340 MARIBORSKA KRONIKA OD 1. VL DO I. X. 1934 PIŠE FRANJO B A Š Kakor ostala naša avtonomna mesta, tako je tudi Maribor v poletju 1934 z uveljavljen jem zakona o mestnih občinah dne 23. septembra stopil v novo dobo razvoja, ki se kaže tudi zunanje: dosedanji me ščani postanejo mestni člani, dosedanji župan pred sednik mestne občine itd. Z novim zakonom o mest nih občinah je postala za bodoči Maribor aktualna inkorporacija okoliških občin, ki so pa inkorporacijo odklanjale zaradi javnih dajatev v povečanem mestu in pa ker smatrajo, da so po komasaciji podeželskih občin sposobne za življenje tudi same. Položaj Maribora kot jugoslovanske uvozne in iz vozne točke nam kaže statistika mariborske carinar nice za 1933; življenjske prilike pa statistika upo rabe glavnih živil v istem letu. Preko Maribora smo uvozili 45,007.891 kg blaga v vrednosti 185,075.921 dinarjev, izvozili pa 46,895.033 kg v vrednosti 96,670.402. Uvažali smo železo, stroje, predivo, svilo, bombaž, odpadke tkanin, pločevino, premog in papir, izvažali pa sadje, žive prašiče, zaklano perutnino, jajca, koruzo, hmelj, strojene kože in ekstrakte za strojenje kož. Glavne uvozne zemlje so bile Avstrija, ČSR, Nemčija in zadnja Finska; glavne izvozne pa Avstrija, ČSR, Nemčija, Švica, Italija in na zadnjem mestu Poljska. V prehrani so izdali Mariborčani 1933 za glavna hranila (meso, kruh, krompir, zelje in sadje) skoro 52,000.000 dinarjev; posamezni Mari borčan porabi povprečno na dan 29 dkg mesa, 32 dkg kruha, 25 dkg krompirja, 12 dkg sadja in 21 dkg zelja. Kakor vsako poletje, je tudi letos organiziral Ma ribor vrsto prireditev, ki so ga podale kot središče javnega življenja: zborovanje drevesnicarjev Dravske banovine (2. junija), kongres katehetov (5.—7. ju nija) z vzporedno katehetsko razstavo, XII. kongres jugoslovanskih strojevodij (5. julija), kongres sad nih trgovcev, izvoznikov in sadnih producentov ter kmetijskih strokovnjakov (14.—16. julija), lesnih trgovcev in industrijcev Dravske banovine (12. av gusta), emigrantov, ki se je združil s petnajstletnico pevskega društva »Jadran« (1.—2. sept.), evhari- stični kongres za lavantinsko škofijo, ki je zbral 25.000 ljudi in bil največja manifestacija letošnjega poletja, ter kmetijska razstava Dravske banovine Maribor v jeseni (29. sept.—2. okt.). Izrazito tujskoprometnega značaja je bil poset Ljub ljane Mariboru (24. junija) in tretji Mariborski te den (4.—15. avg.). Mariborski teden je poleg pratra in zaključne prireditve na Mariborskem otoku vse boval tujskoprometno, obrtno, gozdovniško, skavtsko, ženskih ročnih del, siamsko, vrtnarsko, gostilničar- sko in hotelirsko, slikarsko, šolskih ročnih del, akva rijsko in jadralnoletalsko razstavo; osrednji zna čaj vseh razstav je imela vajeniška in pomočniška razstava, organizirana po Slov. obrtnem društvu. Ob- III. Mariborski teden; del siamske razstave Foto Vlasič enem z Mariborskim tednom so se vršile veslaške, motociklistične, plavalne, skakalne, lahkoatletske in nogometne tekme, teniški in sabljaški ter mednarod ni šahovski turnir, kjer sta si delila prvo in drugo mesto V. Pire ter L. Steiner. Narodno gledališče je igralo v mestnem parku Goljino Kulturno prireditev v črni mlaki; v IV. deški šoli pa je bila 3.—12. avg. protikomunistična razstava Pro deo. Tujskoprometno iniciativo sta vodila Tujskoprometna zveza in Putnik, ki je sistematsko organiziral izlete, za katere so mestna podjetja nabavila novi avtokar (Rdeči Fran- ček) in vodil ekspoziture na meji v št. Ilju in v Gor nji Radgoni ter v kopališču Rogaški Slatini. Tuj skemu prometu služi nadaljevanje del na pohorski cesti (na km 4—6 od Reke ter dovozi k Pohorskemu domu in Mariborski koči), povečana elektrarna na Pohorskem domu in elektrifikacija Mariborske koče. V zunanjosti Maribora je bila regulirana Pobreška cesta vzhodno od Dravskega mosta, kjer je bila preko Turkove hiše otvorjena nova zveza od Tržaške ceste na Trg Kralja Petra; razširjena Betnavska cesta med Dalmatinsko in Metelkovo ulico, kanalizirana pa Smetanova ulica med Strossmajerjevo in Vrtno. Na daljevala se je regulacija Aleksandrove ceste, kjer so padli divji kostanji med Trgom Svobode in Prešer novo ulico ter bili razširjeni asfaltni trotoarji od Pre šernove do Tomšičeve ulice. Med novimi stavbami je dobila carinska pošta do skrajnosti avtomatizirano plinsko — prvo v Mariboru — centralno kurjavo. Modernizacijo kurjave in prenovitev zunanjosti je izvršilo Mestno kopališče. Temeljni kamen za pravo slavno cerkev je bil postavljen na Jugoslovanskem trgu in 12. avgusta blagoslovljen po zagrebškem me- tropolitu Dositeju. 19. avgusta je bil blagoslovil I. Umek novi most na Mariborski otok. Istočasno je bil za zagotovitev vode, katere je porabil Maribor v me secu juliju na osebo 165 litrov, dograjen v Betnavi 25 m globok vodovodni vodnjak, čez dravski most so bile popravljene vodovodne in plinovodne cevi. V okolici se je osuševal betnavski ribnik z odvajanjem vode v okoliško prodnato zemljo; s tem bo zopet pri šel ribnik do svojega prvotnega položaja gramozne jame, kar je bil, dokler niso pred 35 leti ponočni zli- kovci napeljali vanj vodo iz jarka ob knezoškofij- KRONIKA KRONIKA Del kmetl|ake razstave v Mariboru Foto M. Japelj skem parku. Udejstvitvi pa se je približala akcija za osebni kolodvor na Teznem. Potem ko so morale nove občine podati svoje mišljenje glede zaželene graditve kolodvora, je akcijski odbor dosegel 8. septembra do voljenje za novi kolodvor, ki bo tretji, južni maribor ski kolodvor. Med akcijami za nove mariborske pri dobitve navajamo akciji: težnjo po mariborski eks pozituri zbornice TOI, za mariborsko radio-relais po stajo in za vrtnarsko šolo iz bivše vrtnarske indu strije Gj. Džamonje. K starejšim akcijam za poklicno posvetovalnico in za vajeniški dom pa so se pridru žila vprašanja šol, kjer se je perečemu magdalen- skemu šolskemu vprašanju priključilo vprašanje nove deške meščanske šole in ženske srednje šole, ki so postale aktualne zaradi prenapolnjenosti obsto ječe deške meščanske šole in realne gimnazije. V kulturnem življenju odgovarja razvoju jugoslo vansko - bolgarskih stikov sestanek za ustanovitev jugoslovansko-bolgarske lige (26. junija) in prvo bol garsko predavanje I, Pamparova (4. junija); zani manju za Lužiške Srbe odgovarja lužiškosrbska aka demija (5. junija). Osrednje mariborsko vprašanje Turkova hiša na današnji Pobrežki Torkova hiša na današnji Pobrezki cesti od severozapada Foto y_ yi?i6 cesti 341 letošnjega poletja pa je tvorila Glasbena matica. Po odloku ministrstva prosvete je postala društvena šola subvencionirana muzička škola Glasbene matice in njen dejanski vodja ravnatelj, ne pa Glasbena matica. Glasbena matica tega dejstva, s katerim bi izgubila svojo glasbeno šolo, ni mogla priznati, zaradi česar je prišlo do krize in do demisije glavnih društvenih funkcionarjev. Na njih mesto so stopili I. Poljanec kot predsednik, J. Malenšek kot predsednik pevskega zbora in Marij Kozina kot dirigent. V pevskem živ ljenju je Glasbena matica uvedla novost: pevske kon certe v mestnem parku, kjer je tudi prvič nastopila (5. julija) novo ustanovljena mestna godba. Oživel je umetniški klub »Brazda« in začel s pripravami za umetniške razstave. Razstavo cerkvenih paramentov so priredile za časa evharističnega kongresa šolske sestre. Zveza kulturnih društev je organizirala kul turni tečaj (tabor pri Sv. Križu) ter ustanovila nove knjižnice v Radencih, Tišini in v Gederovcih. Sokol je pridobil dosedanje igrišče I. SSK Maribora v Ljud skem vrtu; največja njegova prireditev je bil izlet mariborske sokolske župe 9. in 10. junija v Ptuj. Od novoustanovljenih organizacij omenjamo kulturno- politično »Boj« (14. junija). Od znanstvenih organi zacij je Muzejsko društvo arheološko proučevalo Po horje. Zgodovinsko društvo pa je v ČZN izdalo A. Do- larjevo biografijo Karla Glaserja. Glavni poletni dohodki mariborskih organizacij so tombole; in kot poletno značilnost Maribora moramo poudariti tozadevne društvene prireditve na Trgu Svobode. , Športno je najvažnejši mariborski po letni dogodek odstop dosedanjega športnega pro stora I. SSK Maribora Sokolu. I. SSK Maribor ga mo re uporabljati dvakrat tedensko do konca 1935 ter dobi predpravico za izrabo gramozne jame na Tez nem. Mestna občina pa odpiše klubu njegov dolg ter prevzame klubov dolg pri Mestni hranilnici. Med po letnimi športnimi prireditvami so kvantitativno pre vladovale nogometne tekme. Med ostalimi športniki so se uveljavili mariborski strelci na državnih tekmah v Beogradu s prvakom v malokaliberskem streljanju I. Cestnikom; na strelskih tekmah SLD v Radvanju pa je prejel pokal mesta Maribora I. Kovačec. Za olimpijski dan 10. junija so priredili kolesarji vseh mariborskih klubov dirko z zaprekami; 17. junija je organiziral Mariborski kolesarski podsavez 100 km tekmo na progi Maribor—Dravograd—Maribor. Vi šek športnih prireditev za časa Mariborskega tedna je pomenil teniški turnir Maribor—Gradec—Zagreb. Ob 10 letnici mariborskega skavtizma so organizirali julija meseca mariborski skavti v Bistrici skavtski tabor. 30. junija je končal šahovski turnir za prven stvo Maribora, v katerem sta zasedla 1. in 2. mesto E. Kramer in J. Kukovec. 22. junija so se vršile ka- sačke galopne dirke na Teznem, 8. in 9. septembra pa derby meeting istotam. Socialno in gospodarsko označujejo Maribor brez poselni v juliju: 756 moških in 248 žensk, dokon čanje glavnih del na Delavskem azilu, ferialne kolo nije pri šmartnem na Pohorju, na Jadranu pa v Ka- štel-Lukšiču za dečke, v Bakarcu pa za deklice; or- 342 Evharistlčni kongres v Mariboru med pontifikalno mašo pred magistratom Foto I. Lavrenčič ganizacija zadružnega dneva 5. julija po Nabavljalni zadrugi državnih uslužbencev ali borba železničarjev za pridržanje režijskih voznih kart v dosedanjem ob segu. Mariborski gasilci so pričeli akcijo za nov re ševalni avto, poslovalnica zborničnega obrtno-pospe- ševalnega zavoda pa je organizirala tečaje z izpitnimi predavanji za rokodelske pomočnike. V gospodarskem življenju Maribora so bila konec junija definitivno izgrajena Mestna poslopja. V sezoni sadnega izvoza pa je težil producente zastoj sadnega izvoza in nizke cene, kar so pripisovali osrednji izvozni organizaciji »Prizadu«. To je težilo predvsem okoličane; v mestu pa je vihrala vse poletje tako zvana mesarska vojna; Mestno avtobusno podjetje je sklenilo reorganizirati promet z avtomobili in pri tem uvesti med drugim progo preko Glavnega trga v koroški del mesta; zaradi tega in iz higienskih razlogov je sklenila mestna ob čina, da se morajo s 25. junijem preseliti stojnice mesarjev, perutninarjev, sadjarjev in bolgarskih vrt narjev v južno Strossmaverjevo ulico. S prizivom na kr. bansko upravo pa so mesarji uspeli in ostali do danes na južnem Glavnem trgu. V industriji je za čela z delom M. Rosnerjeva tovarna sukna, na Po- brežju je bila dogotovljena K. Thomova tovarna svile, v Radvanju tovarna za umetno svilo Kavčič, Močiv- nik & Co., v obrat je prišla Kolmsteinova tovarna za usnje na Pobrežju, tovarno namiznih prtov, zastorov itd. Bachler & Co. na Teznem je prevzela štora iz Št. Vida nad Ljubljano, v teku pa so akcije za Remer- jevo tovarno finega usnja v Studencih, E. Kleinove tovarne bandaž v Limbušu, H. Schenkove tkalnice na Pobrežju in tovarne za žensko obleko na Teznem. Osebne izpremembe so se izvršile na državnem to žilstvu, katerega vodja je postal M. Zorjan. H kr. ban- ski upravi v Ljubljano premeščenega L. Hacina je nadomestil kot predstojnik mestne policije S. Rado- ševič. Na mesto v ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje odišlega primarija splošne bolnice I. Matka je pa stopil S. Lutman. Zanimanje Maribor čanov so vzbujali in vplivali po svojih oblekah na zunanjost mariborskih ulic številni avstrijski emi granti, ki so pribežali v Jugoslavijo po julijskih do godkih. Pristanek stratosferskih letalcev Cosvnsa in Elsta v ženavljah pa je ostal za Maribor brez vpliva. Knezoskol L Tomažlč blagoslavlja krsto z generalom H. Maistrom pod balkonom magistrata Foto I. Lavrenčič Za vedno pa sta zapustila Maribor Rudolf Maister in p. P. Potočnik. R. Maister je umrl na počitnicah na Uncu 26. julija in doživel 28. julija v Mariboru pogreb, kakor še nobeden Mariborčan pred njim. Vo jaškega vodje Maribora ob prevratnih dneh se spo minja »Kronika« z dvema samostojnima prispevko ma. 20. junija pa je umrl o. P. Pavel Potočnik. Rojen 18. novembra 1880 pri Sv. Urbanu pri Ptuju je vsto pil 4. oktobra 1901 k frančiškanom in študiral v Kamniku in v Ljubljani. Ordiniran 15. aprila 1905 je bil od 1907 učitelj na frančiškanski šoli v Novem mestu, 1920 v Nazarjih, odkoder je prišel v Maribor 1921, kjer je bil prvotno kurat v jetnišnici, nato pa katehet na krčevinski šoli. Ustanovil je katoliško mladino (Danico), prosvetne organizacije franči škanske župnije v Krčevini, Košakih in Orešlju ter Zvezo prosvetnih organizacij za frančiškansko žup nijo; od cerkvenih organizacij sta njegovo delo apo- stolstvo mož KA in Marijina družba za matere. Od prirodnih pojavov omenjamo številne vodomce ob Dravi nad brvjo v Studence meseca julija in strelo, ki je treščila v obliki tako zvane ognjene krogle 11. ju nija v hišo Gozdna ulica št. 14. Vremensko je bilo letošnje mariborsko poletje re lativno hladno in mokro. Aleksandrova cesta z bivšim drevoredom divjih kostanjev (Z dovoljenjem založnice Zlate Brignikove) KRONIKA