz to želim. Za danes pa ne morem drugače, kakor da zdihnem od daleč: 0 Gospod! jaz nisem vredna, da prideš pod streho mojega srca, ampak reci le eno besedo, in moja duša bode ozdravljena! (Trikrat.) Končana je sv. daritev! Sprejmi jo o sv. Trojica v Tvojo čast in dodeli nam po nji vse, kar smo prosili in kar potrebujemo za se¬ danji in prihodnji čas, za ta in Konec maše. 85 uni svet. O Gospod in moj Bog! lepo Te zahvalim za to veliko mi¬ lost, da sem bila deležna te svete daritve! Kar se Ti pa jaz zadosti zahvaliti ne morem, prosim vse svetnike in svetnice nebeške, da Te namesto mene zahvalijo in Ti dajo čast. Čast, ja, čast bodi Tebi na večne čase! Deo gratias! kliče strežnik. Deo gratias! Hvala Bogu! hvala! kli¬ čem tudi jaz iz dna svojega srca. Predno pa, o Gospod! Tvojo hišo božjo zapustim, Te še nekaj pro¬ sim: oh! blagoslovi me, blagoslovi mi vse moje misli, blagoslovi mi vse moje besede, blagoslovi mi vse moje dejanje in opravilo, da bode vse po Tvoji volji in k Tvoji časti. Naj bode vse k časti božji, v počeščenje Srca Jezusovega, v. počeščenje Marije Device, v od- puščcnje grehov in v pomoč ubo¬ gim dušam v vicah. Blagoslov Očeta, Sina in sve¬ tega Duha pridi čez nas in ostani vselej z nami 1 Amen. 37 MOLITVE pri popoldanski službi božji. Ko prideš v cerkev, pozdravi Gospoda Boga in reci: „Bodi pozdravljen in po- česčen Gospod Jezus Kristus, tu priču¬ joč v zakramentu sv. rešnjega Telesa /“ Poklekni na to in moli, če se služba božja še ni začela, sledečo molitev: »O moj Gospod Jezus Kristus, bodi mi srčno pozdravljen! Spo¬ znano, hvaljeno in češčeno bodi :8 od vseh stvari v nebesih v in na zemlji presv. rešnje Telo!« Ceščen, hvaljen in moljen bodi živi in pravi Bog v podobi belega kruha. O, vi angelji in arhangelji, keru¬ bini in serafmi, pokleknite z mano na kolena pred Bogom, ki je tu pričujoč in molite ga z mano: jaz spoznam, o Jezus, da si tukaj pri¬ čujoč, ponižno tedaj Te molim ter se pridružim čistim duhovom, ki Te tukaj neprenehoma noč in dan molijo in Ti sveto prepevajo. O da bi Te zamogla tudi jaz tako častiti, ljubiti in hvaliti, kakor to opravljajo angelji! O ljubi Jezus! ni Ti bilo za¬ dosti, da si za nas na svet prišel, bil rojen v revni štalici, da si nas učil, za nas trpel in umrl; o vse to Tvoji ljubezni do nas ni bilo zadosti, z nami hočeš biti do konca 39 Sveta. O ljubezen čez vse ljubezni! Kje je pa naša ljubezen? Kje je naše povračilo? »O da bi Te mogla hvaliti jaz »in ljubiti namesto vseh tistih src, »ki Te ne ljubijo in Te žalijo! Da bi »moglajaz popraviti vsa razžaljenja, »ki se gode Tebi, ljubi Jezus!« »Hvala, čast, ljubezen in za- »hvala bodi Vsak trenutek daro- »vana v podobi belega kruha skri- »temu Srcu Jezusovemu po vseh »tabernakeljnih na zemlji do konca »sveta.« Amen. Častimo Te, Živi hruli angeljski! O pravi človek skupaj Ino Bog nebeški. 40 Lavretanske litanije. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče iz nebes, vsegamogočni Bog, usmili se nas! Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas! Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas! 41 Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas! Sveta Marija, Sveta Mati Božja, Sveta devic Devica, Mati Kristusova, Mati milosti Božje, Mati prečista, Mati brez madeža, Mati nedolžna, Mati presveta, Mati ljubeznjiva, Mati prečudna, Mati našega Stvarnika, Mati našega Odrešenika, Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vredna, Devica mogočna, Devica usmiljena, Devica verna, Podoba pravice, 42 za nas Boga prosi! Sedež modrosti Božje, Zadetek našega veselja, Posoda duhovna, Posoda časti vredna, Posoda vse svetosti, Skrivnostna roža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebeške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Pribežališče grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznovalcev, 43 za nas Boga prosi! Kraljica vseh devic, ) Kraljica vseh svetnikov, I za Kraljica brez madeža iz- ( nas virnega greha spočeta, Boga Kraljica svetega rožnega- prosi! venca, Jagnje Božje, ki grehe sveta od- jemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta od- jemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta od- jemlješ; usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Oče naš . . . Ceščena si Marija . . . 44 Pod Tvojo pomoč pribežimo, o sveta božja porodnica! ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temuč reši nas vselej vseh nevar¬ nosti. O častitljiva in blažena De¬ vica; naša Gospa, naša srednica; naša besednica, naša pomočnica. S svojim Sinom nas spravi, svo¬ jemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas izroči. t. Prosi za nas sveta Božja po¬ rodnica. 5. Da bomo vredni obljub Kri¬ stusovih. Molimo. Dodeli nam, svojim služabni¬ kom, prosimo, Gospod Bog! da vedno zdravje na duši in na te¬ lesu vživamo, in da bomo po ča¬ stitih prošnjah presvete Marije vse- Jej Device sedanje žalosti rešeni in 45 večnega veselja deležni. Po Kri¬ stusu Gospodu našem. Amen. Od prve adventne nedelje d« Božica. Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata nebeška in zgodnja danica, pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati, Ti, ki si svo- j jega stvarnika prečudno rodila, de¬ vica prej in potem ostala, ko si iz Gabrijelovih ust prejela češoenje, usmili se grešnikov. 1. Angelj Gospodov je oznanil Mariji. t. In je spočela od sv. Duha. Molimo. Svojo milost, prosimo Gospod, v naša srca vlij, da, ki smo po an- geljevem oznanjenju včlovečenje Kristusa, Tvojega Sina spoznali, 46 po njegovem trpljenju in križu častitljivo vstajenje dosežemo. Od Božiča do Svečnice. Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata nebeška in zgodnja danica, pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati, Ti, ki si svo¬ jega stvarnika prečudno rodila, de¬ vica prej in potem ostala, ko si iz Gabrijelovih ust prejela češčenje, usmili se grešnikov. t. Po porodu si devica čista ostala. tk Prosi za nas, Božja porodnica. Bog! Molimo. ki si po rodovitnem de- vištvu svete Marije človeškemu rodu dar večnega zveličanja do¬ delil : daj, prosimo, da njo za nas prositi čutimo, po kateri nam je 47 došla sreča, prejeti začetnika živ¬ ljenja Gospoda našega Jezusa Kri¬ stusa, Sina Tvojega. Od Svečnice do velicegn četrtka. Bodi češčcna, nebes kraljica, če- ščena angel j ev gospa, češčcna ko¬ renina, češčena Ti, ki si svetu pravo luč rodila! Bodi pozdrav¬ ljena, devica častita, memo vseh lepa; bodi pozdravljena, preljubez- njiva in prosi za nas Kristusa! t. Hvalimo Te, Devica presveta. 9. Daj nam pomoč zoper so¬ vražnike Tvoje. Molimo. Dodeli, milostljivi Bog, brambo naši slabosti, da, obhajaje spomin Božje porodnice, vstanemo s po¬ močjo njenih prošenj od svojih grehov. >£ 48 i Od velike sabote do prve nedelje po Veseli se, Kraljica nebeška, ale¬ luja! Kterega si zaslužila nositi, ale¬ luja ! je vstal od smrti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja! t. Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja! 5. KerjeGospodresvstal,aleluja. O Bog, ki si po vstajenju na¬ šega Gospoda Jezusa Kristusa svet razveselil: dodeli, prosimo, da po njegovi materi Devici Mariji do¬ sežemo večnega življenja veselje. Od prve nedelje po binkoštih do prve adventne nedelje. Češčena bodi Kraljica, mati mi¬ losti, življenje, sladkost in upanje naše, bodi češčena! K Tebi vpi¬ jemo zanuščeni Evini otroci; k Tebi binkoštih. Molimo. 49 ~C >, i zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini. Oh, obrni tedaj, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas ih pokaži nam po tem revnem življenji Jezusa, blaženi sad Tvo-! j ega telesa: o milostljiva, o dobrot-: ljiva, o sladka Devica Marija! t. Prosi za nas, sveta Božja po¬ rodnica. It. Da bomo vredni obljub Kri¬ stusovih. Molimo. Vsegamogočni, večni Bog! ki si dušo in telo častite Device matere Marije, da bi vredno prebivališče Tvojega Sina biti zaslužila, s pri- pomočjo sv. Duha pripravil, daj, da bomo, ki se njenega spomina ve- j selimo, po njenih milostljivih proš-: njah prihodnjega zlega in večne smrti rešeni. 50 K svetemu Jožefu. Glejte, modri in zvesti hlapec, katerega je postavil Gospod čez svojo družino. t. Prosi za nas sv. Jožef. 5. Da bomo vredni obljub Kri¬ stusovih. Moli m o. Naj nam, prosimo Gospod, za- služenje ženina Tvoje presvete ma¬ tere Marije pomaga, da, kar naša slabost ne premore, nam bode po njegovih prošnjah dodeljeno. Za vse potrebe. Ponižno, Gospod! Te prosimo, razveži po svoji milosti naših gre¬ hov vezi, in ohrani po prošnjah svoje izvoljene matere, ljube De¬ vice Marije in vseh svojih svet¬ nikov nas, svoje služabnike, naše m m 4* 51 dobrotnike in naše pohištvo v vsi svetosti; očisti tudi vso našo rodo¬ vino in naše prijatelje hudobe in grehov in napolni jih z lepimi čed¬ nostmi; dodeli nam mir in zdravje, odvrni od nas vidne in nevidne sovražnike in odženi vse hude želje; daj nam zdravo vreme in dobro letino; skazi milost našim prijateljem in neprijateljem in ob- vari to (faro ali duhovnijo) z vsemi, ki v njej prebivajo : kuge, lakote, vojske, ognja, potresa, povodnji in dodeli milostljivo vsem vernim kristjanom/živim in mrtvim v ne¬ beškem kraljestvu večno življenje, mir in pokoj. Ob vari našega pa¬ peža . . ., našega nadškofa . . ., našega svetlega cesarja . . ., in vso našo duhovsko in deželsko gosposko in vse krščansko ljud¬ stvo vseh nadlog in vsega hudega. 52 In Tvoj sveti blagoslov pridi iz nebeš doli na nas, in nad nami vselej ostani. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, Sinu Tvojem, ki s Teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog vekomaj. Amen. t. Božja pomoč ostani vselej pri nas. p-. Amen. Oče naš . . . Ceščena si Ma¬ rija . . . (petkrat). Molitev k presvetemu rešnjemu Telesu. (Kedar je izpostavljeno.) t. Kruh iz nebes si jim dodelil, h- Kateri vso sladkost v sebi ima. Moli m o. O Bog! ki si nam v čudovitem -zakramentu spomin svojega trp- m 53 ljenja zapustil, daj nam, Te pro¬ simo, svete skrivnosti Tvojega te¬ lesa in Tvoje krvi tako častiti, da sad Tvojega odrešenja vedno v sebi čutimo. Ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti sve¬ tega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Sveto, sveto, sveto, Sveto, čez vse sveto Jezusa rešnje Telo V svetem zakramentu. Nikdar nas ne zapusti, O Jezus vse sladkosti! Posebno pa poslednji čas Bodi, Jezus, Ti pri nas. 54 Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče iz nebes, vsegamogočni Bog, usmili se nas! ! Sin, vsega sveta rcšnji Bog, usmili , se nas! 55 Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas! Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas! Sveta devic Devica, M ‘S Sveti Mihael, ra £ Sveti Gabrijel, Sveti Rafael, n Vsi sveti angclji in arhangelji, za nas Boga prosite! Vse svete vrste zveličanih duhov, za nas Boga prosite! Sveti Janez Krstnik, za nas Boga prosi! Sveti Jožef, za nas Boga prosi! Vsi sveti očaki in preroki, za nas Boga prosite! Sveta Marija, Sveta Mati Božja, 03 bc O Sveti Peter, Sveti Pavel, za nas Boga prosi! 56 Sveti Jakob, Sveti Janez, Sveti Tomaž, Sveti Jakob, Sveti Filip, Sveti Jernej, Sveti Matevž, Sveti Simon, Sveti Tadej, Sveti Matija, Sveti Barnaba, Sveti Lukež, Sveti Marka, Vsi sveti aposteljni in evangelisti, za nas Boga prosite! Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga prosite! Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga prosite! Sveti Štefan, i T) Sveti Lovrenc, za nas ^' a Sveti Vincenc, j P rosl! 57 Sveta Fabijan in Sebastijan, za nas Boga prosita! Sveta Janez in Pavel, za nas Boga prosita! Sveta Kozma in Damijan, za nas Boga prosita! Sveta Gervazi in Protazi, za nas Boga prosita! Vsi sveti mučenci, za nas Boga prosite! Sveti Silvester, Sveti Gregor, Sveti Ambrož, Sveti Avguštin, Sveti Jeronim, Sveti Martin, Sveti Miklavž, Vsi sveti škofje in spoznovalci, za nas Boga prosite! Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite! Sveti Anton, za nas Boga prosi! za nas Boga prosi! 58 Sveti Benedikt, \ Sveti Bernard, | za nas Boga prosi! Sveti Dominik, Sveti Frančišek, Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga prosite! Vsi sveti menihi in puščavniki, za nas Boga prosite! Sveta Marija Mas dalena, Sveta Agata, Sveta Lucija, za nas Boga Sveta Neža, prosi! Sveta Cecilija, Sveta Katarina, Sveta Anastazija, Vse svete device in vdove, za nas Boga prosite! Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas Boga prosite! Bodi nam milostljiv; zanesi nam, o Gospod! 59 Bodi nam milostljiv; usliši nas, o Gospod! Vsega hudega, Vsega greha, Svoje jeze, Nagle in neprevidene smrti, Skušnjav hudičevih, Jeze, sovraštva in vse hude volje, Duha nečistosti, Treska in hudega vremena, Šibe potresa, Kuge, lakote in vojske, Večne smrti, S skrivnostjo svojega sve¬ tega včlovečenja, S svojim prihodom, S svojim rojstvom, S svojim krstom in svetim postom, S svojim križem in trplje¬ njem, reši nas, o Gospod! ' S svojo smrtjo in svojim po¬ kopom, S svojim svetim vstajenjem, S svojim čudovitim vnebo¬ hodom, (S prihodom Tolažnika sve¬ tega Duha, Na dan sodbe, Mi grešniki, Da nam zaneseš, Da nam odpustiš, Da nas k pravi pokori pri¬ pelješ, Da svojo sveto cerkev vla¬ daš in ohraniš. Da pastirja apostoljskega in vse cerkvene stanove v svoji sveti veri ohraniš, Da sovražnike svete cerkve ponižaš, Da našega svetlega cesarja obvarješ, 61 prosimo Te, usliši nas! reši nas, o Gospod! 3lŠ€- k - . H Da krščanskim kraljem in oblastnikom mir in pravo enovoljnost daruješ, Da vsemu krščanskemu ljud¬ stvu mir in edinost daš, Da nas vse v svoji sveti službi potrdiš in obdržiš, Da naše misli k nebeškim željam povzdigneš, Da vsem našim dobrotnikom večne dari dodeliš, Da duše naše, naših bratov, bližnjih in dobrotnikov več¬ nega pogubljenja rešiš, Da sad zemlji daš in ohraniš, Da vsem vernim dušam večni pokoj dodeliš, Da nas uslišiš, Sin Božji! Jagnje Božje, ki grehe sveta od- jcmlješ; zanesi nam, o Gospod! 62 prosimo Te, usliši nas! 4 ^ Jagnje Božje, ki grehe sveta od- jemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, Ivi grehe sveta od- jemlješ; usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš.. . Za odvrnjenje vseh nadlog in ne¬ varnosti. Vsegamogočni večni Bog, ne¬ beški Oče! poglej z očmi svoje neskončne milosti naše reve in nadloge. Usmili se vseh vernih kristjanov, za katere so je Tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod in Zveličar, Jezus Kristus, voljno dal 63 r' " ~ ‘ v roke grešnikom in je tudi svojo 1 drago kri na lesu svetega križa prelil. Po tem Gospodu Jezusu odvrni, milostljivi Oče ! zaslužene šibe, sedanje in prihodnje nevar¬ nosti, punte, vojsko, kugo, lakoto, draginjo, bolezni in žalostne revne čase. Vsegamogočni, večni Bog! us¬ mili se svojega služabnika, na¬ šega papeža . . in vodi ga po poti večnega življenja, da bode s Tvojo pomočjo, kar je Tebi pri¬ jetno, želel in z vso močjo spol¬ na val. O Bog, pastir in vladar vseh vernih! glej milostljivo na svojega služabnika, našega nadškofa . . ., ki si ga pastirja naši nadškofiji postavil; dodeli mu, da tistim, čez katere je postavljen, z besedo in dejanjem k dobremu služi in tako 64 s čedo, ki mu je izročena, večno življenje doseže. O Bog, varh vseh kraljestev! do¬ deli svojemu služabniku, našemu cesarju . . spoznati in častiti Tvojo moč, s katero se sovražnik premaga, da bode, ker je iz Tvoje volje cesar postal, tudi v Tvojem varstvu vselej mogočen. Razsvetli in potrdi v vsem do¬ brem duhovske in deželske gos¬ poske, da nas bodo na vse to napeljavah, kar zamore k Tvoji božji časti, k našemu zveličanju in k miru in k sreči vsega krščan¬ stva pripomoči. Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam je prositi, za svoje prijatelje in neprijatelje, za zdrave in bolne, za vse žalostne in revne kristjane, za žive in mrtve. 'tfftb. učenkat 1 5 65 Vsegamogočni večni Bog! ki : gospoduješ čez žive in mrtve in se usmiljuješ vseli, katere iz vere in dobrih del za svoje spoznaš, po¬ hlevno Te prosimo, da vsi, za ka¬ tere smo se namenili moliti, ki so še pri življenji, ali pa so se že s sveta ločili, na prošnje vseh Tvojih svetnikov od Tvoje dobrote odpu- ščenje vseh svojih grehov dosežejo. Dodeli nam, o Bog miru! pravo edinost v veri brez vsega razdrtja in ločitve. Preobračaj naša srca k pravi pokori in k poboljšanju na¬ šega življenja. Vžgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj nam goreče želje po vsej pravičnosti, da Ti bomo ka¬ kor Tvoji pokorni otroci v življenji in v smrti prijetni in dopadljivi. Tebi, o Gospod! bodi vedno pri¬ poročeno vse naše dejanje in ne¬ hanje, naše delo in opravilo, nase 66 življenje in naša smrt. Daj nam Tvojo milost tukaj vživati in tam¬ kaj z vsemi izvoljenimi doseči, da Te bomo v večnem veselji in zve¬ ličanji hvalili in molili. To nam dodeli, Gospod nebeški Oče! po •lezusu Kristusu, Gospodu našem in Odrešeniku, ki s Teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha Bog vekomaj. Amen. t. Božja pomoč ostani vselej pri nas. 5. Amen. Oče naš.Ceščena si . . . (petkrat). Molitve po litanijah na dan sve¬ tega Marka in križev teden. 69. psalm. 0 Bog! hiti me otet; Gospod! teci mi pomagat. Omoteni in osramoteni naj bodo, kateri mi strežejo po življenji. 67 Odstopijo naj in sram naj jih bodi, Kateri mi hočejo hudo. Obrnejo naj se zdajci osramoteni, Kateri pravijo: Haha! baha! Vsi pa, kateri Tebe iščejo, naj se vesele in radujejo; Vedno naj reko: Hvaljen bodi Bog! ka¬ teri ljubijo Tvoje odrešenje. Jaz pa sem reven in siromak ; o Bog, hiti mi pomagat! Moj pomočnik in moj odrešenik, Bog! nikar se ne mudi! Čast bodi Očetu itd. j. Pomagaj svojim služabnikom! B'. Ki v Te zaupajo, moj Bog! V. Bodi nam močan turn. B. Pred sovražnikom. t. Nič naj ne opravi sovražnik pri nas. Ji. In otrok krivice naj se ne loti nam škodovati. t Gospod, ne ravnaj z nami po naših grehih. R-. In ne povračuj nam po naših hudobijah 68 Molimo za našega papeža . . . Ohrani ga, Gospod, oživljaj in osreči ga na zemlji, in ne daj ga v roke nje¬ govim sovražnikom. V. Molimo za našega svetlega cesarja ... Osreči ga, Gospod, in usliši nas v dan, ko Te bomo zanj prosili. t- Molimo za svoje dobrotnike. 9. Povrni, Gospod, milostljivo zavoljo svo¬ jega imena večno življenje vsem, ka¬ teri nam kaj dobrega store. %■ Molimo za verne mrtve. B- Gospod, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Š r . Naj v miru počivajo. B. Amen. Vi Molimo za svoje brate, katerih ni tukaj. B. Pomagaj svojim služabnikom, ki v Te zaupajo, o Bog! T. Pošlji jim. Gospod, pomoč iz svetišča. B. In vari jih iz Siona. T- Gospod usliši mojo molitev. B- In moje vpitje naj k Tebi pride. Moli m o. 0 Bog'! ki Ti je lastno usmiliti se vselej in prizanesti, usliši naše pohlevne prošnje, da nas in vse Tvoje služabnike, katere grehov ketne vežejo, milost Tvoje dobrote odveže. Usliši, prosimo Te, o Bog! našo pohlevno molitev in odpusti nam grehe, ki se Ti jih obtožimo, da nam dobrotljivo z odpuščenjem vred mir dodeliš. Skaži nam dobrotljivo, o Go¬ spod! svojo nezrečeno milost, da nas od vseh grehov odvežeš, in kazni, katere za nje zaslužimo, rešiš. Bog, ki Te greh razžali in po¬ kora potolaži, ozri se milostno na prošnjo k Tebi kličejoeega ljud¬ stva, in šibe svoje jeze, ki jih za 70 svoje grehe zaslužimo, od nas od : vrni. Vsemogočni, večni Bog! usmili se Svojega služabnika, našega poti večnega življenja, da bode s Tvojo pomočjo, kar je Tebi do¬ padljivo, želei in z vso močjo spol- naval. O Bog! varh vseh kraljestev! do¬ deli Svojemu služabniku, našemu cesarju . . ., spoznati in častiti Tvojo moč, s katero se sovražnik premaga, da bode, ker je iz Tvoje volje cesar postal, tudi v Tvojem varstvu vselej mogočen. O Bog! od katerega pridejo svete želje, dobre misli in pra¬ vična dela, daj Svojim služabni¬ kom taki mir, ki ga svet dati ne more, da bodo naša srca Tvojim zapovedim vdana, in časi s Tvojo papeža , in vodi ga po 71 pomočjo brez strahu pred sovraž¬ niki varni in mirni. O Bog! užgi naša srca z ognjem Svojega svetega Duha, da Ti bomo s čistim telesom služili in z očiš¬ čenim srcem dopadali. Bog, stvarnik in odrešenik vseh vernih! dodeli dušam Svojih slu¬ žabnikov in služabnic odpuščenje vseh grehov, da milostljivo odpu¬ ščenje, katerega so vselej želele, po bogaboječih prošnjah dosežejo. Začni, prosimo Gospod ! s Svo¬ jim Duhom naša dejanja in sprem¬ ljaj ga s Svojo pomočjo, da se vse naše molitve in dela vselej s Teboj začnejo, in s Teboj začete tudi v Tebi dokončavajo. Vsegamogočni, večni Bog! ki gospoduješ čez žive in mrtve, in se usmiljuješ vseh, katere iz vere in dobrih del za svoje spoznaš, 72 pohlevno Te prosimo, da vsi, za katere smo se namenili moliti, ki so še pri življenji, ali pa so sc že iz sveta ločili, po prošnjah vseh Tvojih svetnikov od Tvoje do¬ brote odpuščenje vseh svojih gre¬ hov dosežejo. Po Gospodu na¬ šem Jezusu Kristusu, ki s Teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj do veko¬ maj. Amen. t. Bog, usliši mojo molitev! In moje vpitje naj k Tebi pride. t. Vsegamogočni in usmiljeni Bog naj nas usliši. 5- Amen. t. In vernih duše naj po mi¬ losti božji počivajo v miru. It- Amen. 73 Molit -ere ^ za sv. pokoro in sv. rešnje Telo. Spoved. Ljubi moj otrok! Kaj ne, ti dobro veš, Bog te je stvaril za - se in za nebesa. Stvaril te je, da bi njega tukaj častila in mu služila, po smrti pa se ž njim veselila. Ali glej, ljubi moj otrok! greh je tisti, ki ti nebesa zapre, pekel pa odpre. Ce ti umrješ v grehu, duša tvoja bode obso¬ jena v pekel in nikoli več ne pride ven. O Bog te vari tega! Brez konca in kraja vpila bi tam! Brez nehanja klicala bi spo- 74 bednika, pa spovednika ne bode več. Zdaj je čas! Zato hodi rada in pogostoma k spovedi in spovej se čisto in odkritosrčno! Ne za- molčaj nič! Ne boj se nič! Da se pa prav spoveš, poklekni par dni pred spovedjo pred božjo raartro in pokliči sv. Duha na pomoč in za razsvit- ijenje, ter reci pred Jezusom, v katerega roke pride enkrat tvoja duša: Pridi, o sveti Duh! in razsvetli me, da spoznam vse svoje slabosti in grehe, s katerimi sem svojega ljubega Boga žalila. Razsvetli me, da noben greh ne zabim ali za¬ molčim, temveč vse razodenem jasno in odkritosrčno. Spreobrni mi srce, da svoje grehe iz srca studim in trdno sklenem se po¬ boljšati. Oh, kako je meni žal, in kako me peče vest! Obžalujem jih iz celega srca! — Ali, od zdaj na- n rej varovati se hočem, da zopet 75 padem: naj bo doma, naj bo v šoli; na poti ali v cerkvi; na paši ali na polju; v samoti ali v družbi, prizadevala si bodem, da mojega Boga in ljubega Jezusa več ne bodem žalila. Vidim in spoznam dobro, da dru¬ gače sem zgubljena, če še dalje greh ponavljam in po tej poti hodim. O sveti Duh! Duh vseh milosti! Ne zavrzi me uboge grešnice. O križani Jezus! usmili se me in prizanesi mi! Zopet, zopet sem padla in nisem vredna več Tvoj otrok, Tvoja hči imenovana biti. Ne zavrzi me, Te prosim! Kam poj¬ dem, če ne k Tebi? Kam se po¬ dam? Kje najdem tolažbo moji duši, če ne pri Tebi? ne O Marija! prečista Devica! lepo Te prosim, pomagaj mi! O prosi, 76 prosi Boga za-me! Saj Ti nobe¬ nega ne zavržeš, vsem pomagaš, pomagaj tudi meni, vbogi revi! 0 Marija! moja ljuba mati, ne pusti, ne pusti, da bi v grehu ži¬ vela in umrla, temuč da po dobro opravljeni spovedi lepše živim, se lepše obnašam, bolj greha varjeni in srečno umrjem. Oče naš... češčena si Marija... (Zdaj premišljuj, kaj si storila.) Zapovedi Božje. I. Veruj v enega samega Boga! Verujem v Boga, stvarnika vsega? Sem njega vselej ljubila? Sem se spomnila nanj zjutraj in zvečer? Sem imela kedaj kakšne prazne vere, vraže? Nisem morda dvomila nad kakšno resnico, ali nad tem, kar duhovniki učijo? Bog me vari tega, ker ,,ledor ne veruje, butle pogub¬ ljen", me cerkev uči. n II. Ne imenuj brez potrebe božjega imena! Ali nisem morda imena Jezusa in Ma¬ rije brez potrebe imenovala? Sem klela sepridušavala, rotila , zakramentirala na paši. druge dražila? ali se nisem morda norčavala s sv. rečmi in besedami, katere sem v cerkvi slišala? Nisem morda celo vreme, dež, burjo preklinjala ? Bog ne daj , ker „kdor preklinja, bo preklel“• III. Posvečuj praznike! Zoper to zapoved greši. kdor k maši ne gre. kdor ob nedeljah in praznikih brez potrebe opravlja hlapčevska dela. kdor take svete dnere igra, skače in okoh hodi, da službo božjo zanemari. Kdo pa še? kdor v cerkvi šepeta, govori , se ozira. Kdor ob nedeljah šiva, seje. orodje po- pravlja.Vse to se ne sme, ker pisano stoji: „Dajte Bogu, kar je božjega!“ IV. Spoštuj očeta in mater, da bodeš dolgo itd. Veš, otrok moj, kdo greši zoper to četrto zapoved? Ti, če stariše ne slušaš 78 celo pačiš itd. Kdo še? Ti, če starega očeta ali staro mater, strica, teto grdo gledaš, jim odgovarjaš. Ti, če g. nunea *»» g. učitelja ne slušaš in sploh za pred¬ postavljene ne porajtaš. Veš, kaj pravi sv. pismo: „PreMet bode sin, pre¬ kleta bode hči, ki očeta ali ma¬ ter samo grdo pogleda“. Zoper to zapoved si se pregrešila, če si sebi ali komu druzemu škodovala na zdravju — se pretepala — s kamenjem bila. Pregrešila si se dalje, če si koga po- hujšala z besedo, z dejanjem, na paši. z kopanjem ali kako drugače? Zoper peto zapoved imaš greh, če si se jezila, togo- tila; preveč jedla ali pila; sebi ali dru¬ gim smrt želela itd. O varuj se kaj ta- cega, ker pisano stoji: „Kdor ubija, ko ubit“. VI. Ne prešestvaj! Težko te je prašati o tej zapovedi. - vendar, otrok moj! proti tej zapoved - V. Ne ubijaj! imaš greh, če si kaj grdega mislila, po¬ gledovala, pela. govorila. Hudo si se pre¬ grešila, če si se očitno kopala, tovari¬ šice v slabe reči napeljavala in grde reči delala. O gorje tebi, če ko j tacega delaš! ,,Nič nečistega ne pojde v nebesa Til. Ne kradi! Si komu kaj vzela? si kradla sadje, drva? popasla sirk, žito, travo? si dala nazaj, kar si našla? si koga kaj osle¬ parila? dala slab denar za dober? slabo mero? slabo vago? si komu kaj utajila? O otrok, vari se! tuje blago pusti! Sveti Alojzij je le enkrat malo smodnika vzel in se kesal celo življenje. ,, Vkradeno blago nima teka. Li TIH. Ne govori itd.! Semsekedaj zlagala? po krivem koga obdolžila? kakega učenca ali učenko? brata ali sestro? Nisem morda čez druge slabo govorila, j ih obrekovala, opravljala ? Sem vzela besede nazaj? sem greh popra¬ vila? „Slabo govoriti ali dašo umo¬ riti, je vse eno. ii 80 IX. Ne želi svojega bližnjega žene! Oh! otrok, učenka moja, tudi čez misli bode treba dajati Bogu račun. Nisi, otrok, morda kaj slabega mislila? doma,na paši, po noči, v postelji? in pasla svoje oči okoli?! Otrok! „Bog vse vidi, Bog vidi tudi v srce! i ' X. Ne želi svojega bližnjega blaga! ^ Kdo se pregreši zoper to zapoved? Kdor poželi tuje blago. Kdor se veseli, če drugim gre slabo, narobe. Kdor ima po¬ želenje, da bi druge osleparil, ogoljufal, jim ne dal plačila itd. Sem jaz storila kaj takega? Bog me vari! Prašaj se dalje: 1. Sem posvečavala praznike? 2. Sem bila vsako nedeljo in praznik Pri s reti maši? 3. Sem morda jedla mesene jedi pre¬ povedan dan? 4. Nisemmorda opravljala spovedi po¬ vršno ? 5. Sem spoštovala sveto cerkev in du¬ hovnike? >iPob. učenka! ‘ 81 6 7. Nisem morda skakala, klafarskopre¬ pevala ob svetih dnevih, in celo v adventu, v postu!? _ 1. Sem ljubila bližnjega, kakor samo sebe? 2. Sem mu odpustila to in tisto jezo, zamero? 3. Sem rada pomagala revežem, bol¬ nikom ? _ 1. Nisem morda koga dražila, naga¬ jala mu? 2. Nisem se morda rada jezila, klela, živino pretepala? 3. Nisem morda zidove posuvala, drevje ranila, žito pešlala? 4. Nisem morda v greh svetovala? se smejala k grehu? pomagala? (Ljubi otrok moj! povej vse! povej na¬ tančno. čisto za božjo voljo, če ne, tvoja spoved ne bode nič vredna. Ne boj se! Boljše ti je greh zdaj povedati na štiri oči, kakor pa enkrat goreti v peklu.) Na to reci: 0 moj Jezus! koliko si Ti storil za me, koliko si trpel, kri in živ 82 ljenje dal, da bi me zveličal! O jaz pa, nehvaležna duša, kako sem Ti povračala!? Greh sem de¬ lala, greh — žalila sem Te. Oh, usmili se me in ozri sc na-me, nehvaležnico! jaz sicer nisem vre¬ dna, da bi povzdignila svoje oči proti nebu, ker zaslužila sem smrt in pogubljenje, vendar, ljubi, pre¬ ljubi Jezus, prizanesi mi! Odpusti mi! Mene grevajo, pečejo vsi moji grehi, vedoči in nevedoči, iz ce¬ lega mojega srca; zdaj pa trdno sklenem in Ti obljubim, da se poboljšam in greha bolj varjem. Jaz Ti obljubim stariše in pred¬ postavljene bolj slušati; Ti oblju¬ bim bolj gorečo molitev; Ti ob¬ ljubim lepše zadržanje na poti, v šoli, v cerkvi, povsod; Ti oblju¬ bim varovati se slabih besed, sla- to storiti, kar je Tebi, ljubi Jezus, , ljubo, vse pa opustiti, kar je Tebi neljubo. Amen. Prej, ko na vrsto prideš, moli tako: Ljubi Jezus, ozri se na - me iz svetih nebes in bodi mi milostljiv! S trdnim sklepom, svoje življenje poboljšati, greha se varovati in Tebi služiti, stopim zdaj pred Tvo¬ jega božjega namestnika. Njemu, ki je od Tebe postavljen, odkriti hočem svoje srce in razodeti na¬ tančno vse, kar sem storila. 0 ljubi Jezus, stegni svojo roko in blagoslovi me, kakor si blago¬ slovil otroke, ki so k Tebi prišli, j da s Tvojo pomočjo opravim čisto in zgrevano spoved. O Marija! prosi za-me, in poma¬ gaj mi, da to spoved tako opravim, kakor bi si jo želela opraviti na 84 zadnjo uro. O devic Devica, pelji, vodi me po pravi poti; vari me skušnjav, vari me slabosti, ter ne pusti me iz rok, da zopet ne pa¬ dem. Preljubi angelj, varh moj, zdaj mi posebno na strani stoj, da me ob tej imenitni uri satan nc bode motil in slepil, ker dobro vem, da ravno pri spovedi on najbolj svojo mrežo nastavlja. Po¬ lagaj mi, Te torej lepo prosim m vari me! Amen. (Ce imaš čas, beri, kaj bo v peklu, če tje prideš.) Zdaj-le poklekni pred spovednika in ,n isli si, da klečiš pred večnim sodnikom. Molitev po spovedi. Hvala, hvala Ti bodi, o Gospod! Hodi počeščen in hvaljen, o Jezus! ""da o Marija, hvala angelj varh' 85 Moja duša je vesela in ozdrav¬ ljena. Hvala Ti, o Jezus, da si mi odpustil moje grehe. Dobila sem sveto odvezo, zvesto in natančno hočem naloženo mi pokoro opra¬ viti, nauk spovednikov spolnavati, ker vem, da besede njegove so Tvoje, so božje besede, božja volja. O nebeški Oče! V hvaležnost in zahvalo za odpuščenje grehov Ti jaz obljubim tukaj pred altarjem Tvojega preljubeznivega Sina Je¬ zusa Kristusa, varovati se v pri¬ hodnje vseh grehov, posebno pa nepokorščine do predpostavljenih, očeta in matere, igre, kletvine, tatvine. Ja, ljubi Oče! jaz Ti obljubim in Te lepo prosim, ne zapusti me, temuč podpiraj me s Svojo po¬ močjo; saj veš, da brez Tebe sem le uboga reva, brez Tvoje po¬ se moči ne morem nič. O Marija, sprosi mi stanovitnost, da se v greh zopet ne povrnem! K Tebi pribežim, Tebi se priporočim, Tebi se zročim! Ne žabi, Marija, da sem Tvoj! O moj angelj varh in ti moj patron, držita me za roko ter peljita me po pravi poti, da ne zaidem, se ne zgubim, na krivo pot ne zabredem, temuč stano¬ vitno hodim po poti, ki mi jo vidva kažeta. Amen. Zdaj moli pokoro; po opravljeni po¬ kori poklekni kam na stran in pripravljaj se za sveto obhajilo. Ge imaš čas, moli sveti križev pot zdaj ali pa po svetem obhajilu. —£3E2~ Sveto obhajilo. 0 bodi vesela, ljuba učenka, dragi otrok, da si očistila in umila svojo dušo pri spo¬ vedi! Bodi vesela! k tako umiti pride sedaj sam Jezus! — Da, sam Jezus, ne¬ dolžno Jagnje Božje te obišče! 0 pripravi se lepo! Kako lepo, otrok moj! je po mestih, kadar tje pride cesar ali kralj; vse je v banderah, cvetlicah in majah. Stanovanje cesarjevo je čez vse olepšano, okinčano; vse mesto je na nogah, vse je veselo in se raduje. Glej, otrok! v tvoje srce pa ne pride danes kakšen posveten cesar ali kralj, kak mogočen vladar tega sveta, temuč kralj vseh kraljev, vladar vseh vladarjev, kralj in vladar nebes in zemlje^ ; 88 živemu Bogu? — O skrbi, skrbi, da bode stanovanje Jezusa v tvojem srcu priprav¬ ljeno: lepo, čisto, snažno in opleteno z najlepšimi cvetlicami. In te cvetlice so: nedolžnost, ponižnost in goreča ljubezen. Ge si svoje srce s temi ozaljšala, ne boj s e, le pojdi, le pojdi Jezusu nasproti. Predno pa Jezusa prejmeš, zdihni k njemu in mu reci: Bodi pozdravljen, preljubeznivi moj Jezus; bodi pozdravljen, ljubi moj Zveličar! Ti tedaj k meni želiš priti in mojo dušo nasititi s Svo¬ jim lastnim telesom?! O kako sem jaz tega vredna? Kako sem zaslu¬ žila to čast, to milost, to dobroto ? Kako prejmem Tebe, živega Boga, Pred katerim celo angelji trepetajo m svoja obličja zakrivajo ? O moj Jezus! jaz nisem vredna te nez- rečene milosti — gnade — ker sem revna, vboga grešnica. Pa ker si Ti, o moj Jezus, tako dober in usmiljen, da želiš k meni nevredni grešnici priti, ozri se tedaj na-me in stori me vredno; naj pade ena kapljica Tvoje krvi na mojo dušo in ona bode bela ko sneg, čista ko solnce, tedaj vredna takega in tako imenitnega gosta. O da bi Te pač, moj ljubi Jezus, mogla tako prejeti, kakor Te je pogostoina prejemala Marija De¬ vica, svetniki in svetnice! — O da bi Te mogla ljubiti na mesto vseh tistih src, ki Te žalijo in ne ljubijo! O pridi, pridi tedaj, ki me lju¬ biš, moj Jezus in razveseli me! Pridi Ti, moje veselje, moje živ¬ ljenje! moj Bog in moj Gospod! molitev svetega Bernarda. Spomni se, o premila Devica! nikoli še ni bilo slišati, da bi b' 1 90 kdo zapuščen, ki je pribežal pod Tvoje varstvo, Tvoje pomoči prosil in se Tvoji priprošnji priporočal. S tem zaupanjem vneta hitim k Tebi, o devic Devica in Mati! K Tebi pridem, pred Teboj jaz greš- nica klečim. Prosim Te, o Mati Je¬ zusova, nikar ne zavrzi mojih be¬ sedi, temuč milo jih poslušaj in usliši. Amen. Ti angelj varil moj! ki bodeš v družbi drugih angeljev zdaj pri sveti mizi mi stregel, bodi mi v pomoč, stoj zraven mene in pod¬ piraj moje srce in dušo, da kruh nebeški, vašo jed, lepo prejmem in užijem. Povzdigni se srce, Duša, pripravi se! Glej, kliče te Gospod, Oh teci mu nasproti On, kteremn angelji Ljubi svetniki vsi, Goreče služijo Se s tabo sklenil bo. Ki svetle zvezdice In lepe rožice Je stvaril in živi, On k Tebi zdaj hiti. Preljubi moj Gospod Jaz prej ne grem od tod, Da se mi daš prijet’ In srčno Te objet’. Oh, bodi hvaljen Bog, Od vsih svojih otrok, Da se nam daš zavžit’ In hočeš z nami bit’. Nebeški angeljci, Ino svetniki vi, Hvalite Jezusa, Z nami molite ga! 92 Pa zvonček že zvončlja, strežnik moli konfiteor. moli tudi ti še enkrat grevengo, in ko mašuik pokažejo sv. hostijo, udari se na prša in reci trikrat: Gospod! jaz nisem vredna, da greš pod streho mojega srca, ampak reci le eno besedo in ozdravljena bo moja duša. Molitev po obhajilu. Hvala Ti, o ljubi Jezus, hvala Ti večna! Moje veselje je dopol¬ njeno, ker v svojem srcu zdaj Tebe imam. 0 bodi pozdravljen prelju- beznivi moj Zveličar, bodi počeščen preljubi in predragi gost moje duše in veselje mojega srca! O angelji in služabniki božji, ki nedolžno Jagnje božje povsod spremljate, oh, hvalite, hvalite Go¬ spoda in zapojte mu z mano: svet, svet, svet si Gospod Bog, nebo in zemlja sta polna Tvoje slave! O hvalite in zahvalite Gospoda v mo- 93 jem imenu pa tudi vi vsi, nebeški prebivalci, in zapojte mu čast, da se je ponižal v revno moje srce!! O preljubeznivi in sladki moj Zveličar! kaj pa jaz Tebi povrnem, kaj pa jaz Tebi dam, revni otrok!? kaj Ti dam. da bi bilo Tebi pri¬ jetno, dopadljivo? Revna sem in še mlada, jaz druzega nimam, da bi Ti dala, kakor svoje srce, ki želi le Tebe ljubiti: vzemi je, o Jezus, Tebi je darujem, Tebi je posve¬ tim. Naj Ti hvalo daje in poje vse žive dni. O moj Jezus! daj mi moč, da v prihodnje le to delam, to želim, iščem in storim, kar bode po Tvoji sv. volji. Ja, ja, jaz sklenem rav¬ nati se le po Tvojih zapovedih, zato jaz Tebi izročim vsa svoja dela in opravila, besede in deja¬ nja, dušo in telo: vse naj bo k 94 hočem dobro storiti tudi svojemu bližnjemu; ljubiti ga hočem, ka¬ kor samo sebe. Jaz želim tako ži¬ veti, da bi Te vselej vredno pre¬ jela, kadarkoli k sv. mizi pristopim. O zato obvari me, o Jezus, greha, obvari me napčnosti, nepokorščine — in nevrednega obhajila! Ti, o Jezus! bodi moja pomoč, moje veselje, moje upanje, moja lju¬ bezen in moja moč. Stori, da bo¬ dem oveseljena in potrjena s tem svetim kruhom, Boga čedalje bolj ljubila, mu zmerom bolj zvesto služila, in iz ljubezni do njega vse zapovedi natančno spolnavala. Vse to Te prosim po Tvojem neskonč¬ nem zasluženji. Amen. O Marija, prečista Devica! pre- ljubeznivega Tvojega Sina že imam v svojem srcu; oh, kako sem jaz vesela ! Prosim Te, Marija, ker se reva ne morem sama zadosti za¬ hvaliti Jezusu Kristusu za njegovo neskončno dobroto, daj mu tudi Ti za - me čast in hvalo, ker je mene povabil k svoji sveti večerji. Prosi in izprosi mi, Marija, pa tudi to gnado, da ga večkrat tu na tem svetu prejmem, v nebesih pa na vse večne čase uživam. Amen. Tri božje čednosti. Vera. Verjem v Tebe, pravi trojedini Bog, Oče, Sin in sveti Duh! ki si vse stvaril, ki vse hraniš in vladaš, ki dobro plačuješ in hudo 96 kaznuješ. Verjem, da se je Sin božji včlovečil, da nas je s svojo smrtjo na križu odrešil in da nas sv. Duh s svojo milostjo posve¬ čuje. Verjem in trdim vse, kar si Ti, o Bog! razodel, kar je Jezus Kristus učil, kar so aposteljni oznanovali in kar nam sveta rim¬ ska katoliška cerkev verovati za¬ poveduje. Vse to verjem, ker si Ti, o Bog! večna in neskončna resnica in modrost, ki ne moreš ne goljufati, ne goljufan biti. O Kog! oživi in pomnoži mojo vero. Upanje. Upam in se zanesem na Tvojo neskončno dobroto in milost, o Kog! da mi boš po neskončnem zasluženji Tvojega edinorojencga Kina Jezusa Kristusa v tem živ- učenka! 4 97 : .eu3'-£ 1 jen ji spoznanje, pravo obžalova¬ nje in odpuščenje mojih grehov, po smrti pa večno zveličanje dal in dodelil, Tebe od obličja do obličja gledati, ljubiti in brez konca vži- vati. Upam tudi od Tebe potrebne pomočke, vse to doseči. Upam to od Tebe, ker si Ti to obljubil, ki si vsegamogočen, zvest, neskončno dobrotljiv in usmiljen. O Bog, po¬ trdi moje upanje. O moj Bog! ljubim Te iz vsega svojega srca, čez vse, ker si naj¬ večja dobrota in vse ljubezni vre¬ den; ljubim Te tudi zato, ker si do mene in do vseh stvari ne¬ skončno dobrotljiv. Iz vsega srca želim, da bi Te ravno tako lju¬ bila, kakor so Te Tvoji najzve- Ljubezen. 98 stejši služabniki ljubili in Te še ljubijo. Z njih ljubeznijo sklenem svojo nepopolnoma ljubezen; povikšaj jo v meni, o dobrotljivi Gospod, vedno bolj in bolj. Ker Te tedaj res¬ nično in iz srca ljubiti želim in si to trdno prizadevam, zato mi je iz srca žal, da sem Tebe, svojo neskončno dobroto, katero čez vse ljubim, Tebe, svojega stvarnika, odrešenika in posvečevalca raz¬ srdila. Žal mi je, da sem grešila, da sem Tebe, svojega vsemogoč¬ nega Gospoda, svojega najbolj¬ šega Očeta, razžalila. Trdno skle¬ nem vse grehe in vse slabe pri¬ ložnosti zapustili, storjene grehe čedalje bolj obžalovati in nikdar več zoper Tvojo sv. voljo ravnati. Vzemi me zopet za svojega otroka in dodeli mi milost, ta l M: I svoj sklep dopolniti. Tega Te pro¬ sim po neskončnem zasluženji Je¬ zusa Kristusa, Tvojega božjega Sina, našega Gospoda in Zveli¬ čarja. Amen. (Ge imaš čas, moli še druge molitve, n. pr.: K Mariji Devici, stran 160; k pre¬ svetemu Srcu Jezusovemu, stran 158. Po¬ poldan pridi zopet v cerkev ali pa ostani po litanijah, in ko si kaj odmolila, beri: kako veselje te čaka v nebesih.) 100 ratek poduk za prvo sveto obhajilo. Učenka moja! Najlepši dan tvo¬ jega življenja je dan prvega sve¬ tega obhajila. Marsikateri dan si ie učakala , marsikatero veselo uro ei še doživela, ali lepšega dneva, veselejše ure za-te še ni bilo, ka¬ kor je dan, kakor je tira prvega obhajila. 101 Da, prvo sv. obhajilo, lahko rečeš tudi ti, kakor nekdaj slavni fran¬ coski cesar Napoleon: „je naj¬ lepši dan mojega življenja . 11 Povabil je bil nekdaj namreč ta cesar, pred katerim se je tresla vsa Evropa, vsa kraljestva, ki je pod nogami imel vse kralje, cesarje in ljudstva, nekega dne k sebi na kosilo svoje generale. Pri mizi sedeči se pogovarjajo o tej in oni stvari, o eni in drugi zadevi, kar pride govor tudi na lastno svoje življenje, in vsak izmed njih, bilo je rečeno, naj bi povedal, kateri dan v njegovem živ¬ ljenji je bil zanj najimenitnejši, najlepši, Vsi se pogledujejo in vsak izmed gene¬ ralov imenuje en ali drugi dan, ki je po njegovi misli bil zanj najbolj srečen, te¬ daj najlepši. Eden pravi, da najlepši dan njegovega življenja je bil dan, ko je po srečni zmagi v vojski zadobil zasluženo zlato svetinjo (medaljo). Drugi pravi, da najimenitnejši dan, najlepši dan je bi zanj, ko mu je cesar z lastno roko pripel na prša zlati križec. Tretji pa pravi, da najlepši dan njegovega življenja je bil it. M tisti, ko je nevesto si peljal na dom. Če¬ trti pa pravi: za-me najlepši dan mojega življenja je bil, ko sem se po dokončani voj.-ki srečno vrnil k svojim starišem. Cesar Napoleon posluša in posluša, pa molči; ko vsi dokončajo, povzame on be¬ sedo, da bi tudi on povedal, kateri je bil njegov najlepši dan življenja. Pa on ne imenuje najlepšega dne tistega, ko je cesarsko krono na glavo dobil, ne tistega, ko je cesar postal, ne onega, ko je zma¬ govalno po dokončani bitki se peljal v Hariz med veselo godbo, upitjem ljud¬ stva in gromenjem topov; ne, on reče: >N a j 1 e p š i in najsrečnejši dan mojega življenja je bil dan mojega prvega sv. obhajila. Vsi generali strme obrnejo svoj pogled na cesarja in se močno čudijo, da on, cesar in kralj, druzega, bolj srečnega dne ne imenuje. Nekemu staremu generalu se od veselja vlijejo solze. Malo let preteče, najdemo ravno ti¬ stega cesarja na samotnem otoku svete Helene v sredi nezmernega morja, pre¬ gnanega in od vseh zapuščenega. Tam prebiva, od Boga ponižan, vendar k spo¬ ja#; SV T??1 103 znanji božjem pripeljan, v revni hišici, in uči ter pripravlja mlado deklico, hčer ne¬ kega vojaka, za prvo sveto obhajilo. In ko to deklico na to imenitno opravilo pripravlja, mu večkrat pred oči stopijo nedolžna mlada leta, ko je kot mali otrok pobožno in ponižno prejel tudi on prvo sv. obhajilo. Žalosten in britkosti poln pri tem spominu, reče nekega dne svoji učenki: pisal in prosil sem, da bi mi poslali katoliškega duhovnika, da bi se jaz lahko za smrt, ti pa za prvo sveto obhajilo pripravila. Duhovnik res pride, previdi cesarja za uni svet, podeli prvo sveto obhajilo de¬ klici, katero je sam cesar učil katekizem. Draga učenka! taki dan veselja, kakor je bil za cesarja in za tisto deklico, je dan prvega sv. obhajila tudi za te. Dan prvega sv. obha¬ jila pride k tebi On, kateremu vsa nebesa neprenehoma: svet, svet, svet prepevajo; v tvoje srce pride On, 104 pred katerim se pripogibljejo ko¬ lena vseh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo; On, ki je kralj ne¬ bes in zemlje, stvarnik vesoljnega stvarjenja. Da, On pride k tebi, spremljan v lepi procesiji nebeških duhov. Dan prvega sv. obhajila okušal bodeš, otrok moj, kako prijeten, kako dober in sladak je Jezus tem, ki njega ljubijo , tem, ki so do¬ brega in čistega srca! Kako ga pa sprejmeš, ljubi otrok? Kako sprejmeš dobrega Je¬ zusa, Jagnje božje, kruh angeljski?! Glej, med svetom je navada, ka¬ dar pride kak posebno imeniten člo- rek, n. pr. cesar ali kralj v mesto, da mu olepšajo z majami, s cvet¬ licami, s šopki in venci, tisti pro¬ stor, kjer ga sprejmejo; tudi v roke jnu podajo kakšen šopek ali venec. 105 — " : WH - — ||| Cvetlice za to se zberejo pa le take, ki so najlepše in takim osebam naj¬ bolj dopadljive ali všeč. Glej r pre¬ dragi otrok! k tebi pa pride na dan sv. obhajila ne cesar, ne kralj, ne drugi imenitni gospod, ampak tisti , ki je čez vse cesarje in kralje, Gospod čez vse gospode; k tebi v tvoje srce pride sam Jezus Kri¬ stus. Daj, napravi tudi ti tako, kakor se dela posvetnim cesarjem in kraljem: olepšaj, ozaljšaj, opleti prostor, svoje srce, v katero pride Jezus, s cvetlicami in sicer s sa¬ mimi tacimi, ki jih ima Jezus naj¬ raje. Pa tudi en šopek napravi iz cvetlic in podaj ga Jezusu! Katere cvetlice pa Jezus najbolj ljubi, povem ti jaz. 1. Prva cvetlica v tem šopku, na katero se Jezus z največjim veseljem ozira, je »nedolžnost«. To cvetlico 106 9; j, videl je Jezus pri Mariji prečisti De- vici; videl jo je in najdel pri sv. Jo¬ žefu, pri sv. Janezu. To cvetlico ljube nedolžnosti videl je Jezus tudi pri ma¬ lih otrocih, ki so mu jih dobre Izrael¬ ske matere pripeljale, in toliko so mu bili zato všeč, da jim je roke pokla- dal in jih blagoslavljal. Srečna ti, da to cvetlico tudi ti Jezusu daruješ ter v šopek vpleteš. 2. Druga cvetlica Jezusu v šopek je »živa vera«. To cvetlico videl jo je pri tistem stotniku, kateremu je bil hlapec obolel. Ko se je namreč Jezus bližal njegovi hiši, teče mu ta hitro nasproti, pade na kolena in reče: »Go¬ spod, jaz nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le eno besedo, >n ozdravljen bode moj hlapec.« Je¬ zusu je bila tolika vera tako všeč, da mu je rekel: pojdi in kar si veroval, naj se ti zgodi! S tako živo vero stopi k altarju tudi ti! 3. Tretja cvetlica, ki jo poveži v šo¬ pek Jezusu v dar, je cvetlica »po n iz¬ nos ti«. Necega dne je stal blizo Je¬ zusa, ko je učil, mali otrok, tiho in po- 107 nižno; zavoljo ponižnosti in krotkosti je Jezusu tako dopadel, da ga je pokazal drugim ljudem in rekel: »Če ne boste taki, kakor ta-le otrok, ne pojdete v ne¬ beško kraljestvo.« Ker Jezus to cvetlico tako ljubi, povij mu jo v šopek in bodi ponižna, krotka, molčeča vse žive dni. Lep je šopek trojnih cvetlic: ljube nedolžnosti, žive vere in poniž¬ nosti, pa še enih cvetlic manjka, da bode še lepši. 4. Da bode tedaj lepši, priloži zraven tudi cvetlico, ki se imenuje »solze kesanja«. Tudi ta mora biti v šopku. Jezusu je močno všeč; daruj mu jo! Obžaluj torej svoje grehe, kesaj se, da si ljubega Jezusa razžalila, saj veš, da brez kesanja, brez grevenge je vsa spo¬ ved prazna in sv. obhajilo nevredno. 5. Vidiš: šopek je vedno lepši; ali — še peto cvetlico ti priporočam, in ta je »trden skl ep, resnična po¬ kora«. Povij v šopek to cvetlico in reci, predno Jezusa prejmeš: »O moj Jezus! grešila sem, ali od danes naprej se hočem poboljšati in nikdar več Tebe razžaliti. Jaz obljubim lepo zadržanje 108 W -- ; - 1 v cerkvi in v šoli, doma in na poti; obljubim pokorna biti svojim predpo¬ stavljenim in nobenega nc žaliti. 6. Šopek je sedaj krasen! pa še eno cvetlico ne smeš opustiti, ta je »go¬ reča pobožnost«. Misli, otrok moj, na pobožne pastirje pri jaslicah v Bet¬ lehemu. Oh, kako na kolenih kleče molijo, roke proti božjemu detetu vzdi¬ gujejo! Glej! ravno tisti Jezus, ravno tisto božje dete pride k tebi. O moli je pobožno, moli je srčno, moli je goreče! 7. Vse te šestere najlepše cvetlice Poveži z lepim rudečim trakom srčno ljubezni, ljubezni do Jezusa, ljubezni, ki vse potrpi, vse prenese, se greha boji in je pripravljena za Jezusa vse storiti, ko bi bilo še tako težko. S temi cvetlicami imej, učenka moja, okinčano svoje srce, in šopek teli cvetlic daj Jezusu v roke, daj Jčjemu v dar. Otrok moj! Dan prvega svojega svetega ob- . hajila ne žabi nikdar in imej ga 109 jSfc,_:_. ^5?; vedno v spominu. Pomisli, kdo je k tebi prišel, in koga imaš pri sebi! Ne pusti is spomina nauka ,: ki si ga dobila tisti dan pri oltarji. Živi tako, da bodeš ta šopek lepih cvetlic vedno ohranila lep, da ti ne bode zvenel, se posušil, marveč skrbi, da se ti bode vedno lepše razcvital in ga Jezusu podeliš tudi pri zadnjem svetem obhajilu, na smrtni postelji. Jezus ti ga bode drago plačal, dal ti bode zanj ne¬ beško veselje, sveti raj. Zato ti priporočim, da šopek ne zapraviš, Jezusa ne zgubiš, tri pri¬ jatelje, katerih se imaš držati. Ti so, prvi: Marija Devica, katero mo¬ raš srčno ljubiti; drugi: tvoj an- gelj varh, kateremu se vsaki dan priporočaj, in tretji: tvoj patron, kateri ti je dan pri sv. krstu, da ga posnemaš. 110 Lep, vesel in srečen je dan prvega sv. obhajila, ali še lepši, veselejši in srečnejši bode tisti, ko prideš, če bo¬ deš prav živela, k nebeški mizi. Slušaj zdaj! V neki vasi je bil deček, ki je prav lepo in dobro opravil prvo sv. obhajilo. Dokler je potem Se pogostoma svete za¬ kramente prejemal, ostal je dober in po¬ božen. Gez nekaj let pošljejo ga oče in mali v mesto. Daleč proč od pobožnih starišev zabrede med hudobne tovariše m po njih na napačne poti. Dan za dne¬ vom začne opuščati molitev, polagoma spoved in sv. obhajilo, ter v kratkem je kil ves spriden. Tri leta na to pretečejo. Vrne se k sta- fišem. Silno so žalostni dobri stariši ne¬ srečnega sina, ki sedaj še celo v cerkev ni več bodil. Ravno ta čas so imeli v tisti vasi prvo sv. obhajilo. Prisrčne ma¬ terne prošnje ga nagnejo, da gre s sta¬ rši k sv. maši. Komaj pa stopi v cerkev in zagleda tam zbrane otročiče, začuti v srcu tak nemir, da se ne ve kam djati., Debele solze mu zalijejo oči. Po dokon¬ čanem lepem, slovesnem opravilu gre do¬ mov, začne se jokati pred očetom in ma¬ terjo in pravi: »O, oče, mali, nič več ne morem prestati.. . gledal sem te otroke, pobožne kakor angelji! Tudi jaz sem en¬ krat tam pri altarji tako klečal, ... ta¬ krat sem bil tudi jaz tako sre¬ čen! Tako mi je bilo danes, kakor da bi rajncega g. župnika pred seboj videl, kako so me milo, pa žalostno pogledali- Zdelo se mi je, da slišim besede: »Avgust, kaj si mi obljubil na dan prvega svetega obhajila?« — Oče, mati, odpustita mi ža¬ lost, katero sem vama napravljal. Jaz se liočem resnično poboljšati. Še tisti večer gre Avgust k novemu g. župniku, se skesano spovč in drugo jutro sprejme sv. rešnje Telo. Od tistega časa je bil ves drugi, izgleden mladenič, g. župniku in starišem v veselje, vsej so¬ seski v spodbudo. Krstna in obhajilna sveča. Neki pobožen duhovnik so bili pri sv. krstu za botra. Po svetem opravilu spravijo krstno svečo v svojo Skrinjo, i. 112 Deklica, kateri so bili boter, nekoliko odraste in se lepo pripravi za prvo sveto obhajilo. Duhovnik jej podajo shranjeno svečo, da jo nedolžna deklica prižgano drži pri slovesnem prvem sv. obhajilu, potem jo pa zopet spravijo. Pozneje je pa bila ta dobra deklica tako nesrečna, da je prišla v slabo tova¬ rišijo; tu postane svojeglavna. razbrzdana, nemarna za molitev in hudobna. Sedaj pokličejo skrbni dušni pastir ne¬ srečno deklico k sebi, odprejo skrinjo, vzamejo iz nje svečo, jo prižgejo vpričo nje in jej z milim glasom tako-le govo¬ rijo: »Melanija! ta sveča je nekdaj gorela na dan tvojega svetega krsta.« Mašnik so h jo dali s temi besedami: »Na, vzemi »goreče svetilo in brezmadežno ohrani »svoj krst, spolnuj Božje zapovedi, da »bodeš mogla takrat, ko pride Gospod k »ženitnim, z vsemi svetniki priti mu na- »proti v nebeškem dvoru in bodeš imela »večno življenje.« •— S to-le gorečo svečo si pristopila kot dvanajstletna deklica v beli obleki prvikrat k mizi Gospodovi, da •>i sprejela božjega Zveličarja. 0 kako ^čisto in svitlo, enako bliščeči zvezdi, ie 'Pob, učenkai' 113 8 takrat plamtela goreča sveča, — in zdaj — s kakšno lučjo bi pa zdaj svetila in plamtela poleg tebe, ko bi na mrtvaški postelji ležala in bi ti jo kakor mrtvaško svečo podal v tvojo mrzlo roko!? Mela¬ nija! bela obleka je umazana; ti si mrtva za Bog in za nebesa! Te besede častilljivega mašnika gredo posvetni hčerki tako k srcu, da se milo razjoče in vsa skesana domov povrne. Od tistega časa živela je vse drugače, ponižno, krotko, čisto in pobožno. 114 m? Sveti križev Molitev pred sv. križevim potom. Začni, prosimo Gospod, s Svo¬ jim duhom naše dejanje in sprem¬ ljaj ga s Svojo sveto pomočjo, da se vse naše molitve in dela vselej iz Tebe začnejo, in iz Tebe za¬ čete tudi v Tebi dokončavajo. Po Kristusu Gospodu našem. Amen. Oh, pridite stvari! Kaj, glejte se godi! On, ki nas vse živi, Strašno za nas trpi. 115 Darovanje sv. križevega pota. 0 moj dobrotljivi Jezus! ljubim Te čez vse, ker si večna dobrota in neskončna milost. Zal mi je iz vsega srca. da sem kdaj Tebe, o [ največja dobrota! razžalil. Daru¬ jem ta sveti križev pot Tebi vj čast, v spomin tistega težavnega pota, po katerem si hodil zavoljo mene ubozega grešnika. Vseh od¬ pustkov se želim vdeležiti, kateri so za sveti križev pot podeljeni; to¬ rej tudi želim tako vse opraviti, kar in kakor je v zadobljcnje odpust¬ kov storiti potreba. Prosim te, o Jezus! dodeli mi milost in moč, da s svetim križevim potom v tem življenji Tvojo milost, v prihod¬ njem pa večno veselje zaslužim. 11C Zdaj daruj Bogu odpustke za-se in za tiste, za katere mu jih darovati želiš, da jim bodo v prid, rekoč: Prvi, popolni odpustek darujem za duše svojih starišev, bratov, sester, so- rodovincev, dobrotnikov, prijateljev, za vse tiste duše, za katere s^m dolžan mo¬ lili, katere moje molitve najbolj potrebu¬ jejo; dalje za tiste duše v vicah, katere so najbolj pozabljene, in za tiste, katere so najbližej odrešenja. 117 zapij uvan, In kronan, zasram’van! Pred sodbo je peljan, Nedolžno v smrt izdan! I. Postaja. Jezus je k smrti obsojen. t. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. 1$. Ker si s Svojim križem svet odrešil. Premisli prečudno ponižnost svo¬ jega nedolžnega Jezusa, s katero je on krivično sodbo brez vsega izgovarjanja poslušal in sprejel. Tvoji grehi so tiste lažnjive in kri¬ vične priče, katere so sodbo pod- l|žj t ; Ip 118 m pisale. Hudoba tvojega jezika, s katero si se večkrat zoper Boga in svojega bližnjega pregrešil, je sodnika oslepila, da je nedolžnega Jezusa k smrti obsodil. Obrni se tedaj k njemu, jokaj in zdihni bolj s srcem, kakor z ustmi: O moj ljubeznivi Jezus! kako nezmerna je Tvoja ljubezen proti meni, ubogemu grešniku! Bodeš li tedaj za nevredno stvar ječo, vezi, okove in tepcnje trpel in k taki gro- zovitni smrti obsojen? Oh! to je za¬ dosti, raniti moje srce in objoko¬ vati vse pregrehe, katere sem s svo¬ jim jezikom storil. Obžalujem jih tedaj in kličem k Tebi: »O moj Je¬ zus! usmiljenje, prosim Te, usmi¬ ljenje in milost, o Jezus!« Oče nag. Čežč. si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 119 Glej, križ mu nalože Na ranjene rame, Oh Jagnje božje gre, In nese vseh dolge. II. Postaja. Jezus vzame križ na svoje rame. t. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. 5. Ker si s Svojim križem svet odrešil. Premisli, s kakšnim veseljem in radovoljnim srcem dobrotljivi Je¬ zus sveti križ objame, in kako po¬ trpežljivo tepenje in suvanje malo¬ pridnega ljudstva prenaša! Ti pa. 120 poln nevolje in nepotrpežljivosti bežiš pred križem, kar je mogoče! Kaj ne veš, da se ne more brez križa nebeško veselje zadobiti? Oh, objo¬ kuj svojo slepoto, obrni se k svo¬ jemu Gospodu, zdihni in reci mu: Ne Tebi, o Jezus! temno meni se spodobi križ. O težki križ! ka¬ terega so moji grehi Tebi naložili. O ljubeznivi Jezus! dodeli meni Svojo milost in moč, vse križe ob¬ jeti, katere sem s svojimi grehi ! zaslužil. Stori, da bom svoj križ voljno objel in se tako od sveta točil; daj mi tako ljubezen do križa, da bodem vselej s Tvojo slu¬ žabnico sv. Terezijo voščil in želel: trpeti ali umreti, umreti ali trpeti. Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 121 Opešal je v močeh, Podpre ga križ, naš greh, Vtopljen v sveta dolgeh Leži potrt na tleh. III. Postaja. Jezus pade prvič pod križem. il. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalim 0 ’ ih Ker si s Svojim križem svet odrešil’ Poglej in premisli, kako tvoj J e ; zus zavoljo tolikanj prelite krvi ves oslabljen prvič na zemljo pade. Oh! kako je s pestmi bit, z no¬ gami teptan in suvan! Vendar ni 122 go vi h ust. Ti pa iarnaš in tožiš, če le majhen križ občutiš, ali zo¬ prno besedo slišiš. Oh, sovraži svojo nepotrpežljivost, svoj napuh in nečimernost; zdihni k Jezusu : O ljubeznivi Jezus! poglej, jaz najbolj zavrženi grešnik klečim pred Tvojimi nogami! Oh, koli- krat, in v kako velike grehe sem Padel! Kolikrat sem se v globo¬ čino hudobije pogreznil ! O Jezus, stegni in podaj mi Svoje roke! Po¬ moč, o Jezus! pomoči pri Tebi iščem, da ves čas svojega življe¬ nja nikdar in nikoli v smrtni greh ne padem, in da tako v svoji zadnji uri zveličanje upati zamorem. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 123 Ker sreča mater sin! Nji grč meč bolečin Do srca globočin. IV. Postaja. Jezus sreča svojo žalostno mater. t. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. H- Ker si s Svojim križem svet odrešil- Oh, kako veliko žalost in bole¬ čine je občutilo srce Jezusovo! Oh, s kakšno grenkostjo in žalostjo je bilo napolnjeno Marijino srce, ka¬ dar sta se srečala! Poslušaj, o ne¬ hvaležna duša! „ Kaj ti je storil moj 124 Sin?“ kliče k tebi Marija. — .. Kaj hudega M je storila moja Mati ?“ te vpraša Jezus. Oh, zapusti vendar enkrat svoje grehe, zavoljo katerih tako žalost in muko trpiva. O greš¬ nik! kaj praviš k temu? Reci tedaj in zdi h ni s celim srcem : O Božji Sin Marije! o presveta Mati mojega ljubeznivega Jezusa! ves raztrt in ponižan klečim pri vajinih nogah. Jaz sem tisti izda¬ jalec, s svojimi grehi sem brusil nrcč, kateri je vajino srce ranil. Oh, iz srca mi je žal; prosim vaji, odpustita mi. Milost, o Jezus! mi¬ lost, o Marija! po svoji veliki do¬ broti mi dodelita milost, da več ne bom grešil, temuč da bom vajino grenko trpljenje in žalost noč in dan premišljeval in svoj greh objokoval. Oče naš. Češč. si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 125 Od teže križeve; O Simon, prosim te, Ne brani križa se. V. Postaja. Simon iz Circne pomaga Jezusu križ nesti. t r . Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. ®. Ker si s Svojim križem svet odrešil. Spomni se, da si ti tisti Simon, kateri si nečimernosti sveta in slad- noslim svojih počutkov ves pod¬ vržen, ki svoje križe ne iz srca, temuč le, ker se jih ubraniti ne 126 moreš, z veliko ncvoljo nosiš. Oh, zbudi že svoje srce in usmili se svo¬ jega tako obloženega Zveličarja. Sprejmi križe in nadloge, katere ti bo pošiljal tvoj ljubeznivi Oče. Trdno skleni, ne samo vse zoprno¬ sti s potrpežljivostjo prenašati, tc- niuč tudi Bogu za nje hvaležnega se skazovati; prosi ga tako-le: Oh ljubeznivi Jezus! zahvalim Te za toliko priložnosti, katere mi daješ, da bi za-te trpeti in za-se kaj zaslužiti zamogel. O moj Bog! daj mi milost, vse, kar se mi bo v tem življenji težavnega prigodilo, s potrpežljivim srcem prenašati in s tem večnega veselja se vdeležiti. Stori, o Jezus! da bom tukaj s Te¬ boj jokal in trpel, potlej pa s Te¬ boj v nebesih gospodoval. Oče naš. Češč. si Marija Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas ! S prtom Veronika Obriše Jezusa; Spomin za to ji da Trpljenja britkega. VI. Postaja. Veronika poda Jezusu potni prt. t. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. 1J. Ker si s Svojim križem svet odrešil. Poglej in premisli v tem prtu sveto obličje svojega Zveličarja! Ljubi Jezusa, in s to ljubeznijo si njegov obraz v srce vtisni. O kako srečen boš, ako boš živel z Jezu- 128 sovini obrazom v svojem srcu in ž njim v večnost pojdeš! Da te¬ daj to milost zadobiš, prosi svo¬ jega Boga in reci: O moj žalostni Jezus! prosim Te, vtisni meni v srce sveti obraz svojega obličja, da bom brez ne¬ hanja na Te mislila, noč in dan Tvoje grenko trpljenje pred očmi imela in svoje grehe objokovala. O Jezus! s kruhom Tvojega trplje¬ nja si hočem dušo nasitovati, in moje oči bodo vselej solze točile nad mojimi pregrehami. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 129 9 Slabosti ves prevzet Pod križem pade spet! O, jenjaj grešni svet Ponavljat’ greh preklet! VII. Postaja. Jezus pade drugič pod križem. t. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo- I}. Ker si s Svojim križem svet odrešil- Premisli, kako je Jezus, tvoj Bog in Gospod, zopet padel na zemljo, ves oslabljen od velike bo¬ lečine, zdelan in zaničevan od so¬ vražnikov. Premisli, da tvoja pre- 180 vzetnost je Jezusa potrla in ga na zemljo vrgla ter je prenesti ne more. Oh, zapusti ošabnost, ne bodi več tako napuhnjen! Spokori se in skleni ponižnejši biti. Reci s skesanim srcem: O prečastitljivi Jezus! akoravno vidim, da si na zemlji pod težo križa sklonjen, vendar Te molim in častim, kakor svojega vsemo¬ gočnega, večnega Boga. Prosim Te, poteri moj napuh, vzemi meni iz srca vso ošabnost, da bodem svojo ncčimernost spoznala, vse za¬ sramovanje s tako Tebi dopadajočo ponižnostjo sprejemala, da bodem s tem milost zadobila, tudi s Teboj v nebeškem kraljestvu povikšana biti. Oče naš. Češčena si Marija. Gast bodi Rogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 131 Ne jokajte za-me; Točite za-se le Spokornih src solze. VIII. Postaja. Jezus tolaži Jeruzalemske žene. t. Molimo Te. o Kriste! in Te hvalimo. 1$. Ker si s Svojim križem svet odrešil- Premisli in prevdari v srcu, kako veliko vzroka imaš jokati in žalo¬ vati; prvič zavoljo svojega ljubez¬ nivega Jezusa, kateri zavoljo tebe toliko trpi, drugič sama nad seboj, ker tako nehvaležna ostaneš in ne 132 nehaš Njega žaliti. Kako moreš v premišljevanji Njegove grozovitne muke trdovratna biti? Poglej, kako milostljivega in ljubeznivega se Je¬ zus proti tem revnim ženam ska- zuje! Povzdigni se k njemu z za¬ upanjem in zdihni s srcem: O moj ljubeznivi Jezus! Oh, kako je to, da se moje srce ne raztopi solz velike žalosti? Solze, . o Jezus! prosim, solze prave po¬ kore in srčnega usmiljenja mi daj, da z objokanimi očmi in s skesa¬ nim srcem postanem deležna tiste milosti, katero si tem revnim že¬ nam skazal. Oh, Jezus! ne odvra¬ čaj od mene svojih milostljivih oči; o poglej me ubogo grešnico, da bom tudi jaz polna tolažila na zad¬ njo uro Tebe videti mogla. Oče naš. Češč. si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 133 IX. Postaja. Jezus pade tretjič pod križem. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo! 1J. Ker si s Svojim križem svet odrešil. Oh, s kako veliko bolečino je Jezus že tretjič pod križem padel! Premisli, kako je Jezus, On, krotka in nedolžna ovčica, od judov in ajdov, kakor od steklih volkov, tepen, suvan, sem ter tje po trdih . % ' -# Oh, Jezus omedli, Pod križem spet leži; Naj vendar se zbudi, Kdor še v pregrehah spi! 134 kamnih vlačen. O nesrečni greh, ki samega Sinu božjega tako gro¬ zovitim mučiš! O grešnica, ni mo¬ rebiti tvoj ves potrti in zdelani včlovečeni Bog vreden tvojih solz? Oh, reci tedaj vsa objokana: 0 vsemogočni Bog! ki nebo in zemljo z enim prstom držiš, kdo Te je tako neusmiljeno vrgel? Oh, noben drug, kakor moja pregreha, v ktero sem tolikrat padla. Moja hu¬ doba ni jenjala grehov delati, in zato soje množilo Tvoje trpljenje. Toda glej, o Jezus! pri Tvojih nogah zdaj klečim s skesanim srcem in trdno sklenem, svoji hudobiji konec sto¬ riti. Z objokanimi očmi Ti tisoč in tisočkrat obljubim: nikdar več no¬ čem grešiti. O moj Gospod in Bog! nikdar več, nikdar več ne! Oče naš. Cešč. si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 135 Ko pride na goro, Slečejo ga grdo, Pijačo mu dajo Ostudno in grenko. X. Postaja, Jezusa slečejo in mu dajo žolča piti. t. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo! Ker si s Svojim križem svet odrešil. Premisli, o duša! kako je Jezus, zunaj na svojem životu ves ranjen in stepen, tudi znotraj z grenkim žolčem mučen. Poglej, kako On tvojo nesramožljivost, nespodob- 136 nost in nečimernost v oblačilu s svojo nagostjo plačuje, z žolčem pa tvojo požrešnost. Ali moreš svojega •lezusa brez usmiljenja pogledati? Oh, vrzi sc k nogam svojega obleke oropanega Jezusa in reci mu: 0 žalostni Jezus! kako velik raz¬ loček je med Tabo in med mano! Ti si ves ranjen, poln grenkosti in ves s krvjo oblit; jaz pa vsa ne- čimerna, polna sladnosti in veselja, ali saj taka želim biti. Oh, jaz ni¬ sem na pravem potu! O Jezus! pelji me Ti na pravo cesto. Stori, da mi bodo vse sladnosti tega sveta grenke in zoprne, da bom namesto njih želela Tvoje trpljenje občutiti, in da tako vredna postanem s Te¬ boj večno veselje vživati. Oče naš. Cešč. si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Na križ ga položi. Razpn<5 roke, noge, Žeblji mu zdaj nove Še rane narede. XI. Postaja. Jezus je na križ pribit. t. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo! 1J. Ker si s Svojim križem svet odrešil. Premisli neizrečeno bolečino, ka¬ tero je dobrotljivi Jezus občutil, kadar so mu meso, kite in žile z žeblji prevrtali. Oh, kako je to, da se tvoje srce žalosti ne razpoč 1 ker vidiš, da tvoji grehi tako ne¬ usmiljeno zdelujejo tvojega Zveli¬ čarja ! Vsaj sedaj toči solze, ob¬ žaluj svoje grehe in reci: 0 dobrotljivi, zavoljo mene kri¬ žani Jezus! vlij v moje srce strah in ljubezen do Tebe. In ker so moji grehi tisti žeblji, kateri so Tebe na križ pribili, stori s svojo milostjo, da bodo vse moje hude želje in občutki na križ nabiti in tamkaj umorjeni; da bodem v življenji in v smrti s Teboj križana, tudi s Teboj v nebesih večno kraljevati zamogla. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod ! usmili se nas! 139 Na križu tam visi, Oh, sveta teče kri! Za grehe vseh ljudi Zveličar smrt stori. XII. Postaja. Jezus umrje na križu. t. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo! K. Ker si s Svojim križem svet odrešil. Odpri tukaj oči in premišljuj svojega z žeblji na križ pribitega Jezusa. Poglej vse bledo božje obličje! Poslušaj, kako prosi od- 140 puščenja tistim, kateri ga križajo in žalijo. Razbojniku obljubi ne¬ beško kraljestvo, izroči svojo Mater Janezu, priporoči svojo dušo ne¬ beškemu Očetu, poslednjič tudi umrje z nagnjeno glavo. Tako je tedaj moj Jezus umrl? Res, umrl je na križi, in zavoljo mene. O moja duša! kaj boš zdaj počela ? Oh! ne hodi proč, kakor le s po¬ nižnim in skesanim srcem. Objemi križ in zdihni k Jezusu: O moj ljubeznivi Zveličar! vem in spoznam, da so moji grehi tisti rabeljni, kateri so Tebe tako ne¬ usmiljeno umorili. Nobene milosti nisem vredna, ker sem Tebe kri¬ žala. Pa kako veliko veselje in upa¬ nje občuti moja duša, kadar Te slišim tudi za tiste prositi, kateri 141 so Te križali. Kaj hočem tedaj za Te storiti, ker si Ti toliko za¬ me storil? Poglej, o Jezus! jaz sem pripravljena in voljna, vsem odpustiti, kateri so me kedaj raz¬ žalili. Res, moj Bog! zavoljo Tvoje ljubezni odpustim vsem, iz srca jih objamem, in jim želim vse do¬ brote skazavati, in tako tudi upam ob svoji smrtni uri Tvoje vesele besede zaslišati: „Še danes boš z menoj v raji.“ Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 142 Marija, k Teb’ hitim, Tvoj’ga Sina častim. Z vama dokler živim, Rad jokam in trpim. XIII. Postaja. Jezus je s križa snet in Mariji v naročje položen. *■ Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo! ii. Ker si s Svojim križem svet odrežil. Premisli, kako ojster je meč, ka¬ teri je srce žalostne Matere prebo¬ del, kadar je ona svojega mrtvega Sina v naročje vzela. Videla je njega vsega ranjenega in krvavega. O 143 kakšno žalost in bolečino je ona tistikrat v srcu občutila! Kateri meč pa je bil tako oster, ki je prehodil njeno srce? Oh, greh je bil, kateri je Jezusu življenje vzel in Marijino srce tako močno ranil. Objokuj tedaj ta grozovitni greh. Skleni svoje solze s solzami svoje žalostne Matere in zdihni k nji tako: O Kraljica vseh mučenikov! kdaj bom vredna prav zapopasti Tvojo’ žalost in muko? Kdaj bom zadobila milost, Tvojo žalost v svojem srcu nositi in s Teboj trpeti ? O velika Gospa! sprosi mi to milost, da noč in dan žalujem nad svojimi grehi, kateri so Tebi tako žalost storili, da bom, vsa skesana in spokorjena, v zaupanji in ljubezni za Te umrla in po smrti s Teboj večno živela. Oče naš. CešC. si Marija. Čast bodi Bogu- Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas ! 144 Za naš greh mrtvega Molimo Jezusa, In položimo ga V grob svojega srca. XIV. Postaja. Jezus je v grob položen. ^ Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo! B. Ker si s Svojim križem svet odrešil. Premisli tukaj žalovanje, zdiho- vanje in jokanje Magdalene, Ja¬ neza in druzih pobožnih duš, ka- dar jim je bil Jezus odvzet in v .grob položen. Zlasti pa si k srcu »Job. učenkah 145 vzemi težavo in grenko žalost Ma¬ rije, njegove Matere, kadar je bila zgubila iz naročja svojega ljubez¬ nivega Sina. V premišljevanji le te njene žalosti in njenega trpljenja se moraš res sramovati, da si pri obiskovanji tega Križevega pota tako malo usmiljenja občutila. Oh! zdrami si srce vsaj zdaj pri ti zadnji postaji. Poljubi s častjo kamen sve¬ tega groba; položi v duhu vanj svoje srce in reci svojemu mrt¬ vemu Jezusu: O usmiljeni Jezus! ki si tako krvavo pot iz ljubezni do mene storil, v tem grobu ležečega Te častim in molim. Oh! želim in voščim Tebe v svojem srcu za¬ prtega imeti, da bi s Teboj skle¬ njena po svetem Križevem potu k novemu življenju vstala in sc v Tvoji milosti iz tega sveta zamogla. Po zasluženji Tvojega trpljenja, katero sem premišljevala, mi dodeli, da bode na zadnjo uro Tvoje sveto režnje Telo moja po¬ potnica; da bodo moje zadnje be¬ sede: Jezus, Marija, Jožef! in da svoje zadnje zdihovanje s tistim zdihovanjem sklenem, s katerim si Ti na svetem križu svojo sveto dušo izdihnil. Daj mi, z živo vero, s trdnim zaupanjem in z gorečo ljubeznijo s Teboj in zavoljo Tebe umreti, in potlej s Teboj na večne čase živeti. Amen. Oče naš. Cešeena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas ! Molitev. Nebeški Oče, večni Bog! po tisti ljubezni, s katero si Svojega Sina Jezusa Kristusa zavoljo mene na 10* svet poslal, in s katero je On po svoji britki martri in grenki smrti mene odrešil, Ti darujem ta sveti Križev pot, katerega sem s Tvojo milostjo obiskala. Sprejmi to po¬ božno opravilo k povikšanju Svoje časti, v zahvalo za vse meni in dru¬ gim podeljene milosti, za odpušče- nje grehov vsega sveta, za pomoč revnim dušam v vicah, zlasti pa, za katere sem v začetku prosil. 0 milostljivi Oče nebeški! poglej na obličje Jezusa Kristusa, Svojega Sina, usliši glas Njegove sv. krvi, in bodi milostljiv meni ubozemu grešniku! Amen. Hvaljen bodi naš križani Zve¬ ličar Jezus Kristus in njegova ža¬ lostna mati Mariia! Pozdravljen bodi, o trpeči Je¬ zus! Pozdravljen bodi in počeščen, ki si za - me trpel in umrl! O kaj bi bilo z nami, če Ti nisi za nas prelil Svoje svete krvi ?! Plačal si dolg nebeškemu Očetu, raztrgal si dolžno pismo, v katerem smo bili zapisani in obsojeni peklu ter odprl si nam nebesa. O Jezus, kako Ti povrnemo to neskončno dobroto? kako poplačamo to ne¬ izmerno milost? J4S I Kamor se po cerkvi ozrem, vi¬ dim le žalost. Božje marlre z ža¬ lostnim prtom zagrnjene, altarje razdrte; vtihnilo je veselo petje, omolknile so orgije, ja — še zvo¬ novi molčijo. Kaj pomeni vse to? Kaj se je zgodilo? Spomin je stra¬ šen, tužen, žalosten. — Umrl je ljubi Jezus! umrl je Bog! . . . Na kolenah kleče pozdravljam, hvalim in molim Te, o Jezus! Iz celega srca hvalim Te in hočem Te hvaliti vse svoje žive dni. Pri božjem grobu. Bodi počeščen, o kralj, odreše¬ nik sveta, Gospod moj in moj Bog za - me križani! Bodi počeščena o presveta glava, za - me s trnjem kronana in s palico tepena! Bodi nočeščeno prcljubeznivo obličje 150 za-me zapljuvano in udarjeno z hudobno roko! Bodite počeščene premile oči, za-me s solzami za¬ lite ! Bodite mi počeščene sladke usta, za - me z žolčem in jesihom napajane! Bodite počeščene pre¬ draga ušesa, za-me z zasramo¬ vanjem in zaničevanjem napol¬ njena! Bodi počeščen ponižen hrbet, za-me gajžlan! Bodite mi počeščene, prečastite roke, za - me na križ raztegnjene! Bodite po¬ češčene, premila prša, za-me v trpljenju vsa pretresena! Bodi po- češčena desna stran, za - me s su¬ lico vojaka prebodena! Bodite po- češčena, sveta kolena, za - me v molitev pripognjena! Bodite po¬ češčene častite noge, za-me z I žeblji pribite! Bodi počeščeno celo telo Jezusa Kristusa, za-me na „ križ obešeno, razmesarjeno, umor- 151 jeno in — pokopano! Bodi po- češčena, predraga Kri, za-me iz vseh ran prelita. Bodi počeščena, presveta duša, za - me na križu v roke nebeškega Očeta zročena. V združenji tega počeščenja, o mili Jezus, priporočim in zrečim Ti danes in vsaki dan svojo dušo, svoje življenje, svoje srce in telo, vse svoje počutke in opravila, vse svoje prijatelje in neprijatelje, do¬ brotnike, predpostavljene in so¬ rodnike svoje, da nam pomagaš, nas rešiš, varješ in zveličaš. Amen- Tri zahvale za trpljenje Kristusu. 1. O najkrotkcjše Jagnje Božje! ki si tri ure na križu tako revno in od vseh zapuščeno viselo, za¬ hvalim Te za tisto nezrečeno bo¬ lečino, katero si takrat trpelo, ko si 152 bilo tako neusmiljeno razpeto, da so se lahko Tvoje kosti prešteti zamogle: prosim Te, odpusti mi po tej Tvoji nezrečeni bolečini, kar sem se s svojimi počutki pre¬ grešila zoper Tvojo dobroto. Amen. 2. O najnedolžniši Jagnje Božje! z zahvalo vseh stvari Te zahvalim za tisto veliko grenko žejo, ki si jo zavoljo zveličanja duš na križu pretrpel takrat, ko si z glasnim in žalostnim glasom zavpil: »Že¬ jen sem«, in vendar Ti druzega niso dali piti, kakor žolča in je- siha. Po grenkosti te velike žeje Te prosim: odpusti mi milostljivo, kar sem se z nezmernostjo v jedi in pijači pregrešila. Amen. 3. O najdobrotljivejše Jagnje Božje! s tisto častjo in hvalo, ka¬ tero Ti dajejo vsi svetniki in izvo- 153 ljeni v nebesih, Te zahvalim za tisto silno veliko martro, ki si jo takrat trpelo, ko si bilo na rokah in nogah tako neusmiljeno z tum- pastimi žeblji pribito, da se je od velike bolečine v Tebi srce treslo in trepetalo, in vsi udje se skr¬ čili. Po tej nezrečeni bolečini in grenki smrti Te prosim, da mi vse pregrehe mojih rok in nog milost¬ ljivo odpustiš in Svoje rane na ro¬ kah in nogah Svojemu nebeškemu Očetu pokažeš in ga s tem potola- j žiš, da mi grehe odpusti. Amen. Molitev o Kristusovem trpljenju. O moj dobrotljivi Jezus! ki si hotel v rešenje sveta rojen, obre¬ zan, od judov zavržen, od Judeža, izdajalca, s kuševanjem izdan, s ketnami zvezan, kakor nedolžno Jagnje v smrt peljan biti; ki si 154 hotel pred Ana, Kajfeža, Pilata in Heroda nespodobno postavljen, od krivih prič tožen, s šibami tepen, zaničevan in zapljuvan biti; ki si hotel s trnjem kronan, s pestjo udarjen, s trstom tolčen in zanič¬ ljivo na svetem obličju zagrnjen biti; ki si hotel svojih oblačil sle¬ čen, z žeblji na križ pribit, na križu povzdignjen, med dva raz¬ bojnika postavljen, z žolčem in jesihom napajan in s sulico pre¬ boden biti. . ., — po ti Svoji naj- britkejši marlri, o Gospod! katero si jaz, nevredna k srcu jemljem, in po svojem križu in smrti, ob- vari me peklenskih muk in mi¬ lostljivo pripelji me, kamor si raz¬ bojnika na desni strani križanega pripeljal, ki živiš in kraljuješ z Očetom in svetim Duhom od ve¬ komaj do vekomaj. Amen. 155 Žalostna mati Božja. Žalostna je mati stala, Se pod križem mil’ jokala, Kjer je visel njeni Sin. V žalost je srce vtopljeno, Vse pobito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin. O kaj žalosti prestati Mogla je presveta mati, ^ Katere Sin je rešil svet! Žalostna stoji jokaje, Zdiha, gleda trepetaje, Kaj nje Sin trpi razpet. Grehe ljudstva na-se vzeti, Vidi Jezusa trpeti, Vdati šibam se voljno. Gleda svojga Sina milo, Kterega je vse zapustilo, Kadar nagnil je glavo. Sveta mati to Te prosim Rane Kristusa naj nosim, Vtisni mi jih v srce. 156 Naj te rane Tvoj’ga Sina, Naših grehov bolečina, Tudi mene v živo skle. Daj, da s Tabo rad žalujem, Svoje grehe objokujem, Dokler tukaj še živim. Zraven križa da prebivam, In s Teboj solze prelivam, Iz celega srca želim. Oh, devic vseh devica, V žalosti nam tovaršica, Da, da jočem se s Teboj. Smrt da Kristusa ostane Meni v srcu, naj tud’ rane Bodo vedno pred teboj. Naj se ran le-teh na vzamem, In od križa ves unamem, Kristusu da bom udana. Dušo vneto in gorečo Varuj, Mati v nesrečo, Kadar pride sodnji dan. 157 Tvoj ga Sina križ me hrani, Ino smrt Njegova brani, Hi pomoč in milost daj. Ko bo smrt telo zadela, Daj, da takrat bo prejela Duša moja sveti raj. M <2 lit(' V k presv. Sreu Jezusovemu. O bodi češčeno in ljubljeno vsaki čas in povsod presv. .Jezusovo Srce! Bodi češčeno presv. Srce, ki si me J 58 tako ljubilo, da si bilo za-me pre¬ bodeno, potem, ko si za-me vse pretrpelo od rojstva do smrti, od zibelke do groba! Hvaljeno, mo¬ ljeno in s hvaležnim srcem ljub¬ ljeno bodi Jezusovo Srce v pre¬ svetem zakramentu vsaki trenotek po vseh tabernakeljnih sveta do konca časov! 0 moj Jezus! da bi Te mogla lju¬ biti namesto vseh tistih src, ki Te žalijo in ne ljubijo! O da bi mogla nadomestiti, popraviti vsa razžalje- nja, ki se Tebi gode s kletvino, ro¬ tenjem, nespodobnim obnašanjem v cerkvi, z božjimi ropi. O ljubi Je¬ zus, kje in kedaj si Ti to zaslužil? »O Jezus! iz srca krotak in po¬ nižen, stori moje srce Tvojemu podobno.« (300 dni odp.) »Nebeški Oče! sprejmi milost¬ ljivo predrago Kri, ki je tekla iz 159 rane božjega Srca Jezusovega za potrebe svete cerkve in v odpu- ščenje grehov ljudem, in bodi nam milostljiv.« (400 dni odp.) »Ljubljeno bodi vsaki čas in povsod presveto Srce Jezusovo.« (100 dni odp.) k brezmadežni Devici Mariji* „C eščena si Marija Ti! Naj se glasi do konca dni! 1 ' O Marija! kraljica nebes in zemlje in premogočna gospa! jaz vboga 160 otrok te solzne doline povzdignem k Tebi svoje oči in svoje srce s ponižno prošnjo, da se na-me mi¬ lostljivo ozreš. Iz globočine svojega srca pozdravim Te, o mati mila in predraga in z angelji in vsemi ne¬ beškimi prebivalci zapojem Ti čast in hvalo, ki Tebi gre, ki si jo vredna. 0 naj z mano Te časte vsi angelj- ski kori, nebo in zemlja! Glej, o Marija! v kako hudih nevarnostih sem, vari me torej slabosti in napčnosti; vari me slabe tovaršije in pregrešne priložnosti. Vari me zalezovanja hudobnega duha, da duše ne zgubim. Saj še nikdar se ni slišati dalo, da bi bil kedo zapuščen, ki se je k Tebi obr¬ nil, Tebe pomoči prosil, k Tebi se zatekel. Ne pusti, o Marija, da bi se tedaj kedaj od Tebe in Tvojega ijdjreljribeznivega Sina ločila. O Ma- u 161 rija. edina moja tolažba za Bogom, moja pomočnica in moje upanje, izkaži mi svojo moč, stoj mi na strani v boju te solzne doline, da ne obnemorem ali celo padem. Mlada sem še in potrebujem po¬ moči : to najdem pa ravno pri Tebi, zato: prosi, prosi za-me, da v noben greh ne padem, se v pekel ne pogreznem, ampak večno zveličanje zadobim! — O Marija, spomni se, da sem Tvoja! »O sladko Srce Marijino bodi moje rešenje!« 1300 dni odp.) »Naša ljuba Gospa presvetega : Srca, prosi za nas!« (100 odp.) »Brezmadežno Marijino Srce, prosi za nas!« (100 dni odp.) Spomni se, premila Devica Ma¬ rija, da še nikoli ni bilo slišati, da bi bil kedo kedaj zapuščen, ki je pod Tvojo brambo pribežal, U>2 Tebe pomoči prosil, Tvoji priproš¬ nji se priporočal. S tem zaupanjem navdana k Tebi hitim, o devic De¬ vica, k Tebi grem, pred Teboj zdihovajegrešnica stojim (klečim): o mati večne Besede, ne zavrzi mojih besedi, ampak poslušaj me milostljivo in usliši me. Amen. Molitev k sv. Alojziju. Bog, delivec nebeških darov, ki si v angeljskem mladenču Alojziju prečudno nedolžnost življenja z e- nako pokoro združil, dodeli nam po njegovem zasluženji in po njegovih prošnjah, da, ki ga nedolžnega ni¬ smo posnemali, saj spokornega sle¬ dimo. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem, ki s Teboj in sv. Duhom živi in kraljuje Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. ( To molitvico nauei se na pamet in moli jo vsaki dan.) mora¬ li* 163 164 v Štiri poslednje reči. O xx x & g fe« »Pri vseli svojih delili spominjaj se svojih poslednjih reči in veko¬ maj ne boš grešila.« (Sir. 7, 40.) Živel je na Laškem bogatin, ki se ni zmenil ne za Boga ne za dušo, pa tudi za smert ni porajtal. Brez skrbi, kaj bo enkrat, živi da¬ lje. Kar potrka bolezen na njegova vrata. — „Hitro po duhovna! hitro po duhovna!“ vpijejo ljudje. „Po zdravnika! po zdravnika!“ kličejo drugi. Ali prevzetni bogatin za du- hovnika ne mara; cla bi se spove¬ dal in spravil z Bogom, mu neče v glavo. Zdravnik za zdravnikom do¬ haja v njegovo hišo, toda pri vsem tem bolezen le raste in raste. Zdi se, da bo vse zastonj in da je smert še pred vratmi. Da bi vendar vsaj duša ne bila zgubljena, poda se k njemu sam škof in ga opominja, naj se ven¬ dar z Bogom spravi, ali vse zastonj. Hudobneš v življenji, hoče biti hu¬ dobnež tudi na zadnjo uro. Za škofom gre nato k bogatinu g var d jan tamkejšnjega samostana; ta ga lepo prosi, svari, opominja, žuga; pa tudi zastonj ves trud. Klavern vrne se gvardjan na dom. Za njim gre fajmošter tj e, za tem drugi duhovniki, pa vsi niso nič opravili. Kar stopi k gvardjanu samostana mlad kapucinar in ga lepo prosi, da 166 bi mu dovolil k trdovratnemu bo¬ gatinu. „ E kaj boš delal tam ti, kaj boš storil revež!“ odgovori mu g Vardjan. „ Bil je pri njem že sam škof, bil je g. fajmošter, bil sem jas in drugi, pa nobeden ni nič opra¬ vil. Kaj hočeš ti tam?“ „ Prosim dovo¬ ljenja,“ pravi mlad kapncinar, „ga obiščem, ker je moj prijatelj in moj znanec. “ „ Pojdi ! pojdi ! “ reče mu pater gvardjan, ma ne opravišnič. — Ko pride do sobe, kjer je bogatin ležal, obstoji na vratih. „Kdo je tam ? Kdo je tam ?!“ zavpije bolni. „Sem jas, jas“, odgovori pohlevno kapucinar. „0 kaj si ti?“ odvrne bolnik, „no, če si ti, pojdi le noter, le noter!“„ O ne, ne, ne grem noter“, pravi kapucinar. „ Večkrat sem že slišal, kako pridejo hudiči po dušo grešnika, kadar umrje; rad bi te¬ daj videl enkrat, kako to delo oprav- 167 Ijcijo. In ravno zdaj bodo sem pri sli, zato ostanem na vratih, da jih bom videl.“ „Po kaj? kaj? k čemu bodo zdaj sem prišli?“ zavpije bo¬ gatin. „Po kaj bodo prišli? vpra¬ šaš, po tvojo dušo! Rad bi videl, kako jo vzamejo in ponesejo „0 za božjo voljo, “ zakriči boga¬ tin, „pojdi sem in vari me, da me ne vzamejo!“ „ Ja, jaz tega ne mo¬ rem, ne morem 11 , odgovori kapuci- nar, „ dokler se ti z Bogom ne spra¬ viš, ker jaz ubraniti ne morem in ne nobeden.“ „St,opi sem, pojdi sem hitro! dragi prijatelj 11 , zavpije čez to umirajoči, „da se spovem. O le hi¬ tro, le hitro!!“ Veselja polen stopi tedaj kapu- cinar k postelji in trdovratni greš¬ nik do srca ginjen in prestrašen, opravi ponižno spoved in se lepo z Bogom spravi. 168 "J Otrok moj! umreti moramo vsi, umreti boš morala tudi ti. Je ni res¬ nice tako gotove, pa tudi ne tako strašne, kakor ta, da bo treba umreti. »Ljudem je odločeno en¬ krat umreti«, pravi sveto pismo. Za vse se najde še zdravilo ali proti srnerti ga ni zdravila. Ka¬ kor valovi bistre vode po gladkem potoku, tako tečejo človeku leta, dnevi in ure dalje in dalje, in ka¬ kor jeseni list za listom z drevja pada, tako padajo ljudje eden za drugim v črno zemljo. Ce človek sam pri sebi živo premisli, da smo na svetu le prav malo časa, da smert kmalu potrka tudi na naša vrata, bo li nemaren ostal? bo li živel brez molitve ? brez skrbi, brez Roga ?! Brez števila ljudi je že pred |jaami bilo na svetu, imenitnih in 169 siromašnih, bogatih in revnih, sreč¬ nih in nesrečnih, dobrih in hudob¬ nih, in zdaj vseh tistih ni več no¬ benega. Kam so šli? — Umrli so. Smert, ki nobenemu ne prizanese, jih je pobrala. Ko bi nas, kar nas sedaj živi, kdo čez sto let iskal, bi no¬ benega več. ali malokaterega na¬ šel. »Prali si in v prali pojdeš!« Ni ga človeka na svetu, da bi temu ušel. Vendar le malokedaj in neradi na smert mislimo, če¬ ravno dobro vemo, da je gotova. Zmerom zvonovi zvonijo, vedno se pokopavati nosi; »danes meni, jutri tebi«, danes ta, jutri jaz, — kličejo nam zvonovi, ali ka¬ ko kmalu zabimo na to! Toda ravno smert nas uči, kako prazno in nečimerno je vse v posvetno in kako kmalu mine. Ce bo srečna m 170 zadnja ura, bo srečna cela večnost, če bo tista nesrečna, nesrečna bo cela večnost. Skrbi, skrbi otrok moj! učenka, dokler je čas; ne opuščaj mo¬ litve. Juteršni dan je v božjih ro¬ kah. Dan mine za dnevom. Kakor tat pride skrivaj in pokrade, ravno tako pride smert, kedar si je člo¬ vek najmanj zvest, in vzame živ¬ ljenje. Ne odnašati dela! Izmed sto ljudi jih umrje petdeset pred desetim letom. Od desetega do dvajsetega leta jih umrje dvajset, od dvajsetega do tridesetega leta jih umrje deset, od tridesetega do štirdesetega leta jih umrje šest itd. Izmed sto jih tedaj čez šest¬ deset let le šest preživi. »Kratki s« dnevi človeka«, rekel je Job. Kdo se zamore tedaj zanašati na starost? In če, otrok 171 moj, učakaš tudi sedemdeset, osem¬ deset, devetdeset let ali sto, kaj je to proti večnosti? Nič. Spomni se tedaj, otrok moj! in nikdar ne žabi, da pride en dan, ki bo zadnji in druzega več ne bo. Spomni se, da pride ena ura, ki bo zadnja in nobene več ne boš slišala na svetu. Spomni se, da pride en dan, ko ti bo solnce v zadnje sijalo, tema se ti bo pred očmi naredila, prišel bo večer tvo¬ jega življenja in iti boš morala, hote ali nehote, na neznano pot v več¬ nost. Spomni se večkrat, ko paseš, ko greš po poti, ko si pod streho in premišljuj, kako ti bo enkrat pri srcu, kedar te bo zadnja bole¬ zen na posteljo vrgla in boš videla znamenja, da bela žena s svojo koso ni več daleč. Oh kako boš ti trepetala, jokala! Mrtvaški pot stopal 172 bode po obrazu in tvoja zadnja ura bo tu. Vse te bo zapustilo, prija¬ telji in znanci. Le eden je, ki te ne bo zapustil, in ta je tvoj an- gelj varh. Ce se boš njemu vsaki dan priporočala, on te bo varoval, poskrbel ti bo duhovnika, in ta prinese ti sveti angeljski kruh, sveto popotnico. Marija in sveti Jožef bota tedaj pri tvoji postelji in umrla boš v njih kompaniji. Bla¬ gor tebi! Ko hitro boš dušo zdihnila, vse te bo zapustilo, vse zabilo. »Umrla je« porečejo, ni je več. Tužen glas zvona pove ljudem, da si svet za¬ pustila. Eden ali drugi se bo morda kaj jokal, potočil kako solzo, ali — ko hitro boš zakopana, se bo malo- kedo več na-te spomnil. Ce ti ne boš za-se skrbela, dokler si živa, tudi drugi dosti ne bodo. 173 Ker tedaj veš, učenka moja! da smert tudi tebe zadene, morda jutri, pojutrnem, v tem letu, ali morda še nocoj, ne odnašaj dobrih del, molitve, spovedi, Boga in Ma¬ rije ! Ne bodi nemarna, neumna, ker dušo imaš le eno. Glej, da ti ne poreče sodnik enkrat kakor je rekel onim deseterim nespamet¬ nim devicam: »Vas ne poznam!« Pripravljena bodi torej vsaki čas, in nikoli ne boš grešila pa tudi smert te ne bo prehitela. Gorje, kdor v grehu čas gnade zamudi, Gorje, če v grehu celo smrt ga prehiti! »Odločeno je l judem enkrat umreti; potem pa je sodba. Cesarju Karolu V. služil je svoje dni hlapec ves čas svojega življenja. Sodb o.. Cez leta in leta napade ga bolezen in smeri potrka mu na rame: pri¬ jatelj, bo treba iti! Cesar tedaj zve¬ stega svojega služabnika obišče in ga najde v največi nevarnosti, — bil je na zadnjem koncu. „Povej mi“, nagovori skoraj umi¬ rajočega cesar, s kom biti postregel'?! — prosi me, karkoli hočeš in ne boj se, da ti odrečem.,, Moj gospod in dobrotnik 11 , reče bolnik in zdihne, v tem stanu ne vem, kaj bi druzega prosil, kakor le eno samo reč; prosim , podaljšaj mi življenje le samo za četrt ure! „Ja, ta reč“, odgovori cesar, „je v božjih rokah, prosi kaj druzega, kar ti lahko dam.“ — „ O gorje meni, gorje m.eni“ začne na to vpiti bolnik, „petdeset let sem temu gospodu služil, in zdaj mi še za četrt ure ne more življenja po- daljšati; ko bi jas bil svojemu Bogu tako zvesto služil, on bi mi ne dal le četrt, ure, ampak celo srečno več¬ nost !“ — To isgovorivši sdihne svojo dušo, in ta šla je pred sodbo. Učenka moja! bi hotla biti v koži tega služabnika ? — Kaj ne, ubogi revež tak človek! Za vse se je tru¬ dil, prizadeval, le za dušo nič. In koliko je tacih ljudi, ki po trideset, štirideset, šestdeset let tje v en dan živijo, satanu služijo, Bogu pa nič. Gorje tacernu grešniku, ker pisano stoji: »strašne so sodbe božje!« Poglej! Neumni ljudje sicer kle¬ petajo : kaj duša, kaj smert itd. Ali temu ni tako. Precej po smerti telesa mora človekova duša iti pred sod¬ nika. Pred Jezusa mora — Jezusa pravičnega sodnika— in iz njegovih ust bo zaslišala sodbo, katera ji bo povedala, kako se bo ž njo na unem 176 svetu godilo. Ubogi Lazar in boga¬ tin sta bila precej po smerti sojena. Lazarjevo dušo nesli so angelji v ne¬ besa v Abrahamovo naročje, duša bogatina pa je bila v pekel zako¬ pana. Strašna je stopinja, katero mora duša storiti, kedar gre iz telesa, ker ona stopi iz tega sveta v več¬ nost. Vse mora zapustiti. Sabo ne vzame druzega, kakor svoja do¬ bra in slaba dela. S strahom in trepetom bliža se božjemu sod¬ niku. Srečna ona, ko tje pride, če ji naproti pridejo angelji, božji prijatelji in jo ti spremijo pred sedež božji. To je za njo upanje, da ne bo zavržena. Grozna žalost pa in strah za dušo, če tam no¬ benega ne najde, da bi jo k sod¬ niku peljal. V trepetu in britkosti . zagleda duša od daleč duhove, ki »»Pob. učenka!* 177 se ji bližajo, pa oh, kak strah! — ti niso duhovi nebeški, ampak duhovi so peklenski, ki jo popa¬ dejo in k sodniku vlečejo! —Duša tedaj pride pred sodnika, pa kako se začudi, ko zagleda Boga v vsem božjem veličastvu, v vsej slavi, ojstrega in srditega. Oh strašen pogled! Kako bo trepetala duša pred oj- strim sodnikom Jezusom, ko pride predenj obložena s hudobijami in pregrehami, dobrih del pa vsa prazna! O večnost! večnost! kaj bo z mano! ? Sama morala bo odgovarjati, račun dajati. Bukve bodo prinesene, Dela bodeš bral storjene, Dobre vse in nepoštene. Nobena reč ne bo skrita, vse bo jasno, vse odkrito. 178 Ljubi moj otrok! ker pri sodbi ne bo veljal noben izgovor, ne bo pomagala nobena prošnja, če z grehi obložena k sodbi prideš, zato se moraš z vso skrbjo greha va¬ rovati, da ne boš obsojena v večni ogenj. Poglej! bil je neki mož, ki je brez skrbi živel — ali pri kralju obtožen, bil je kar naenkrat pokli¬ can k računu. Imel pa je tisti mož tri posebne prijatelje. Enega izmed njih je čez vse ljubil, in celo svoje zaupanje vanj stavil. Tudi una dva je ljubil, vendar enega manj ko dru- zega. Predno tedaj ta mož pred kra¬ lja gre, sepoda k svojemu največemu prijatelju, in mu reče: Ljubi prija¬ telj, jaz sem pri kralju zelo obdolžen in tožen in sem poklican tedaj na od¬ govor. Prosim te, pojdi z mano , da boš kaj zam e govoril in mi pom agal. 18 * 179 Ne vem, kaj misli kralj z mano sto¬ riti. — Ali prijatelj mu hitro odgo¬ vori: „ja, jaz ne morem s tabo, ni¬ mam časa. Pojdi in pomagaj si, kakor veš in znaš.“ Mož na ta od¬ govor žalosten in ves pobit gre zdaj k drugemu prijatelju, katerega ni tako zelo ljubil, kakor prvega in ga ravno tako prosi. — Ta se hitro na¬ pravi in gre ž njim , kedar pa do vrat kraljeve hiše pride, zbeži in ga tam samega pusti. Mož ostrmi in ne ve kaj bi začel. Gre k tret¬ jemu prijatelju in prosi zapomoč. Temu tudi pove, kako sta una dva prijatelja ž njim ravnala. Prosi ga tedaj prav lepo, da bi ga spremil pred kralja in mu pomagal. Ta, ki je bil pravi in resničen prijatelj, gre precej ž njim pred kralja, tam zanj govori, ga zagovarja, in tako srditega kralja potolaži, da unemu 180 ■§§ vse odpusti. Kateri izmed teh treh prijateljev je bil pravi in resničen prijatelj, pač lahko uganeš, otrok moj in učenka moja. Prvi prijatelj, katerega člo¬ vek na svetu najbolj ljubi, najbolj obrajta, se nanj zanaša in vse svoje srce nanj navezuje, je denar. Kedar kralj neba in zemlje človeka k računu pokliče, ga denar prvi za¬ pusti, pride drugim v roke in člo¬ veku nič ne pomaga. prijatelj so znanci, žialita-sorodniki. Oni kedar umrje, spremijo groba, potem se vrnejo Drug tovariši, človeka, sicer do in ga samega puste. Tretji pr i j at e Ij so dobra dela. Ona so pravi, resničen pri¬ jatelj, ki spremijo človeka, kadar umrje, pred sedež božje pravice 181 &- "in mu pomagajo doseči božjo pri¬ jaznost in milostljivo sodbo. Prizadevaj si, učenka, že zdaj, ko si mlada, za dobra dela, stori, delaj kakor nas opominja sv. pismo: »Do smerti ne jenjaj v dobrem rasti, ker božje plačilo ostane ve¬ komaj.« Revež, kam se čem podati, Kje prijatla tam iskati? Komaj dobrim bo obstati. Sodaji dan. »Mrtvi ustanite in pojdite k sodbi!« tako bodo sodnji dan an- gelji božji s trobentami mrtve kli¬ cali k sodbi. — In vsi grobovi se bodo odprli, vsi mrtvi bodo zapustili svoja po¬ čivališča in vsaka duša se bo s svojim telesom zopet sklenila. 182 »Mrtvi ustanite!« oh strašne benta prvokrat zadoni: »U s t a n i t e mrtvi!« in kakor je ob času stvar¬ jenja vsegamogočnabeseda: Bocli! miljone in miljone svetov storila, tako bode o ustajen ji glas trobente angeljske, ko bi trenil, vse grobove predrl, in mrtve k življenji obudil. »Pride ura, pravi Jezus, ko bodo vsi, ki v grobe!) spijo, slišali glas Sinu božjega in tedaj pojdejo, ki so dobro delali, v ustajenje živ¬ ljenja, ki so pa slabo delali, v u staj en j e pognblj en j a.« Vse bo oživelo; zemlja bo dala svoje mrtve in morje svoje ; ange- Iji bodo od vseh štirih vetrov tudi solnčni prah donesli. Duše izvo¬ ljene iz nebes — pogubljenih iz pekla bodo svoja trupla poiskale in se zopet ž njimi za večnost združile. besede, ljubi moj otrok! Cuj! tro- 183 Cuj! trobenta drugikrat še straš- nejše zabuči: Stopite k sodbi! In kakor bi trenil, pravi sv. Pavel, pojdemo svojemu sodniku naproti v dolino Jozafat, v kraj poslednje sodbe. Dasiravno duša vsacega človeka precej, ko se iz telesa loči, narav¬ nost k sodbi gre, kjer prejme pla¬ čilo dobro ali slabo, pride vendar dan, ko bomo vsi vkup naenkrat in očitno sojeni. To bo poslednji ali sodnji dan. Jezus bo ukazal takrat angeljem spraviti vkup vse narode, vse ljudi od vseh krajev sveta. Ti jih bodo zbrali v veliki, veliki dolini. Vsi, vsi, otrok moj, bomo tam. Vsi, vsi videli bomo v oblakih Sinu božjega v neskončni svitlobi in okoli njega brez števila angeljev. Njegovo obličje se bo svetilo ko solnce, kakor plamen te . ig m bodo migljale njegove oči, njegove besede bodo kakor grom: vse bo pred njim trepetalo. Malo prej bo ogenj zemljo požrl in vse bo gorelo. »Elementi, piše sv. Peter, se kodo od vročine sta- jali, zemlja pa in dela, ki so na nji, bodo zgorela.« »Samo ljudje kodo ostali in koprneli od strahu in čakanja čez to, kar ko čez ves svet prišlo.« O kako nerad in strahom pojde grešnik k sodbi. Strašno vpijoč bo groze tulil. O gorje meni, poreče, gorje meni! Sodba, večnost je tu ! kaj bo zdaj z mano! Mene čaka večno trpljenje! Stopiti bo moral pred tistega Jezusa, katerega je v življenji zaničeval in mu hrbet obračal, pred ravno tistega, za ka¬ terega ni maral. Preden začne sodba, ločili bodo angelji grešnike od pravičnih, kakor loči pastir ovčice od kozlov. Ovčice, to je pravične, bodo postavili na de¬ snico, kozle pa, to je hudobne, bodo postavili na levico Že ta ločitev bo strašna, britka, grozepolna. Ljudje bodo trepetali na vseh udih. O kak¬ šen bode tedaj jok, krik, kakšno vpitje in tulenje!! »Strašno je priti v roke živega Boga! Če bo pravični komaj zve¬ ličan, kako se pokaže hudobnež in grešnik?!« (Pet. 4, 18.) Grešniki si še upali ne bodo Jezusa pogledati. Videli bodo, da njih sodba je nezrečena, z dušo in telesom iti bodo morali v večne martre, zato bodo zagnali grozen glas. Hribe in največi gore bodo prosili in klicali, da bi se nanje po¬ drle, jih pokrile in srditemu Je- 186 zusovemu obrazu umaknile. Toda vse bo zastonj. Ves prijazen obrnil se bode Je¬ zus na to k pravičnim na desnici in jim poreče: „Pridite vi, izvo¬ ljeni mojega očeta, in posedite kra¬ ljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta!“ (Mat. 25.) Oh! kedo zamore si misliti ve¬ selje, ki ga bodo občutili izvoljeni na desnici na te besede! ? Kdo dopovedati? Nobeden. Z gTomečim glasom obrnil se bo pa potem Jezus na levo stran ter poreče zavrženim : Poberite se spred mene, vi prekleti, v večen ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angeljem.“ (Mat. 25.) O strašne, o grozovite besede, katerih slišati nas Bog vari. Brez tolažbe, brez pomoči, brez upanja 187 in brez usmiljenja začela se bo za nje večna nesreča, peklensko trpljenje. Vse bo jokalo, vse vpilo. Učenka moja! glej da ne boš na levi tudi ti! glej, glej! da tudi ti ne boš vpila in tulila . . . Vse bo jokalo: ajdje, pogani, neverniki, judje; najbolj pa malo¬ pridni kristijani, ki so bili podu¬ čeni, k spovedi hodili, k angeljski mizi, ki so nebesa na ponudbo imeli, bili že otroci božji, — pa vendar niso prav živeli. Takrat, oh takrat nastopilo bo tisto strašno ločenje, ki bo strah pogubljenih še bolj povikšalo, ker videli bodo na desni strani prija¬ telje, znance in tovariše, ki so bili in živeli v ravno takem stanu, pa so prišli na desno in se bodo zdaj od njih za vselej ločili! — o strašna ločitev! Sin se bo ločil od očeta, oče od sina, eden pojde v nebesa, drugi v pekel. Mati pojde od hčere, hči od matere; ena v nebesa, druga v večen ogenj. Brat se bo ločil od sestre, sestra od brata, prijatelj od prijatelja. Šli bodo eden od dru- zega za vselej, ločili se bodo in nikoli več se ne bodo videli. Brez mere bo obupanje pogubljenih! — Dobri pojdejo v nebesa, hudobni pa se bodo vdrli v večen ogenj. Strašno bodo tedaj pogubljeni tu¬ lili : prekleta ura, v kateri sem bil rojen, prekleta moja glava, moje telo, ki je delalo čez božjo voljo. Prekleta duša, prekleta oče in mati, ki me nista zadosti učila, itd. Poglej učenka! kaj te čaka, če boš slabosti vganjala,Boga zapustila in satanu služila. Da te pa strašna, nezrečena nesreča ne zadene, skrbi BL_ . Mk 189 &= 9 . -—- 0 ^ k ■ i'~ 'frtr za dušo dokler je čas in bodi po¬ božna ! Grozen strah bo svet obdajal, Kadar bo sodnik prihajal, K ojstri sodbi človek vstajal! -- Pekel. »Angelji bodo odločili hudobne iz srede pravičnih in jih bodo vrgli v peč ognja; tam bode jok in škripanje z zobmi; ali ste ra¬ zumeli vse to?« vpraša še Kristus. Tako je, otrok moj! Resnica je, da bo Bog pravične vzel v večno veselje v nebesa, pa ravno tako je tudi verska resnica, da bo Bog hudobne vekomaj zavrgel in jih pahnil v kraj večne kazni, kateri kraj imenujemo pekel. Pekel je tedaj tisti kraj, kjer pogubljeni trpe večne kazni. »Kdor tega ne 190 verje, pravi sv. Avguštin, tucli ne verje. da je en Bog.« Kakor bodo pravični vekomaj v nebesih z Bo¬ gom sklenjeni in uživali veselje za plačilo svojih dobrih del, ravno tako bodo hudobni v peklu trpeli večne martre za kazen svojih hu¬ dobij. To nas uči sam Jezus Kri¬ stus, večna resnica: »oni bodo pah¬ njeni v vnanje teme, kjer bo jok in škripanje z zobmi.« Pogubljeni bodo zavrženi za vselej izpred bo¬ žjega obličja, odločeni od dobrih, prišteti bodo hudičem. Otrok moj! Kristus pravi, rajši brez roke biti in noge, in tudi rajši oko si iz¬ dreti. kakor pa pahnjen biti v ve¬ čen ogenj, kjer „črv vesti nikoli ne umrje, ogenj nikoli ne ugasne. “ Trpljenje v peklu je grozovito. Pogubljeni so zavrženi izpred bo¬ žjega obličja. „Poberite se vi , pr e- kleti!“ Oni so zgubljeni za vse čase. Tema, jok, upitje, ogenj za njih nima konca. Oni so vse zgu¬ bili. Cuj, kaj pravi Kristus: „ Bil je neki bogat mož, ki se je „oblačil v škrlat in tančico in se ,,je vsak dan imenitno gostil. In „je bil neki vbožec, po imenu Lazar, „ki je ležal pred njegovimi vratmi „poln ran, in se je želel nasititi z „ drobtinicami, katere so padale od „ mize bogatinove, pa nihče mu jih „ni dal; temveč tudi psi so hodili „in so lizali njegove rane. Prigo- „dilo se je pa, da je umrl vbogi „in je bil nesen od angeljev v na¬ ročje Abrahamovo. Umrl je pa „tudi bogatin in je bil pokopan v „pekel. u Tako je bila smert za vbogega Lazarja konec trpljenja in začetek veselja, za bogatina pa konec ve & 192 selja in začetek trpljenja. On, ki se je pred smertjo oblačil v škrlat in mehko tančico, je po smerti ogr¬ njen z ognjenim plajščem večnih muk; in on, ki se je pred smertjo dan na dan imenitno gostil, trpi po smerti strašno lakoto in žejo. Vse dobro je zgubil, vse hudo je našel. Tako namreč govori nadalje Jezus: „ Povzdignil pa je bogatin svoje „oči, ko je bil v trpljenji in je „ videl od daleč Abrahama in La¬ zarja v njegovem naročji. In on „je vpil in govoril: Oče Abraham! „vsmili se me, in pošlji Lazarja, „da pomoči konec svojega prsta v „vodo in ohladi moj jezik, ker gro- „zovitno trpim v tem plamenu. “ Tako se ozirajo pogubljeni iz peklenskega brezdna gor proti ne- hocom- vedo, da so tam njih pri- ot 18 193 jatelji in znanci, zato vpijejo na pomoč; toda v nebesih za nje ni več pomoči, ni več usmiljenja. Tako namreč je odgovoril oče Abraham: „Sin, pomisli, da si ti prijel „dobro v svojem življenji, Lazar „pa hudo; zdaj pa je ta oveseljen, „ti pa trpiš. In vrhu vsega tega „je med nami in med vami velik „prepad postavljen, tako da, kateri „hočejo od tod k vam iti, ne morejo, „in tudi ne od tam sem priti . 11 Učenka moja! Tako ozirala se bo malopridnica enkrat iz pekla proti nebesam in klicala bo pomoč, pa pomoči več ne bo. Glej! bogatin imel je na svetu, kar je srce po¬ želelo, zdaj pa nima še ene same kapljice vode, da bi si v peklen¬ skem ognju pogasil svojo žejo. Tako se godi vsem pogubljenim v oeklu. tako se bo tebi godilo, 194 če boš neumna, nepokorna, in če boš grehu služila. »Poberite se spred mene, vi pre¬ kleti, v večen ogenj !« — Strašne, strašne besede! V peklu je ogenj, ki bo telo in dušo pekel. Jeza božja je tam prižgala ogenj tako strašen, ki bo pogubljene ve¬ komaj žgal in pekel. Vsa vro¬ čina posvetnega ognja ni še senca proti peklenskemu ognju. In — da bi to trajalo eno leto, pet let, sto let — ma bo zmerom, brez konca! — »Grozovito trpim v tem plamenu«, je rekel bogatin. Da, grozovito je tam trpljenje. Gorje mu, ki tje pride! Vendar naj hujše je, da te muke so večne, ta ogenj ne bo imel konca. Pogubljeni v peklu trpe vse najstrašnejše martre brez upanja kacega konca. ,,Njih rerva ne bo konec in ogenj ne 195 '■& 'či u'' ugasne tako govori sam Jezus Kristus. Trpeli bodo brez konca, brez kraja, brez nehanja, zmerom. Goreli bodo toliko miljonov let, kolikor je zvezd na nebu, bilk trave na zemlji, kolikor je listja na drevju in vendar ne bo konca. Kedar bo preteklo zopet drugih miljonov let, kolikor je zrn peska v morju, kolikor je kapljic v vseh vodah, rekah, studencih in v vseh morjih: čas njih trpljenja vendarle za las krajši ne bo. Nad pet tisuč let Kajn tam gori, pa konca še ni; blizo dvatisoč let kliče bogatin vode, pa še je ni kapljice dobil. Koliko je ura? vpraša duša dušo. »Ura je večnost!« Kedaj bo minulo naše trpljenje? »Nikoli.« Koliko časa bo trajalo? »Zmiraj.« Zveličani bodo vekomaj z Bogom, pogubljeni pa vekomaj s hudičem. m 196 , Misli si — učenka, da bi tje na peklenska vrata stopil mož s ko¬ šem na hrbtu in bi ga duše pra- šale: Mož, kaj imate v košu, kaj prodajate? »Prodajam čas« bi ta odgovoril. Oh! kako bi se duše trgale za ta čas, kako bi se drle le za pol ure, da bi svoje zmote popraviti zamogle! Pa zastonj vse to. Na vratah je zapisano: » Iz pekla ni rešenja«. Učenka moja! zdaj in vselej vari se pekla! Oh kako strašno bo tam ! Jojmene! kako tam vse hrumi, vpije, tuli, ! kriči! Starši preklinjajo otroke, otroci starše. Mož kolne ženo. žena moža. Bratje kolnejo svoje Imate, tovariši tovariše, plesalec plesalko in narobe. Eden druzemu vpijejo : »Ti si kriv, ti si kriva, ti ti, ker 197 me nisi prav učila. Vi oče ste kriv, da sem jaz tu! Vi mati ste tega kriva, ker me niste prav učila in za časa svarila! Ti si kriva, vpije druga, ker si me v greh zapeljala. Nikdar bi ne bila jaz sem prišla; ti, ti si kriva, nesrečna duša! 0 nesrečni oče, ki me nisi prav učil! Nesrečna mati, ki me niste prav svarila! Oh kako bodo vsi pre¬ klinjali ! — vendar vse ne bo nič pomagalo. In kdo bo kriv njih pogub¬ ljenja? sami, noben drugi, sami. Poslušaj učenka moja! Ne zamudi drazega časa, ki ga imaš! ne zaničuj božjega opomi- novanja, hodi rada k sv. maši, ne delaj slabosti in krivice nobenemu, lesko blago pusti, ljubi Jezusa in Marijo! Premišljuj večno peklenski 198 ogenj, da vanj ne prideš! Stopi v pekel, dokler si živa, da ti po smerti treba ne bo. »Strašno je pasti v roke živemu Bogu!« Ko zavržene preklete, Pahnil v ogenj boš ujete, Deni takrat me med svete! „ 0 Gospod tukaj žgi, tukaj peči, tukaj reši, le v večnosti prizanesi .“ Sv. Avsr. TT e b e g a. »Oko ni videlo, nlio ni slišalo, nobeno pero ne more popisati, kar je Bog pripravil tistim, ki njega ljubijo.« Popotniki smo tu na zemlji; naš pravi dom so nebesa. Tam nam je pripravljen tisli srečen kraj, kjer se Bog' svojim služabnikom od obličja do obličja kaže in uži¬ vati daje, in je on sam njih ne¬ zmerno plačilo. Ta srečni, brez konca prijetni kraj imenujemo: »nebesa.« Preslaba, učenka moja! je naša pamet, preslab naš um, da bi zamogli zapopasti velikost nebeškega veselja. Vse trpljenje sedajnega časa ni nič proti ne¬ beškemu veselju. Pomisli učenka! kako vesel je jetnik, ki je dolgo časa zdihaval v temni ječi, kjer je vsaki dan novo trpljenje imel, ko pride slednjič konec njegove kazni. Ravno tako bo minulo en¬ krat za nas vse trpljenje, ko bomo rešeni iz ječe tega sveta, če v ne¬ besa pridemo. Več ne bo treba se nam truditi, ne z težkim delom in potom v obrazu za potrebni živež skrbeti, ker zemlja nam ne 200 bo več trnja in osata rodila, V ne¬ besih bomo brez vse skrbi, ne¬ zmerno bogati, ker tam ne bo ne lakote ne žeje. Nobeden nas ne bo sovražil, nobeden preganjal, ker sklenjeni bodemo z Bogom v večni ljubezni. Uživali bodemo Boga in Bog bo naše plačilo, naše bogastvo, naše veselje. Veselje nebeško se ne da do¬ povedati ; noben je ne more za- popasti, tako veliko je. Vse bomo tam imeli. Zelje naše bodo popol¬ noma nasitene. Tudi naše telo bo v nebesih popolnoma srečno, ker je duši pripomoglo k nebeškemu plačilu. Ono bo vse spremenjeno in prenovljeno. »Takrat se bodo pravični svetili kakor solnce v kraljestvu nebeškega Očeta.« (Mat. 13.) Miljonov in miljonov let bo pre¬ teklo, ali veselje nebeško bo vedno novo, kakor da bi se bilo še-le začelo. Otrok, učenka moja! če tudi na tem svetu trpeti moraš, če te tudi kedaj zadene težava, trud, spomni se na nebeško plačilo. Za bolečine tega sveta nam je dobrotljivi Bog večno, neskončno plačilo obljubil. »Veselite se in od veselja poska¬ kujte, ker vaše plačilo je obilno v nebesih.« (Mat. 10, 43.) O nebesa, presrečni kraj! Po pravici kliče sv. Pavel: »Iščite, kar je gori, kjer je Kristus, sedeč na desnici Božji!« Oh ! ubogajmo ga, učenka moja! Glej, zemlja je grenka, nebo je sladko; zemlja je ječa, nebo je svoboda, zemlja je kraj pregnan- 202 stva, nebo je naša domovina, zem¬ lja je dolina solz, nebo kraj več¬ nega veselja. Zato išči, kar je gori! Mi smo ovčice, tam v nebesih je naš pastir; mi smo otroci, tam v nebesih je naš Oče. Kje je naš zaklad ? tam v nebesih. Kje je naše prebivališče? tam v nebesih. Kje je naš dom ? tam v nebesih. Kje je naše edino potrebno? tam v nebesih. Kje je naše zveličanje, naše vse ? tam v nebesih, tam v nebesih. — Oh! kaj imamo tukaj v tej solzni dolini ? delo, nepokoj, nevarnost, revo in nadloge, križe in težave, na zadnje pa nemilo smert. Tam v nebesih pa najdemo v Bogu mir in veselje, slast in življenje, naj¬ demo vse. »Kjer je Bog, pravi sv. Avguštin, tam je vse, tam ne more nič manjkati.« M a š ii; o p (> s m i s l. Kirie. lljred Bogom pokleknimo ■ Povzdignimo seree. V nebesa zdaj pošljimo Vse misli in želje. Ta dar presvete maše Sprejmi od nas, o Bog! Naj zbriše grehe naše, Naj var’je nas nadlog. Mi grešniki spoznamo, Žalili smo Boga, O težko vest imamo, Pokoja nam ne da, - m 206 Marija, vsi svetniki. Pomoči pros’mo vas; Smo grešniki veliki, O Kriste usmil’ se nas 1 Gloria. Bogu bod’ čast in hvala! Na zemlji mir ljudem; K’ je milost Božja dala Rešenje vsem stvarem. Bog! hvalo Ti pojemo. Prišel si greh odvzet; Ti slavo, čast dajemo, Ti sam, o Bog, si svet. Evangelij. Bog sam nam oznanuje V življenje srečno pot, Temoto razsvetljuje Nas varje grešnih zmot. Kristjani, poslušajmo, Kaj Jezus nas uči; Po njem se vsi ravnajmo On zglede nam deli! Darovanje. Sprejmi, Bog, Oče večni 1 Za nas prečisti dar, 207 Ga grešniki nesrečni Damo na Tvoj oltar; Za svoje hudobije In celega sveta; Naj nam jih čisto zmije Nam Tvojo milost da. Sanktus. Svet, svet, svet, Bog nebeški, Oblast imaš čez vse! Ves svet in rod človeški Ti hvalo, čast daje. Naj vedno hvaljen bode Ceščen in povikšvan, Odrešit vse narode Od Boga nam poslan! Pri povzdigovanji. O angelji, hitite, In pridite z nebes, Z nam’ sveti kruh molite, Ni več kruh. Bog je res, Počutkom vsem telesa, Je Jezus tukaj skrit! Da b’ skoraj šli v nebesa Ga gledat in častit. 208 Obhajilo. Moj Jezus ! Tebe vžiti Iz srca jaz želim; Pa k Teb' ne morem priti, Ker tolikrat grešim. Operi dušo mojo, Slabosti njene veš; Pokaži milost svojo Da v duhu v mene greš. Konec. Svet dar smo dokončali, Odpeli čast Bogu, Očetu darovali Njegovega Sinu. Mertvim in živim sprava Za grehe naj bo to; Naj nam bo vsem zastava, Da pridemo v nebo. II. K i r i e. itred stolom Tvoje milosti -c Marija naša mati. ipiCarija preblaga !W 7?.Prečista in draga, Vse duše vedo, Da Matere slajše Nikoli ni b’lo. O Mati presveta! Hči svefga Očeta, Vse milosti vir, Mi upanje daješ, Veselje in mir. O Mati Devica! Nebeška kraljica, Kdo Te je častil, Da b’ vendar pri Tebi Uslišan ne bil? 239 O Mati ljubeznjiva, Najbolj dopadljiva Ti prosi zame, Da bodem Te ljubil In gorel za Te. Mogočna si, Mati, Bog nič Ti ne krati, Kar hočeš storiš, Ti da, kar želiš. O Mati ljubezni! Ozdravi bolezni Ti moj’ga serca, Da začnem ljubiti Preljub’ga Boga. ^-<£ 0 =— 0 Marija pomočnica. © Devica, pomočnica, ^Vedno zvesta si nam Ti! Le sladkosti in blagosti Tvoja roka nam deli! Ko cveteča in dišeča Si, Marija, rožiea, Si iz raia, svet’ga kraja,, Diješ cvetje upanja. 240 Kakor zarja iz viharja V temni noči siješ nam. Mati mila vedno bila Si ubogim grešnikam. Pri slabostih in britkostih Mile solze nam sušiš; Pri skušnjavah in težavah Brez moči nas ne pustiš. Čast Marije naj razlije Se po svetu krog in krog! Njo častimo in prosimo, Pomočnico vseh nadlog! O Devica, pomočnica Bodi naša vsaki čas! V svoje krilo skrij nas milo, Ko nevihta straši nas! -£3E2~ K Marijinemu presvetemu srcu. 1 . ? Marija, naša ljuba Mati. Sprejmi v milostno serce, Verne vse vkup, ki jih Tvoje množ’ce Tebi dan’s priporoče. ,Pob. učent-a! 1 16 O Marija, o Marija, Ti 'maš milostno serce, K Tebi, k Tebi kopernijo Naše misli in želje. 2 . Vse duhovne, o Marija Mati, Sprejmi v milostno serce, Naše duše vedno jih težijo, Naši grehi jih skerbe. O Marija, o Marija, Ti 'maš milostno serce, Spros’, naj Bog duhovnom usliši, Njih molitve in prošnje. 3 . Naše star’še, o Marija Mati, Sprejmi v milostno serce, Ti jim vračaj, Ti obilno plačaj, Noč in dan za nas skerbe. O Marija, o Marija, Ti 'maš materno serce. Vsi smo Tvoji sini, hčere, Naša serca te žele. Vse nedolžne, o Marija Mati, Sprejmi v milostno serce, Varuj, varuj, varuj njih nedolžnost, Varuj, da je ne zgube. O Marija, o Marija, Ti deviško ’maš serce, Vsi želimo Tvoji biti, Tvoji bratje in sestre. Otročiče, o Marija Mati, Sprejmi v milostno serce. Izmed njih nezvest nobeden biti Tebi vekomaj ne sme. O Marija, o Marija, Otročiško ’maš serce. Tvoji č'mo otroci biti, To je nam ljubo ime. Jpgse.m pri; |o tarski maši, o. Začetek. ČJezus male k Sebi kliče, c& Žegnat’ hoče otročiče, Nas objeti On želi. 243 Si - — Njemu čast in hvalo peli Bomo z mašnikom veseli, Sveto mašo slišali. Jezus, učenik čednosti. Usmili naše se mladosti. In odpusti grehe nam! Tebi hočemo služiti, Greha nikdar več storiti; Bod’ usmiljen ubožeekom! Slava. Večni! Tebi hvalo peti. Ljubi mir ljudem želeti, Ki so dobrega serca: To je angeljsko veselje, To so tudi naše želje, To nam pravo srečo da. Evangelij. Zvesto hoč’mo poslušati, V sercu prav premišljevati, Kar nam Jezus govoriš. Badi hočemo storiti. Pridni in pošteni biti, Kakor nas lepo učiš. 244 Vera. Za resnico vse imamo, Tvoje nauke vse spoznamo, Ki jih cerkev nas uči. Daj po veri prav živeti, Enkrat srečno pa umreti, Naj nam Tvoja luč gori! Darovanje. Kaj bi Tebi, oče, dali? Kaj bi z mašnikom darVali? Vse, kar 'mamo, Tvoje je. Naše djanje in življenje, Vse veselje in trpljenje, Oče, Tebi damo vse! Nfekaj kruha ino vina, Kri, Telo bo Tvojga sina; On daruje se za nas. Oh, poglej na revne s’rote, Skaži svoje nam dobrote, Usmili se nas vsaki čas! Svet ali sanktus. Sveto pesem povzdignimo, Lepo z angeljci pojimo: Sveti, sveti, sveti Bog! _____j§& Vsi ljudje Te naj spoznajo, Vse stvari Teb’ hvalo dajo; Oče, sliši glas otrok! Po povzdigovanji. Klečijoči počastimo Na altarji Jezusa, V zakramentu zdaj molimo Prav’ga živega Boga! Hvaljen bodi Jezus ljubi, Ki si za nas križan bil, In nam sveti raj dobil! Jagnje božje. Kakor jagnje na Kalvar’ji Jezus za nas umerje. Zdaj daruje na altarji Tud’ za naše grehe se. Hvaljen bodi itd. Povživanje. Jezus zdaj pri nas stanuje, Je v podobi kruha skrit; Svojo milost nam daruje, In se dušam da zavžit'. Hvalien bodi itd. 246 Konec. Jezus, Tvoji hoč’mo biti, Le nam Ti svoj žegen daj! Daj nam srečne k Tebi priti, Iz te zemlje v sveti raj. Hvaljen bodi itd. -£ 3 £ 3 - Sveti Alojzij. šDrelepa lilija cvete, ^Lepota svet’ga raja, In duh čistosti angeljske To lilijo obdaja. Kdo krasne cvetke ne pozna, Alojzija mladenča? Nedolžnost in pokora ga Zdaj v svetem raji venca. Zato dajmo Alojziju Gastitko zdaj zapeti, Njemu, v telesu angelju, Vso hvalo razodeti. I- 247 Alojzij, ti deviški cvet! Nedolžnost si ohranil; O bodi ti izgled nam svet, Ki nas bo greha branil. Naj se hudobni svet jezi, Sovraži, zapeljava, Le bodi, o Alojzij, ti Nam luž in steza prava. Alojzij, ti naš vojvoda, Pred nami lil’jo nosi, Usmiljenega Jezusa Nam ti pomoč izprosi. ('osai\sk a p o s oiik §f&og ohrani, Bog obvari ^Nam cesarja, Avstrijo Modro da nam gospodari S svete vere pomočjo. Branimo mu krono dedno Zoper vse sovražnike, 248 S Habsburškim bo tronom vedno Sreča terdna Avstrije. Za dolžnost in za pravico Vsak pošteno, zvesto stoj, Ce bo treba, pa desnico S serčnim upom dvigni v boj. Naša vojska iz viharja Prišla še brez slave ni, Vse za dom in za cesarja, Za cesarja blago, kri! Meč vojščaka naj varuje, Kar si pridnost pridobi, Bistri duh pa premaguje Z umetnijo, znanostmi! Slava naj deželi klije, Blagor bod’ pri nas doma; Vsa, kar solnce jo obsije, Cveti mirna Avstrija. Trdno dajmo se skleniti: Sloga pravo moč rodi; Vse nam bo lahko storiti, Ako združimo moči. 249 Brate v6di vez edina Nas do cilja enega; Živi cesar, domovina: Večna bodi Avstrija! In s cesarjem zaročnica, Ene misli in kervi. Vlada milo cesarica, Polna dušne žlahtnosti. Kar se more v srečo šteti, Večni Bog naj podeli: Franc Jožefu. Lizabeti, Celi hiši Habsburški! Zahvalna pesem. j|[vala bod’ Gospod Bogu! Vse stvari ga zdaj molite, Stvarnika, dobrotnika In očeta ga častite! Kerub, Seraf mu pojo, Hvali zemlja in nebo. Sveti, sveti, svet Gospod! Vse je polno Tvoje hvale; Trume zvoljenih, o Bog! Večno čast Ti bodo gnale; Vsi svetniki Te časte, Vsi pravični Te slave. Ceščen bodi trojni Bog! Oče, Sin in Ti Duh sveti! Cerkve Tvoje nauk ves Moramo zvesto verjeti; Jezus Kristus, božji sin Je zapustil ga v spomin. O preljub’ Zveličar naš! Koljka je ljubezen Tvoja! V grehe sem bil zakopan, Revna je b’la duša moja, Ti pa prideš k nam na svet Smert, pekel in greh zatret. Večni Bog, in kralj nebes Se poniža brat nam biti; Nam živi in umerje, Nam nebesa zaslužiti: Njega sveta režnja Kri Nas očisti vse ljudi. Milostljiv nam bodi dan’s, Pota v grehe nam zagradi; Sveti in preljubi Bog! Daj, da stor’mo dobro radi. V Tebe upamo vsak čas, Da ne bož zavergel nas. 252 KAZALO. -Ž3HHS-- Stran Spomni se, učenec moj 1 Juterna molitev.3 Večerna molitev .... 4 V čast Kristusovi smerti ... 5 Sveta maša .6 Molitve pri popoldanski službi i Molitve za pokoro in sv. rešuje Telo .74 Spoved .74 Zapovedi Božje.77 Sveto obhajilo .88 Tri božje čednosti.96 Kratek poduk za prvo sveto ob¬ hajilo . , ..... 101 Sveti križev pot.115 Molitev v velikem tednu . . . 149 Molitev k presv. Srcu Jezu¬ sovemu .158 Molitev k brezmadežni De¬ vici Mariji. 160 Molitev k sv. Alojziju . . 163 Štiri poslednje reci Smert , Sodba . 165 165 174 Sodnji dan Pekel . . Nebesa . Stran 182 190 199 Pesmi. Mašne pesmi ....... 206 Pesmi o raznih cerkvenih časih 213 Adventna ....... 213 Božične pesmi ...... 215 Postna pesem.220 Velikonočne pesmi.222 Binkožtna pesem.225 Sveto Režnje Telo . ... 226 Tenec Marijinih pesmi Čežčena si Marija Ceščena . Salve Regina Slava Marije Lepota Marije . . 228 . 228 . 229 . 230 . 232 III Ljubezen do Marije Marija naša mati . Marija pomočnica . K Marijinemu presv. sercu Pesem pri šoiarski maši . Sveti Alojzij. Cesarska pesem . Zahvalna pesem .... Stran . 238 . 239 . 240 . 241 243 247 248 250 /V' -TlP?aP ■ nj, * f --^3f I \^ic« 5 IV : - -- v, vV.