n
Izhaja vsak četrtek. Cena maje t K na lo .o. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., ia Amerika in druge tujo drJ&Te 4 K ) vin.) — Posamezno številke se prodajajo po 10 vin.
Spisi in dopisi se pošiljajo i Uredništvu ..Domoljuba", LJubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnino, reklamacijo in in-seratl pai UpravniStvu ..Domoljuba", LJubljana, Kopitarjeva ulica.
V Ljubljani, dne 9. junija 1910.
Leto XXIII.
Ogrske volitve.
Na Ogrskem so prošli teden volili , ii/v državni zbor. O uspehu poročamo na " fdrugcm mestu. Khuen-IIedervari, ki ni Smel pred dobrim pol letom takorekoč fenikogar na svoji strani, je zdaj sijajno "-izmagal. Nasprotniki pomenijo malo fveč, nego nič. Razbiti so med seboj in fee izmed njih jih bo gotovo kmalu pre-, cej skočilo v vladno stranko.
Zdaj pa pomislimo, kako je bilo pred. Košutova stranka je imela večino V državni zbornici. Košut, čegar oče se [je spuntal proti našemu cesarju leta (1848., je bil minister. Nekaj liberalcev Sn katoliška ljudska stranka so šli ž tnjim. Vlada je pritiskala na cesarja, naj za Ogrsko dovoli posebno banko, (naj prizna ogrskim vojakom posebne pravice, tla se tako prične popolna lo-jčitev Ogrske od naše države. Javno se Ije že govorilo, da bo pač nekaj časa, za . življenja našega cesarja, še skupen vla-[dar, da se pa kasneje tudi to pretrga.
Cesar je vedel, da tako ne misli ogrsko ljudstvo in zato je zahteval, naj se uvede splošna in enaka volivna pravica, po kateri bodo res prišli zastopniki ljudstva v državni zbor. Košutova (vlada se temu ni udala; odstopila je. benem se je pa širilo ostudno zabav-janje po preširnih ogrskih listih, češ, fda se cesar ustavlja večini ljudstva, ki !jo zastopajo njegovi poslanci.
Cesar je poklical Kuena, znanega ivšega hrvaškega bana; ta je razpustil bornico; ob ti priliki so ga surovi pri-taši prejšnje vlade obmetavali s knji-jgami in tintniki. Zdelo se je, da ne bo mogel spraviti niti majhne strančice jzase. Kuen je zvit, predrzen in previden. Pripravljal je volitve in zdaj je inagal. Vsa Košutova glorija je uniče-a. JKuen odločno zagovarja zvezo z
Avstrijo, je pristaš skupne banke in skupne armade in v tem oziru torej popolnoma nasproten Košutovemu programu. In vendar je dobil večino, večjo nego jo je prej imel Košut.
Kako je to mogoče? Ali so ljudje kar naenkrat izpremenili svoje prepričanje? Nikakor ne. Volitve zdaj in prej in vselej na Ogrskem ne pokažejo ljudskega prepričanja; tam se volivci in volitve delajo, kakor je vladi všeč. Ko bi bil vodil volitve Košut, bi bila večina njegova; ko bi jih bil Justh, bi bil pa ta zmagal. Volivna pravica je tam silno omejena in vpliv vlade na volitve neizmeren. V vsakem mestu, kamor morajo priti volit marsikje zelo od daleč, vodi volitve od vlade za to postavljeni volivni predsednik. Temu se d& na razpolago vojaštvo, ki mora izvrševati njegove ukaze. Navadno dela tako-le: Preden se začne volitev, se okrog celega mesta napravi vojaški kordon. Vojaki zavarujejo vsa pota in puste vhod samo na dveh straneh odprt: na eni strani za vladno stranko, ki ima svoja znamenja, na drugi za nasprotnike. Če bi imeli nasprotniki zmagati, ukaže volivni predsednik, naj vojaki nasprotnike spuščajo le pomalem, po enega in počasi v mesto, češ, da je nevarnost za poboje. To se zgodi: vladni pristaši pridejo vsi na vrsto. Preden pa prikaplja-jo nasprotniki, je pa volitev že davno končana.
Javno življenje na Ogrskem je silno gnjilo. Judje so na vrhu in ti gredo z vsakim, kdor ima moč. Tako je bilo mogoče, da je Kuen n. pr. zmagal s skoraj samimi Madjari. Več nego polovica ljudi je na Ogrskem Nemadjarov: Slovakov, Srbov, Rusinov, Romanov, Nemcev. Ti so spravili skupaj peščico poslancev. Kuen zna. Kakor je delal svoj čas na Hrvaškem, tako se je izkazal zdaj tudi na. Ogrskem,.
Katoliška ljudska stranka je tudi mnogo izgubila. Zadela jo je pravična kazen, ker je držala s Košutom. Svoj čas so se tudi Hrvatje oklenili Košuta, češ, da se bodo ž njim vred upirali Dunaju. Zdaj je Košut tepen in ž njim po pravici tudi vsi tisti, kateri so se kdaj nanj naslanjali. Hrvaški poslanci v ogrskem državnem zboru bodo pa zdaj skoraj gotovo podpirali tistega Kuena, ki jih je svoj čas po turško zatiral, ko je banoval med njimi.
Iz teh zmed bo rešila Ogre samo pravična volivna preosnova, — splošna in enaka volivna pravica. Če jo bo Kuen izpeljal, potem pomenja njegova vlada res začetek nove, boljše dobe; če je pa ne bo, je pa vsa njegova zmaga samo raketa, ki se na kratko zasveti v zraku, pa pade na zemljo malo pepela.

Političen pregled
anannr-inrini it ir—ir-ii—st—sr-in
DRŽAVNI ZBOR.
Ker je sklenila seja klubovih načelnikov, da se da odsekom kolikor mogoče veliko časa, da rešijo o pravem času svoje delo, je bila tudi pretekli teden samo v petek seja državnega zbora. Na dnevnem redu je bil vladni načrt glede ustanovitve c. kr. vojnega zbora in vladna predloga o prepovedi ženskega nočnega dela v industrijskih podjetjih. Prvega je zbornica izročila bram-benemu odseku, drugo je pa sprejela brez posebne debate tudi v drugem in tretjem branju.
Kot se zdi se pripravljajo zelo važni dogodki za avstrijsko politiko. Češki agrarci vstrajajo še vedno pri tem, da se mora rešiti narodnostno vprašanje y celi državi in ne samo na Češkem. Zali
to nameravajo predložiti zbornici načrt okvirnega zakona za vso Avstrijo, kot ga je izdelal poslan. Bukvaj, in ki naj bi uredil narodno vprašanje v celi dr žavi. V ta namen so sklicali konferenco vseli čeških poslancev, h kateri so povabili tudi češke soc. demokrate, da se posvetujejo o nameravanem zakonu. Češki soc. demokrati so se posvetovali z drugimi soc. demokratičnimi poslanci in sklenili, da se teh konferenc udeleže. Slovanska Enota je sklenila počakati uspeha teh konferenc in sklepati o okvirnem zakonu šele potem. Če se ta predlog vloži je seveda odvisno od tega, kako stališče zavzame o njem Slovanska Enota. Upanje je, da bi bil tak narodnostni zakon sprejet, ker so tudi Poljaki zanj. Gotovo je, da stojimo pred dogodki, ki bodo dali vsej notranji politiki v celi naši državi čisto novo smer. Umevno je, da gledajo Nemci z nekim strahom v bližnjo prihodnjost, ker bi jezikovni zakon končal njihovo krivično gospodstvo posebno na Koroškem in Štajerskem.
Poslanec Hočevar je vložil nujni predlog, naj vlada da čimprej izdatno podporo in odpiše zemljiški davek za dve leti onim posestnikom v občini Šmarjeta na Dolenjskem, katerim je toča pred kratkim napravila škode za okoli 60.000 K. Poslanec Povše je pa stavil nujni predlog za državno podporo posestnikom iz Badoliove vasi, ki jim jo požar uničil poslopja in poškodoval sadne vrtove.
Odseki.
Proračunski odsek je sprejel proračune železniškega, poljedelskega, na-učnega in pravosodnega ministrstva. Pri razpravi o proračunu železniškega ministrstva so vsi govorniki grajali železniško upravo, ki sicer požre velikanske vsote, a si kljub temu slabše, kot je, ne moremo misliti. Proračun železniškega ministrstva izkazuje sicer 70 milijonov prebitka. Toda upoštevati je treba, da je vlada vpisala ocl 236 milijonov, ki jih država potrebuje za obresti in amortizacijo dolgov državnih žclez-nic, samo 30 milijonov mod izdatke železniškega ministrstva. Drugo je postavila deloma v proračun državnih dolgov, deloma pa hoče pokriti z že dovoljenim posojilom. Če torej odštejemo letošnji prebitek od obresti in amortizacije, ki niso v proračunu železniškega ministrstva, ostane še okroglo 160 milijonov, ki jih mora država od drugod pokriti. Za lansko leto je doplačala vlada skoraj 115 milijonov. — Odsek je odločno zavrnil misel, da bi se prodale državne železnice, ker bi imela država pri tem velikanske izgube. — Poslanec Zitnikjc grajal vlado, ker ni storila po-k°™kov, da bi se gradila dalmatinska zeleznica. Zahteval je tudi naj se čimprej grade drugo kranjske železnice, ter nastopil proti nestrpnosti nemških železniških uradnikov
Proračun poljedelskega ministrstva izkazuje 37 milijonov izdatkov in dva milijona dohodkov. Važnejši izdatki so: za gospodarski in poljedelski po-
uk 1,536.000 K, za povzdigo poljedelstva 6,102.000 K, brezobrestna posojila za obnavljanje vinogradov 400.000 K, za melioracije (uravnave voda, vodovode itd.) 12,400.000 K, za konjerejo 5,969.300 kron. Poslanec Žitnik je zahteval, naj se zopet vpelje pouk na gozdarski šoli v Idriji, naj se urede razmere državnih gozdnih delavcev, ter naj se vpelje pouk vojakov v poljedelstvu, kot jc v nekaterih garnizijah že vpeljan.
Naučno ministrstvo izkazuje skoraj 86 milijonov primanjkljaja. Glede novih vseučilišč je sprejel odsek resolucijo, ki naroča vladi, naj dela priprave za ustanovitev novih vseučilišč. Več se bo govorilo o tej zadevi, ko pride v zbornici na dnevni red vladna predloga glede laške univerze. Poslanec Žitnik je omenjal krivic, ki se gode Slovencem na polju ljudskega šolstva zlasti na Koroškem, ter grajal vlado, da celo s šolami uganja politiko. Zahteval je tudi, naj vlada enako skrbi za slovenske srednje šole, kot za nemško.
Zelo burna jc bila razprava o proračunu pravosodnega ministrstva, čemur se pa ne čudi, kdor pozna krivice, ki sc gode nenemškim narodom pod ministrom Hochenburgerjem. Proti proračunu so glasovali Jugoslovani in soc. demokrati.
Seja klubovih načelnikov je sklonila, da prične zbornica z razpravo o proračunu prihodnji petek. Zbornični predsednik je dobil pooblastilo, da uredi razpravo in določi okrajšani čas za govornike. Dr. Korošec je protestiral proti temu, da bi se omejeval govornikom čas.
V finančnem odseku je podal finančni minister precej jasno sliko o naših financah. Za lotos primanjkuje krog 70 milijonov. Kmalu pa bomo rabili 90 milijonov za socialno zavarovanje in 90 milijonov za armado. Finanč-.ni minister je izjavil, da za te prihodnje potrebo še ne bo predložil davčnih predlogov, ker je treba najprej pokriti sedanji primanjkljaj. Zato naj odsek sprejme finančne predlogo, ki jih je stavila vlada, ali pa naj izdela novo.
OGRSKO.
Pri volitvah v državni zbor so popolnoma pogoreli radikalci, ki so vodno sanjali o samostojni Ogrski, Košut, Justh in tovariši. Tako sijajne r.magc menda niti Khuen sam ni pričakoval. Kolikor je izidov do sedaj znanih, je dobila njegova stranka že 241 mandatov (vseh jc 413), torej že precej nad polovico. Drugo vladi prijazne stranke bodo gotovo dobile toliko mandatov, da bo štela vladna večina krog 300 poslancev. Volitve so se pa seveda tudi vršilo tako, kot jih zna urediti samo Khuen. Godila so se v nebo vpijoča nasilstva. Pomagat, so bli šli celo avstrijski vojaki, zaradi česar so precej ropotali poslanci v proračunskem in brambnem odseku. Slovakov na nekaterih krajih kar enostavno niso pustili v mesto, kjer so se vršile volitve. S tem, da je zmagal
Khuen je utrjen dualizem in seveda tu. di skupna banka. Delegacije bodo tudi zborovalo in država dobi svoje potni,, ščine. Khuen je storil zelo modro, da je privezal t udi. katoličane nase s tem, (ja jo imenoval grofa Zichya za naučnega ministra. Ta je sedaj že izjavil, da ^ katoliške interese ni pod novo vlado nobene nevarnosti. Zato so tudi katoli-čani glasovali za vlado, ki pa ni mnogo manj liberalna, kot prejšnja, proti kateri so bili v opoziciji. Mi, ki poznamo Khuena, ne moremo pričakovati od nje-gove vlade nič prida. Njegova zmaga pomenja le obnovitev stare liberalne stranke, nikakor pa začetka demokva- t tične dobe. Za predsednika državnega zbora že kandidirajo grof Tisza, Per-czol, Kabos in Markus. Državni zbor ho otvoril cesar sam 21. t. m. s prestolnim govorom. V poletnem zasedanju ho rešil državni zbor indemniteto, rekrutno predlogo in trgovinske pogodbo.
HRVAŠKO.
Novo volivno reformo je cesar že_ sankcioniral. — Katoličani so pričeli izpoznavati, da jim je treba politično, organizacije. Zato so pričeli snovati stranko, v katero bi lahko vstopili vsi Hrvati, kateri še res katoliško mislijo.
Videti jo tudi, da se bo ustvarila v saboru močna opozicija proti sedanji mažaronsko - koalicionaški vladi. Iz čiste stranke prava izstopijo dr. Josip in dr. Vladimir Frank ter dr. Elegovič, ta se tako omogoči pravašem pod vodsv vom dr. Mile Starčevičevem vstop \ stranko. Mažaronski nameni bana To-mašiča so res že tako očiti, da bi morali zediniti v odpor vse domoljubne hrva-ške stranke. Močne opozicije bi morala J biti vesela tudi koalicija, ker bi ban ve-1 del bolj ceniti njeno pomoč, in bi jo no d rabil več kot igračo in tiral k naj.-ra-1 motnejšim dejanjem.
BOSNA.
Vzrok cesarjevega potovanja v § Bosno je bilo baje izseljevanje Molia- ' medancev iz Bosne. Upajo, da bo cesarjev obisk uplival pomirjevalno na mohamedance, in da se izseljevanje omeji. Bosenska vlada bo seveda izrabila cesarjev obisk zase. Cesarjeva pohvala za sprejem in za to, kar so mu pokazali, ji bo služila v opravičenje njeno Srbom in predvsem Mažarom prijazne politike. — Kot se sliši, namerava cesar Bosno v kratkem času oMi-cati za kraljestvo. — Sabor jc sklican na 15. t. rr

BALKAN.
Spor radi Krete šo vedno ni končan, dasi so trudijo velevlasti, da bi ga mirno končale. Turki so sedaj zelo razburjeni, ker mislijo Grki poslati na Kreto komisarja. Turška vlada je protestirala proti temu pri velevlastih, 1<> so obljubile, da nc bodo potrdile nobenega grškega komisarja na Kreti. -Komaj so udušili Turki albansko vstajo, že je albanski pretendent, princ Ghika zopet udri v Albanijo in poizku-
ga zanetiti nov upor. — Poslanski klub srbskih narodnjakov je predložil vladi resolucijo in načrt izpremembe srbske ustave. Zahtevajo, naj skliče vlada narodno skupščino, ki bo sklejoala o tej izpremembi.
KITAJSKO.
Pripravlja se velika revolucija pro-fti sedanji vladarski hiši. Revolucionarji so pozvali celo tuje poslanike, naj jim pomagajo, ker bodo drugače tujce po-piorili.
Črna isna.
Zgodovin, povest. — Priredil Javoran.
(Dalje.)
»Kam neki pojdeš? — Pa vsaj ne na Dunaj?« je začel radovedno vpraševati krčmar.
»Ne. — V Briksen do škofa sem namenjen; in ne odneham prej, da pridem do njega.«
»Kakšne pa so sedanje razmere? Ali je vse v redu?«
»Izvrstno. Vsi blejski podložniki so pripravljeni; le migljeja je treba, pa bodo udarili vsi kakor en mož. — Gorjanci stoje neomajno za svoje pravice; Bohinjci so trdni kot skala. Naša zveza je velika; zato gorje gospodi, če udarimo! Primernega orožja seveda nimamo ravno preveč, vendar se nam ni treba ba-|ti, ker smo dobili nov prah, katerega bomo dali duhati graščinskemu val-petu in biričem —• smodnik; pri Mohor-ku je zaloga.«
»O, poznam ta prašek; pristave bodo letele v zrak, da bo veselje gledali.«
»Po vseh vaseh vre; vse je zmenjeno, vse dogovorjeno. In prav je tako! Kako dolgo naj še prenašamo ta jarem. Breme, ki nam ga nalaga graščak, ije postalo pretežko; krivice so tako ve-llike, da vpijejo v nebo za maščevanje. ,— Pogumno v boj za pravico in gotovo bomo zmagali, saj nas je veliko: Kup-iljenik, Crešnjica, Gorjuše, Nova vas, IStudor nam bodo poslali zdatno število krepkih mož. — Z Javornika še nisem dobil natančnega poročila.«
»Tja bom pa jaz šel v kratkem. Sicer se mi pa zdi, da sem nedavno slišal, da so z veseljem pozdravili naš poziv. — Sicer pa Štefan, kaj je z našo pritožbo pri škofu?«
»Ne vem. Dva meseca sta že minila, pa še nismo dobili odgovora. Nekateri pravijo, da so se najbrž pisma izgubila ali pa jih je kdo prcstrigel, da niso prišla v prave roke. — Vidiš Peter, ravno to je vzrok, da grem zopet na pot. Nesel bom namreč novo pritožbo v Briksen. Pri sebi imam pismo na škofa, ki mu ga bom izročil osebno in počakal odgovora. —= Če se na ta načjn
ne bomo mogli rešiti trdosrčnega Hart-mana, potem pa udarimo; sledila nam bo cela dežela. Imam namreč pri sebi še drugo pismo, ki bo romalo med kmete in jih navduševalo za boj.«
»Kje imaš pismo, Štefan?«
Možek je molčal, namesto odgovora je sezul čevelj z desne noge in ga položil na mizo. Nato je segel v krošnjo, ki je počivala v kotu za mizo, in prinesel iz nje male klešče. S temi je spretno privzdignil notranjo čevljevo podlogo in na površje se je prikazalo nekaj zmečkanih in deloma umazanih listov.
»To je pa res listnica, ki bi je ne našel nihče«, se je dobrovoljno smejal krčmar.
Možek se ni dosti zmenil za krč-marjeve besede. Globoko zamišljen je razprostiral in pregledoval posamezna pisma in slednjič dal eno krčmarju in mu rekel:
Krčmar je vzel v roko pismo, naslovljeno na briksenskega škofa in ga bral z motrečim očesom.
»Pismo je zopet pisano v priliki; to pa za vsak slučaj, če bi prišlo v neprave roke.«
»Razumem«, je odgovoril Peter; »vrši se ženitovanjc. Ženin je kmet, nevesta pravičnost.«
Nato je bral pismo napol glasno.
»Ljubi — ljubljeni stric! Strašno nam je hudo, ker se ženitovanje tako dolgo zavlačuje. Ženin je pripravljen in nestrpno čaka; nevesta pa že ni pisala nekaj tednov. Prosite jo, naj stori vse, kar more, da čim preje dobi dovoljenje za možitev. Ženin je že napravljen v svatovsko oblačilo in starešina je povabil vse njegove brate na ženitovanje. Za krepko in zdravo godbo bomo mi poskrbeli, ravno tako za primerno petje. — To bo krasno ženitovanje, kakršnega še ni gledal blejski kot. — Dragi stric! Vaša suknja je že v delu; zagotavljam vas, da vam bo imenitno stala. Samo to vas prosim, da se sedaj nikar ne strašite nobenega truda, am-_
pak skušajte urediti vso stvar kakor hitro mogoče; zakaj prišel je čas! — Takoj nam odpišite, da bomo vedeli, kakšnega mnenja je nevesta in kdaj pride. Pozdravite vse znance! Novega tukaj ni nič. Z graščino se dobro razumemo. Gospoda namreč resnično skrbi za dobrobit svojih podložnikov. Vas iskreno pozdravljamo vaši zvesti nečaki
Janez, Tone, Andrej.«
Krčmar se je nekoliko namuzal. Zraven podpisanih je pritisnil še svoje ime »Peter«; nato je rekel:
»Pismo je iimenitno sestavljeno, Kdo ga je napravil?«
»Kdo drugi? — Sam sem ga sestavil«, se je odrezal možek. »Poglej še to pismo, katero bom nesel škofu!«
Krčmar je vzel v roke obširno pismo, naslovljeno na briksenskega ško-I fa, in ga bral z motrečim očesom.
Pismo je izražalo najprej globoko vdanost blejskih kmetov do prevzviše-nega vladike; pokazalo je, da znajo ljubiti in spoštovati svojega vrhovnega gospodarja in da se znajo pokoriti tudi pravičnim zahtevam graščinskega gospoda. Toda kakor je začel počenjati neusmiljeni Hartman s svojimi podložniki, presega vse meje pravičnosti in človekoljubja. Krivica se je začela oblastno šopiriti, pravica pa tiči v ko-, tičku. Vedno večji davki se nakladajo ubogemu trpinu; tlaka se množi z vsakim dnevom; dobro bi bilo, da bi kmet delal neprestano le za graščaka, a poleg tega mora še prenašati cel dan bridke udarce valpetovega biča. — Ker se kmetje zavedajo, da je briksenski škof dober gospod, lci se bo gotovo potegnil za svoje podložnike, zato ga prosijo pomoči iz te stiske; naj jim pomaga odstraniti Hartmana in na Bled naj pošlje pravega gospodarja — dobrega gospodarja Andreja. To je vse drug mož, ki bo imel srce za svoje podanike, in ti mu bodo zato vdano in i veseljem služili. — Nadalje omenja pismo veliko nevarnost, ki preti Kranjski — turško povodenj. Dober gospodar bi jih ščitil pred Turki, sedanji graščak jih pa sam izžema; kako naj se potem branijo pred tujim sovražnikom, ko nimajo zaveznika niti v svojem gospodarju. — Tako je obširno pismo obrazložilo vse neznosne razmere ubogih" lcmetov-trpinov in na koncu je še enkrat izrazilo popolno zaupanje v pomoč dobrotnega cerkvenega pastirja.
Krčmar je prebral pismo in po kratkem molku rekel:
»Nimam dosti upanja, da bi prol-. nja imela kaj uspeha.«
»Meni se pa ne zdi tako neverjetno«, je pristavil možek. »Sicer pa najsi že bo kakor hoče; to smo storili, da nam ne poreko, da smo samo nagajivcl in da se samo puntamo ter gospodo sovražimo iz dna duše. — Mi smo za pravico. Tudi med gospodo so pravični možje, kakor je na primer gospod A,ndrej, |in tudi, briksenskemu iškofu
a?
ne moremo prav ničesar očitati, samo spoznati mora te krvosese, ki celo njemu izpod kupuje i o veljavo in nas odirajo in zatirajo; zato moramo pa mi poskrbeti, da jih spozna.«
»Ali meniš, da se nam bo posrečilo pregnati Hartmana?«
»Ugodno priliko imamo, ker je ravno sprt s sosednimi graščaki zaradi meje posestva. Upam, da ga na ta način izpodrinemo; Andreju sporočimo svojo željo, naj se vrne in sicer tedaj, ko bo Hartman dalj časa z doma. Brilc-senski kapitel bo vsled pisma in krivic rad priznal izpremembo, dasiravno si ga kar mirno ne upa odsloviti.«--
»Kdaj odpotuješ?« ga je -vprašal čez nekaj časa krčmar.
»Nemara še danes — prav gotovo pa jutri«, se je odzval možek.
»In ali imaš vse potrebne potne listine?«
»Kajpada. S tem sem vedno dosti preskrbljen. Zaradi ogleduhov potujem vedno kot krošnjar. Z osebnim in kroš-njarskim listom izhajam povsod. Kroš-njarski potni list mi dovoljuje v vse
avstrijske dežele.--Še nekaj bi se
rad pomenil s teboj, preden odpotujem. Peter, kako je s »krvavo koso?«
»Kolikor vem, jih je v to zvezo že pristopilo zelo veliko.«
»Čudno je, da se jo tako oklepajo, dasi so pogoji zelo težavni.«
»Da, glavni pogoj je: žrtvovati se popolnoma za teptane pravice brez ozira na svoje življenje. Zmagati ali pasti. Obupni boj do zadnje kapljice krvi! . . . Če kmet podleže, ne sme nihče priti živ iz boja. Polog tega se zaveže vsak član, izpolniti vsakojake ukrepe vodstva, pa najsi bo s tem združena tudi nevarnost za življenje.«
»Da bi vsaj ne postali preveč neprevidni? Število Članov se mi vsekakor zdi že preveliko.«
»Vsak mora priseči, da bo o vsem molčal ko grob, da bo ostal zvest zvezi in da se popolnoma podvrže sodbi zvezinega nadzorništva . .. Izdajic »kr-
vava kosa« ne pozna; in če bi tudi kdo hotel biti izdajalec, bi ne mogel biti
dolgo.----Sploh pa vsak ve samo
to, kar je prisegel, načrti vodstva so mu neznani.«
»Ali je vodnik zvoze še vedno oni stari Zemljan?«
»Glavno vodstvo ima pravzaprav tisti samotar — saj ga poznaš, možič-ka z okroglim obrazom — ki prebiva v ogljarski koči na Kupljenku; prvi njegov zaupnik je seveda Zemljan.«
»Povsem mi pa ta igra vendar ne ugaja. Kranjska narava ni za to; toda v božjem imenu! — Nekaj ti moram še razodeti: zdi se mi, da včasih koga kar s silo tirajo v zvezo.«
»To pa že ne more biti res. Prisega velja samo, če jo popolnoma prostovoljna.«
»To je res; a imajo posebna skrivna sredstva, s katerimi znajo vplivati na gotove osebe, zlasti na odslužene vojake, da jih pridobe zase.«
»O tem pa jaz prav nič no vem, Štefan.«
»Jaz pa.--Pred kratkim je izginil z Brd mlad mož, ki so je v prejšnjih svojih letih boril na južnoštajerski meji proti Turkom. Izginil je pod ne baš navadnimi okoliščinami. — Neka črna žena v beli obleki se je prikazovala dalj časa ponoči, zdaj tu, zdaj tam in strašila ljudi. Nekega večera je prišla kar dvakrat zaporedoma pred Bre-garjevo hišo — Bregar je namreč oni mož, ki je izginil. — Ker ni veroval v duhove, ampak je mislil, da je to le delo kakega zlobnega človeka, je zasledoval črno ženo, da bi jo razkrinkal. In od tega časa ga ni nihče videl. Poslal je samo še svoji ženi pismo, kjer pravi, da ga je črna žena vzela s seboj in da mora izpolniti neko tožko dolžnost, — v življenju da ga najbrž nikdar več ne bo domov. Popolnoma sem prepričan, da je vsa ta zgodba v zvezi s »krvavo koso«. — Iz tega pa izprevi-devam, da gre stvar že predaleč. Človek ima tudi dolžnosti do svoje družine, katero ne sme pahniti v nesrečo.«
»Res je, kar praviš, Štefan, ampak veruj mi, da pri tej dogodbi »krvava kosa« nima prav nič opraviti. — Noben slučaj mi ni znan, da bi bili koga sili. li v zvezo, — ravno nasprotno, vodstvo postopa pri sprejemu novih članov j a* ko oprezno in zaupljivo. Sicer res opazujejo ljudi, in če najdejo kakega sposobnega ,ga tudi porabijo; toda pre-. den se trajno odloči in vstopi, mora prestati dolgo in težko izkušnjo.«
»In če je kdo enkrat v zvezi, ali po--tem ni nobenega pomočka več, da bi zopet izstopil?«
»O, pač — vodstvo lahko vsakega' odveže od prisege. Kolikor mi je zna-, no, je tudi to v pravilih.«
»Potom moram pa na vsak način' govoriti z voditelji. Usoda Bregarji vo družine na Brdih me zelo boli; moram: ji pomagati. — Peter, ali hočeš podedovati, da bom mogel govoriti z onim samotarjem ali pa z Zemljanom?«
»Iz vsega srca rad, Štefan. — Zeim Ijan se zdaj drži na Selu pri Krištelju. Prav lahko ga boš našel. Pokaži nm samo tale belič, pa bosta precej najbolj zaupna prijatelja.«
Pri teh besedah je prinesel krčmar iz žepa denar posebnega kova in ga pj-. dal možku.
Štefuljček se je poslovil in odšel proti Selu. — Brez posebne težave ji) našel še isti večer Zemljana. Povedat mu je na dolgo in široko vso zgodbo o izgubljenem Bregarju, toda Zemljan je odločno zanikaval, da bi »krvava ko, sa« imela kaj opraviti s tem dogoiln kom. — Možek ga je vprašal še o samotarju na Kupljenku, a Zemljan mu ni mogel dati določnega odgovora, češ, da je izginil že pred štirimi tedni in da' nihče ne ve, kam je šel. — Možek je neverjetno zmajeval z glavo; a v srcu jo bil vedno bolj prepričan, da je vendarle »krvava kosa« odvedla Bregarja. Kei* se mu je mudilo v Briksen, žal, ni imeli več časa, da bi stvar nadalje preiskavah Potolažil so je s tem, da bo rešili zagonetko potem, ko se vrne.
(Dalje prih.)j
RHZGLED PO DOMOVINI

Zadružna zveza v Ljubljani je imela dne 30. majnika svojo letno skup-šči no. Pomembna je letošnja skupščina tembolj, ker bode preteklo letos deset let, odkar se je ustanovila zveza zadrug »Gospodarska zveza«, iz katere je izšla čez nekaj let »Zadružna zveza«. Tedanja »Gospodarska zveza« je imela ob svoji ustanovitvi 32 zadrug, danes pa po desetih letih združuje »Zadružna zveza« večjidel vse slovenske in hrvatske zadruge, 543 po številu. Zadružna misel je zmagala na Slovenskem. Ko se je pričelo zadružno gibali
njo pri nas, tedaj je kmalu slovensko ljudstvo uvidelo, da more iskati le v zadružništvu gospodarske rešitve. Liberalci so bili edini, ki niso razumeli gospodarske organizacije, a vspehi »Za-druž. zveze« so tudi trdoglave liberalce prepričali o nasprotnem. Liberalci so pričeli, čeprav iz političnih ozirov, a vendar, snovati zadruge. Kolika sprememba tekom 10 let! Kakor povzamemo iz skupščinega poročila, je »Zadružna zveza« tudi v preteklem letu napredovala; ustanovila je 33 novih zadrug, na novo pa je pristopilo k »Zveze« 15
že obstoječih zadrug, odstopilo pa jili je 21, tako, da se je število »Zvezinili« članic lani pomnožilo za 27. Zlasti novoustanovljenih zadrug na Kranj/ skem je razvidno, da obrača »Zadružna; zveza« veliko skrbi za povzdigo živino ^ reje in kmetijstva sploh. Delo »Zveze« je preveliko, da bi se dalo voditi še sa^ mo iz Ljubljane; ustanoviti so se mora-i li pododbori za Štajersko, Istro, Dalma-i cijo in Koroško. Ker zadružna organi-; zacija vedno bolj prodira, je potrebno vedno več delavnih moči. Tudi na iz-1 obrazbo »Zveza« ni pozabila. Priredila
(je tečaje na deželi, knjigovodski tečaj ,v Ljubljani in drugod in s svojimi [močmi pomagala »Zadružni šoli« v (Ljubljani in »Mlekarski šoli« na Vrh-i niki. Narodni Gospodar je izhajal v 2000 izvodih. Najvažnejša naloga »Zveze« pa je revizija, to je nadzorstvo nad ivsem poslovanjem včlanjenih zadrug, aievizij je bilo leta 1909 izvršenih 278, itorej nad polovico. Kako ogromno delo izvršuje »Zveza«, kaže pisarniško poročilo. Tekom enega leta je došlo 18.182 idopisov, a »Zveza« je odposlala vseh klopisov čez 21.000. Denarni promet je r/našal 84,956.334 K 30 h, deleži 280.830 ikron, jamstveni znesek 1,852.600 K, vloge članic 11,962.691 K, stalne vloge ti ,256.277 K, krediti 12,487.561 K. Čisti ilobiček prihaja le iz razlike obrestne mere posojil in vlog, a ta razlika je ikomaj pol odstotka ali celo le četrt, odstotka. Čisti dobiček znaša 6839 K 74 vinarjev. Delovanje »Zveze« je nadzorovalo nadzorstvo v 12. sejah. Načel-stvo kakor nadzorstvo je delovalo bre-plačno. Na skupščini se je storil še en ivelevažen sklep. Ustanovi se v Ljubljani zadružna banka. Tako se bode mogla »Zadružna zveza« v vsakem oziru razviti do najvišje stopinje. »Zadružna zveza« je postala v teku 10 let gospodarska organizacija, ki je rešila naše Jjudstvo oderuštva, povzdignila produkcijo kmetijstva in danes vodi tako-rekoč gosp. razvoj vseh jugoslovanskih dežel. Po skupščini je bila seja odbora, na kateri se je sestavilo načel-.fltvo sledeče: predsednik dr. J. Evang. Krek, prvi podpredsednik kanonik Josip Šiška, drugi podpredsednik stotnik ,v p. Matija Kump, načelstveni ravna-,telj Franc Traven, prisedniki župan A. Belec, profesor dr. Jos. Hohnjec, dr-ižavni, poslanec Matko Laginja, stolni /vikar Janko Jovan, profesor dr. Antc lAlfirevič.
Letošnji novomašniki. Letos bodo Smeli novo mašo sledeči gospodje iz IV. deta: Cegnar Janko v Stranjah pri Kamniku dne 17. julija; Drešar Ivan v Komendi pri Kamniku dne 24. julija; tKanduč Franc v Idriji dne 17. julija; IKapš Rudolf v Toplicah dne 24. julija; Nastran Franc v Vodicah, Rupnik Karol v Črnem vrhu dne 24. julija; Snoj 'Andrej v Lescah dne 24. julija; Švi-gelj Viktor na Brezjah dne 18. julija; iVerce Jožef v Dobrničah dne 24. julija;
III. letnika Erzin Leopold v Šmart-nem v Tuhinju dne 24. julija; Klopčič (Jožef v Železnikih dne 17. julija; Muren Jožef iz Velikega Orehka; Oberstar [Ignacij na Brezjah dne 16. julija; Per-!čič Mihael v Kranju dne 24. julija; Ro-igelj Jožef v Velesovem dne 17. julija; Išmit Franc v Ribnem dne 11. septem-Dra.
Vinogradniški tečaj. Kmetijska šo-Ja na Grmu priredi dne 13. in 14. ju-mija t. 1. vinogradniški tečaj s sledečim sporedom: V ponedeljek, dne 13. ju-aiija, popoldne od 2. do 4. ure: Najvažnejša poletna dela v vinogradu; trtni Škodljivci. V torek, 14. junija, dopoldne od 9. do 11. ure: Zeleno cepljenje in
ravnanje s cepljenimi trtami. Izbira dobrih gumijevih trakov. Praktično razkazovanje in vaje v zelenem cepljenju. Popoldne od 3. do 4. ure: Praktično razkazovanje raznih škropilnic in vaje v poletnih delih v vinogradu v Ce-rovcili. Razkazovanje raznih škropilnic in žveplalnikov. Vaje v zelenem cepljenju. — Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjskega povrne ravnateljstvo stroške za pot, in sicer le za železnico do Novega mesta in za hrano 2 K na dan. Kdor se želi udeležiti tečaja, naj se priglasi ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu. Ob priliki ie-čaja še razdele med udeležence tudi zeleni cepiči.
Umrla je v Preski dne 4. junija sestra prevzv. gospoda knezoškofa Mar. Jeglič. Pogreb blage ranjke je bil v ne-doljo popoldne. Mnogoštevilna udeležba pri pogrebu je pričala, kako je bila ranjka obče spoštovana. Počivaj v miru!
Cerkveno odlikovanje. Nikolaj vitez Gutmanstal, c. in kr. poslaniški tajnik in graščak, je odlikovan s komtur-nim križcem reda božjega groba z zvezdo.
Za pogorelce v Lancovem je daroval cesar 1000 kron in notranje ministrstvo 8000 K.
Zborovanje slovenskih krščansko-socialnih železničarjev se je vršilo v Ljubljani dne 29. majnika. Na zborovanje so prišli tudi državna poslanca dr. Krek in dr. Žitnik, deželna poslanca dr. Zajec in Piber ter dr. Sclnvei-tzer. Na zboru so se sklenile po poročilu poslanca Pibra resolucije v prid varstva železniškega delavstva.
Cepljenje koz se je pričelo v ljubljanski okolici sedaj, ko imajo ljudje ravno največ dela. Kako naj delavni dan gre iz doma mati! V takem času bi bilo pač dobro, da bi se vršilo cepljenje v dnevih, ko že itak ljudje počivajo od dela in pridejo v cerkev — v nedeljah. Pri tej priliki bi bila pač dana tudi zdravniku prilika, storiti kaj za pouk materam. Priznati moramo, da doslej v tem oziru naši okrožni zdravniki niso dosti storili. Da Čuti ljudstvo samo potrebo poduka od zdravnika, se je takoj pokazalo, ko je v Št. Vidu pričel dr. Drč s predavanji. Matere se jih udeležujejo v velikem številu in le želeti je, da bi g. zdravnik nadaljeval tako svoje započeto delo.
Dopastl povodom žetve. Na podlagi ministrske odredbe dobe vojaški dopust v času žetve: a) lastniki in najemniki velikih kmetij in sinovi ali vnuki lastnikov in najemnikov; b) sinovi, svaki, vnuki lastnikov malih in srednjih kmetij; c) kmetijski delavci, in to zlasti oni, ki so v zadnjem letu vojaške službe. Dopust se redno dovoli za tri tedne. Vojaki se odpuste v civilni obleki in dobe nakaznico za pravico znižane vozne cene na železnici.
Izpred porotnega sodišča. Pred novomeškimi porotniki je sedel na zatožni klopi Jurij Goleč iz Štajerskega, kjl je že celih 30 let presedel v raznih
zaporih. Topot je bil tožen zaradi požiganja. Obsojen je bil na deset let ječe. — Antonija Košmerl iz Retij pri Loškem potoku jc bila tožena radi deto-morstva. Obsojena je bila na tri leta ječe. — Pred ljubljanskimi porotniki .sta se morala zagovarjati že večkrat obsojeni Ivan Pavlič in njegova mati Frančiška, oba z&radi tatvine. Iv. Pavlič je bil obsojen na triletno ječo, njegova mati pa na enotedenski strogi zapor. — Veliko pozornost je vzbujala v Ljubljani razprava proti delavcu Rejcu iz Idrije, ki je bil osumljen, da je umoril svojo ženo. Rejčeva žena je bila po izpovedbi vseh prič zelo dobra, tiha in potrpežljiva žena. Rejc se je svoje žene naveličal in jo začel sovražiti. Pre-tepaval jo je pogostokrat in zaničeval, kakor je le mogel. Slednjič jo nekega večera pelje ven ob Idrijci in jo pahne v vodo, kjer je utonila. Dejanje je trdovratno tajil. Bil je obsojen na smrt. Po razglasitvi smrtne obsodbe šele jo priznal svoj grozni čin.
Odborova seja Orlov se je vršila dne 5. junija v Logatcu. Seje se je udeležilo nad 100 Orlov v kroju, zastopnikov telovadnih odsekov.
Premovaiije govedi simodolske pasme za ljubljansko okolico in za Notranjsko sploh priredi c. kr. kmetijska družba kranjska s pomočjo državne podpore v četrtek, dne 16. junija t. 1. dopoldne ob devetih v Podsmreki na posestvu gospoda Ivana Kanca, p. d. Gorjanca, ki leži šest kilometrov od Ljubljane na državni cesti Ljubljana-Vrhnika. K premovanju bo dopuščena goved simodolske (rumenkasto- in be-lopisane) pasme in goved domače reje, ki izvira od simodolskih bikov. Na tem premovanju se bodo izjemno delila tudi darila za vole čiste in križane simodolske pasme. Darila za vole so določena le za pare. Vole je najbolje pri gnati vprežene, ki se postavijo po dr žavni cesti ob Kančevem posestvu. Kančevo posestvo leži deset minut oddaljeno od železniške postaje Brezovica, kjer prihaja in odhaja veliko osebnih vlakov južne železnice in železnice Ljubljana-Vrhnika, zato je kraj premovanja tudi zelo priličen tistim ki se zanimajo za premovanje ali za živinorejo, četudi se ne udeleže s svojo živino premovanja.
Zahvala. Zahvaljujemo se najpri-srčnejše v imenu romarjev, ki so se vozili z romarskim vlakom k Mariji Pomagaj na Brezje in Bled dne 30. in 31. maja 1910 č. gospodu Ivanu Straj-harju, kaplanu iz Šent Ruperta, ki je imel z nami toli truda, gosp. kaplanu iz Šent. Janža, g. duhovnikom presv. srca Jezusovega v Ljubljani, preč. gg. očetom frančiškanom na Brezju in pre častitemu gospodu Ivanu Oblaku, župniku na Bledu. — Mokronog, dne . junija 1910. Frančišek Vrabec, Frančišek Kočevar, Tinca Kolar, Ivanka Vrabec.
Za čebelarje. Meseca maja je dobil župnik v Preddvoru Fran Lakmayer
5'
.j
47 naravnih rojev od 20 prezimljenih starcev.
Čebelarski shod v želimljah, bo v
nedeljo, dne 12. t. m. ob 3. uri popoldne v ondotni šoli. Čebelarstvo bo poučeval zastopnik osrednjega čebelarskega društva iz Ljubljane.
Zahvala. Dne 16. maja 1.1. uničil je podpisanim požar vsa poslopja, ki so bila zavarovana pri Vzajemni zavarovalnici v ljubi\ani. Škoda se je cenila takoj in tudi v našo popolno zadovoljnost odškodnina izplačala. Štejemo si v dolžnost to edino domačo slovensko zavarovalnico vsakemu, ki ima kaj zavarovati najtopleje priporočati.
Radohovavas, die 20. maja 1910. Miha Bregar, Franc Balant, Škufca Franc, Josip Žnidaršič, Blatnik Fr.
Pozor! Graška zavarovalnica noče s silo obdržati naše ljudi. Na vsak poziv naj se zglasijo stranke pri naši , Vzajemni zavarovalnicil"
g Slov. kat. izobraževalno društvo v Sostrem priredi v zvezi s telovadnim odsekom Orla veselico 12. t. m. ob 3. uri popoldne s sledečim sporedom: M. Hubad: »Slcpec«, pesem. P. Hug. Sat-tner: »Čuj lombardsko petje glasno!« pesem. Jakob Aljaž: »Triglav«, pesem. Igra: »Repoštev, duh v krkonoških gorah ali vsega je enkrat konec«. — Čarobna burka v petih dejanjih. — Vstopnina: Sedež: 80 vinarjev, stojišče 20 vinarjev. K obilni udeležbi vabi odbor.
g Katol. slov. izobraževalno društvo v Kranjski gori je priredilo prete-čeno nedeljo veselico, ki je uspela nad vse naše pričakovanje. Kristanov salon, ki je, če se ne motimo, največja dvorana pri nas, je bil nabito poln. Navzoče je bilo občinstvo iz vseh slojev, počastilo nas je tudi mnogo odličnega občinstva. V igri »Tri sestre« je drug prekašal drugega. Izborno so igrale tri sestre same (Hrovatova Minica, Sme-rinjekova Franica, Anžkova Mina). Težko je reči, katera je bila najboljša. Tako izvrstno naštudiranih vlog pri nas še ni bilo. In Anton! (Smerinjekov Lorenc.) No, njega že poznamo in vemo, da kjer je on, je uspeh. Nič slabši ni bil tudi Franc (Koleseljev Janez). Ga tudi že poznamo. Imeniten je bil Orel (Jakelj), lepo je znal prositi berač Korl. Zaostajali niste Jera (Morajekova) in skrbna mamica (Vandotova) O »Kmetu in fotografu« pa ni da bi pisali. Oh ta Trentar! Če je bil pri predstavi kak pravi Trentar. smo prepričanj, da priči
de prihodnjič cela Trenta čez Vršič ga gledat! Še danes nas kolje, če se spomnimo nanj. Kar se tiče pevskih in glasbenih točk nas je najbolj zveselil mešan zbor. Tamburaši so nas pa to pot malo potegnili. Drugič upamo slišati od njih kaj več komadov, saj vemo, da jih znajo veliko, da še sami komaj vedo koliko. Seveda malo pozno je že bilo. Lahko rečemo, da nas je izobraževalno društvo s svojim prvim nastopom očaralo. Zares, društvo zasluži, da ga podpiramo. Želimo le eno: da ne ostane pri tem, ampak gre naprej! —
g Dol pri Ljubljani. Včasih se je bralo kaj več iz našega Dola; v zadnjem času smo pa malo dolgo molčali. Bo pa toliko rajše nam »Domoljub« sedaj odstopil nekaj svojih predalov, da se izgovorimo. — Največ skrbi nam dela že nekaj časa naš društveni dom, ki ga že dolgo nosimo v glavi in na papirju, sedaj bi ga radi pa tudi pošteno pod streho spravili. Upamo v kratkem pričeti z delom, in za novo leto bi se lepo podala tudi nova društvena dvoranica, ki bi jo društvo rado poklonilo svojim zvestim udom. — Ravno zadnja naša prireditev — veselica Marijine družbe v nedeljo dne 29. maja — je nam glasno klicala, da je nujno treba novega in večjega prostora, ker je sedanji le za silo in provizoričen. Ljudstvo ljubi take prireditve in trumoma prihaja k njim, a kaj, ko ne dobe vsi prostora. — Vsa čast marljivosti in spretnosti vrlih deklet, ki so imele ravno s to igro veliko truda, pa se ga niso ustrašile in izborno pogodile težavne uloge. In tamburaški zbor se nam je tako priljubil, da bi si težko mislili kako javno prireditev brez njega. Tudi to pot je častno izvršil svojo nalogo. — Vidi se pa pri takih priložnostih, da ljudstvu najbolj ugajajo igre z versko vsebino, kakor je »Ljudmila«. — »Ča-šica kave« je bolj za odmor in pošteno razvedrilo. — Telovadni odsek Orel, ustanovljen lansko leto, je premagal začetne težave in se sedaj čvrsto razvija. — Šteje 28 članov, med njimi 13 uniformiranih in lepo četico naraščaja. Vzorno so nastopili pri procesiji sv. R. T. in v nedeljo dne 29. maja so skupno pristopili k sv. obhajilu, vsem v spodbudo. Tako je prav. — Orel bo mogel vršiti svojo nalogo le na podlagi verskih načel, ki naj jih možato zastopa v javnosti v nasprotju s sokoli, ki vedno bolj kažejo svoje pravo perje, da so le brezverski tiči in »žejne žolne«. — To so pokazali, deloma tudi pri svojem zadnjem izletu v Dolskem— in nič drugega. A v priznanje jim moramo reči, da so se še nekaj »masali«, ker so pač znali, da niso čisto v svojem rajonu. Neumljivo pa nam je, kaj ima požarna bramba opraviti s takimi — in se z njimi pajdaši! Pa ne morda, da bi bila ta nadstrankarska bramba v prvi vrsti malce liberalna, a potem šele požarna? — Možje, ki jo vodite, le pozornost, da se vam koraki ne zmešajo! V drugič se menda ne bo več kaj takega pripetilo, bi bilo res nepotrebno. — Te dni je nek-
do od znanega omizja spustil neka] pisanega v svet v liberalne »cajtenge«, ne vem prav, v katere, ker mi tak papir, ne pride v roke. Tu se mož prav po nepotrebnem zaletava v naše poštene fante Orle, češ, »živa duša se za vas ne zmeni« in še druge čenče prežvekuje. No, v tolažbo nam je, da se vsaj eden. pobriga za naše fante, in to ste vi, do, pisnik, ki pišete o njih. Sicer pa bodite prepričani, da bi vas naši vrli Orli, kil so tako brez pomena, ne trpeli v svoji sredi kljub vaši imenitnosti ter bi vas pognali tja, kamor spadate — med osle. — Le lepo ponižno in brez zabavljanja, pa bomo že shajali drug z drugim, četudi nismo vsi pod enim klobukom. Saj vemo, da na svetu ni drugače: poleg poštenih in pametnih ljudi, morajo živeti tudi vsakovrstni telički, ki menijo, da so že vso modrost pozobali, če prežvekujejo vsaki dan »Slov. Narod« in podobne stvari. Tudi s takimi je treba potrpeti in bomo tudi, dokler boste lepo pri miru. Če pa nc, si bomo znali pomagati. Za sedaj pa naredimo piko ter se poslovimo lepo z oliko!
g Iz Žabnice. V nedeljo, 29. maja, popoldne je pri nas umrl č. g. Franc Vilfan, duhoven domačin. Star je bil komaj 30 let. V mašnika je bil posvečen leta 1903, eno leto je potem moral bivati še v semenišču, nato je tri leta kaplanoval v Križevem pri Kostanjevici, kjer je dobil kal bolezni, potem je bil prestavljen pa v Postojno, kjer mu. je bolezen do cela se razvila v smrtonosno sušico. Nekaj mesecev se je zdravil v postojnski bolnišnici, a ker se mu ni hotelo zboljšati, je prišel domov v Zabnico k svojim starišem, kjer je po preteku enega leta, ki ga je moral v postelji preživeti, zatisnil svoje oči za ta svet. Ranjki je bil blagega, mirnega značaja in neutrudljivo delaven, dokler jc mogel. Kako je bil povsod čislan in priljubljen, pokazal je najlepša njegov pogreb, ki se je vršil v sredo, dne 1. junija, dopoldne, in katerega je udeležilo 23 duhovnikov, 4 pevovod-je-organisti, domača šolska mladina s šolskim voditeljem, odposlanstvo kat. slov. izobraževalnega društva in Marijina družba iz Postojne z vencem in zastavo in velika množica ljudstva. V cerkvi je ranjkemu v slovo lepo govoril tukajšnji rojak č. g. župnik Ivani Miiller, ki ga je tudi pokopal, peto sv. mašo je opravil sosed-domačin č. gosp. župnik Jož. Cegnar, nagrobni govor jo imel pa č. g. starološki kaplan Iv. Ba-loh in č. g. kaplan Jernej Podbevšek, sošolec ranjkega. Ginljive posmrtnice so dovršeno zapeli pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču vrlo izvežba-ni pevci duhovniškega in svetnega stanu. Bodi vsem udeležencem tu izrečena prisrčna zahvala! Ranjki g. France pa v miru počivaj kot prvi duhovnik na našem pokopališču! — Na praznik Jezusovega Srca smo imeli prvo sveto obhajilo šolskih otrok. Dvanajst jih je bilo tako srečnih, da so prvikrat prejeli Gospoda. — Pri nas so začeli večinoma posestniki hiše kriti s cementno ope-
ko. Letos hoče takorekoč kar vse s cementom pokriti. — Seno kaže dobro. /Trava je velika in gosta, da jo je veselje videti.
g Tržiške novice. Nek poseben »prijatelj« društva sv. Jožefa se je potrudil pretečeni teden v društvene prostore in je menda iz same vedoželjnosti pokradel skoro vse časopise, vse stare in nove »Slovence«. Da bi mu le dobro iteknili! — Umrl je dne 29. majnika Ignacij MegliC, učenec drugega razreda i deške ljudske šole. Bolehal je dalj ča-. ®a. Na smrtni postelji je s prižgano svečo v roki prejel zelo spodbudno iz rok g. župnika prvo sv. obhajilo. K pogrebu ga je spremil ves drugi razred z gg. nadučiteljem in razrednikom na čelu. Naj počiva dobri deček v miru!
g Iz Št. Vida nad Ljubljano. I z -[j a v a. »Slovenski Dom« je priobčil v svoji 20. in 22. letošnji številki grdo neresnico, da je gospod Valentin Zabret, župnik v Št. Vidu, utrgal meni pod-ipisanej Luciji Čepeljnik, stanujoči v (Podutiku, nekoč 2 K zasluženega plačila. Res sem gospodu župniku nekako pred letom dni nažagala na njegovo naročilo nekaj drv, po končanem delu Sem mu povedala, da znaša moj zaslužek 4 K 80 h, in on mi je izplačal ta znesek takoj brez vsakega ugovora. To je resnica in naravnost izmišljeno je, da 'bi bila jaz o tem dogodku pripovedovala, kar priobčuje »Slovenski Dom« z nečuveno drznostjo kot moje lastne (besede. Le-ta list zlorablja torej moje ime v popolnoma neutemeljen oseben napad. — Pri županstvu v Št. Vidu nad Ljubljano, dne 5. junija 1910. — Lucija Čepeljnik 1. r. Vid Merhar 1. r. Lovro Sušteršič 1. r. Anton Belec 1. r., priče. — Prireditev »Blaž Potočnikove čitalnice« dne 29. pr. mes. je izpadla nad vse pričakovanje lepo. Nad 2000 gledalcev (hijene .ciganskega psa' • so jih videle samo 200) je bilo priča, kaj znajo naši Orli in pa kako surovi in podivjani so naši nasprotniki. Natančneje o celi prireditvi je že poročal »Slovenec«. Prihodnjo nedeljo ima celo okrožje Št. Vid-Vič okrožno prireditev v Preski. Spored je bogat in zanimiv. ? 'Javno telovadbo bo vodil okrožni načelnik br. Zavodnik. Pripomnimo, da Šteje sedaj okrožje Št. Vid-Vič osem .; močnih odsekov ljubljanske okolice. — i Premcmbe v k rajnem š o 1 -^skem svetu. C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani je imenoval v svoji eadnji seji tukajšnjim krajnim šolskim nadzornikom g. dr. Ivan Knifica, pro-ifesorja v zavodu sv. Stanislava. Padel je dosedanji šolski nadzornik, »nad ] vse vestni in zlasti v zadnjem času tako vsestransko zaslužni« Jožef Matjan. Dosedanji predsednik krajnega šolskega sveta, gospod župnik Zabret, je odložil svoje mesto in je bil mesto njega Izvoljen gospod župan Belec. Krajni šolski svet je sedaj sestavljen tako-le: 'A. Belec, predsednik; Iv. Bergant, podpredsednik; dr. J. Knific, nadzornik; iV. Zabret, V. Mihelič, J. Šušteršič iz Vižmar in A. Vodnik, člani. — Če sle-
pec vodi slepce, vsi padejo v jamo. Naše liberalne slepce vodi neki slepi in gluhi in lažnjivi revež, zato so vedno vsi v jami. Za »škisom« je padel še »mond«. Pa bodo še vedno kričali in kričali, kakšen vpliv da-imajo. To je vpliv. Mesece so že brusili pete, da bi vsaj »mond« še ostal na površju, če je že »škis« moral pasti. Po stari navadi so zopet lagali, da se je kar kadilo. Pa nič ni pomagalo! »Mond« je zletel, frčal in padel v lužo liberalne gnojnice, kjer se sedaj v tej vročini lahko skoplje. — Naš gospod župnik je pa tako bojazljiv, da se je ustrašil uspehov, ki so jih dosegli nasprotniki ter je iz samega strahu pred njimi odložil predsedstvo krajnega šolskega sveta. Pa je res neprijetno, če človek dela in se žrtvuje, nasprotniki pa žanjejo uspehe. »Slovenskemu domu«, po domače »ciganskemu psu«, so ■se že v naprej zahvaljevali za vse, kar so dosegli. Dosegli so pa v teku enega leta to-le: 1. Žirovnik je še vedno v Št. Vidu za nadučitelja, njegovi pevci pa so s svojim »preginljivim« petjem klerikalno Borovnico izpreobrnili v liberalno; 2. Matjan bo najmanj še tri leta krajni šolski nadzornik in bo kot tak »deloval« v blagor »poteptanih« in »za-ničevanih«; 3. šola ne bo stala na Vov-kovem, kakor je želel gospod župnik, marveč pri lurškem znamenju, ker so tako določili liberalci; 4. Stara šola se ne bo več rabila za poduk mladine, marveč za shajališče svobodomiselnih zaljubljenih agentov z liberalnimi fraj-licami, zakaj tako je odločil »ciganski pes« preteklega tedna; 5. Orli so že čisto na koncu, kar je pokazala nedeljska prireditev Blaž-Potočnikove čitalnice; 6. župan Bele« bo vsled teh uspehov zbežal na »Toško čelo«; 7. Podles-nik gre za hlapca v Kranj; 8. župnik Zabret bo odslej vsako soboto zvečer hodil v edino napredno gostilno igrat »političen« tarok; 9. »frajla frajzin« ne bo več vozila mleka v Ljubljano, ampak bo samo »literarno« delovala in v »Slovenski gospodinji« učila, kako naj ljubi staro dekle; 10. v cerkvi ne bodo več Marijine hčere in člani Blaž-Potočnikove čitalnice prepevali svetih pesmic pod vodstvom g. Hafnerja, marveč sokoli in sokolice bodo peli proizvode Manice pod vodstvom obeh šentviških svobodomiselnih študentov, pridigala pa ne bosta župnik in kaplan, marveč duh Trubarjev; 11. cerkveno pokopališče se ne bo razširilo, marveč še staro se bo odpravilo; zato pa se bo sezidal krematorij v po »ciganskem psu« popolnoma razsvitljenih in »po-naprednjačenih« Guncljah, kjer po izjavah »ciganskega psa« ni nič več klerikalcev, ampak samo prosvitljeni na-prednjaki. Kdo neki bo sežigal mrliče, o tem naj Guncljani sami razmišljajo, ker tega »ciganski pes« še ni določil. — Glejte, vse to so uspehi poštenih, za vse dobro vnetih, globoko vernih in posebno resnicoljubnih liberalcev, po domače smrdljivih hijen! Za vse to se imamo zahvaliti »Slovenskemu domu«,"
katerega prihaja v našo faro zastonj 100 in še 50 povrh. — V Dravljah preteklo nedeljo ni bilo predavanja, ker se je prepozno razglasilo in močan naliv ljudi ni pustil od doma. Predavanje bo v nedeljo, 12. t. m., pri Bež-jaku točno ob štirih popoldne. Preda-, val bo gospod profesor Pengov o kmetijstvu.
g Slavnost v Preski. V nedeljo, dne 12. t. m., priredi okrožje Orlov Št Vid-Vič okrožno javno telovadbo in veselico v Preski. Slavnost obeta biti sijajna, ker bo sodelovalo telovadno okrožje Št. Vid-Vič, ki zavzema polovico ljubljanske okolice in tvori sku paj osem telovadnih odsekov Orla. Po leg tega so uljudno vabljeni na to prireditev tudi bratski odseki v Škofj', Loki, Stari Loki in v Kranju. Za slav-, nost je izvoljen posebni ves^lični odbor, ki tvori 22 članov in članic in v ka-, terem je zastopana vsa preška organi-, zacija. Skrb odbora bo, da se slavnosl kar moč dostojno vrši. Zatorej opozarjamo na to prireditev že danes vsa bratška društva sosednih župnij, posebno pa mladeniče, da se udeležijo naše prireditve in da agitirajo med svojimi znanci in somišljeniki za obilno udeležbo. Spored prireditve je sledeči; V nedeljo, dne 12. t. m., ob 12. uri pri: hod odsekov v Medvode. — Ob pol eni uri sprejem pred »Društvenim domom« v Preski. — Ob pol 4. uri javna telovadba na sejmišču pod vasjo Presko, — Po javni telovadbi velika ljudska veselica pred »Društvenim domom« in v »Društvenem domu« v Preski: 1. Godba iz Domžal, 2. srečolov, 3. šaljiva pošta, 4. koriandoli-korso itd. Vstopnina na telovadišču (posebni rezervirani sedeži) 1 K, stojišče prosto. Vstopnina na veselični prostor 20 h. Torej vsi dobro-misleči prijatelji somišljeniki in somiš-ljenice v nedeljo, dne 12. t. m., na svidenje v Preski. Vse uljudno vabi veselični odbor.
g Iz Mekinj. Z zidavo društvenega doma smo pri vrhu. Ravnokar so začeli tesarji pod spretnim mojstrom Jožetom Jeršetom iz Stranj staviti ostrešje in strop. Ko bode ta številka »Domoljuba« v rokah prijateljev, bo, ako da Bog, stavba že pod streho. Posebno pohvalno moramo omeniti nekatere naših voznikov, ki so tako vztrajno zvozili že nad 50.000 opeke iz ljubezni do stvari. Njihova imena bomo zabeležili v zlati knjigi, da se jih bodo spominjali še zanamci. Obenem pa nas veže dolžnost, da izrečemo javno zahvalo raznim tujim dobrotnikom, ki so nam poslednje čase priskočili na pomoč, bodisi z denarjem, ali pa z lesom. Darovali so: Vč. g. dekan Ivan Lavrenčič 50 K (to je že drugi dar), slavna hranilnica in posojilnica v Kamniku 150 K, g. Franc Trobevšek 2 K, g. Ražun 2 K, č. g. Al. Podobnik, župnik na Gojzdu, 6 K, g. Fr. Pogačnik (Gorjanec) 10 K, č. g. duh. svetnik Mihael Sajš 10 K> g. Lorenc Bergant 10 K, g. Podjed Aleš 10 K, g. Bore iz Šmarce 5 K, Peter Naglič 2 K. Fr. Zabavnik 1 K, č. g. župnik Jos. Ce-
7»
gnar 10 K, posestnik Janez Škofic iz Vrhpolj 10 K, g. zidarski mojster Matevž Iskra 15 K, gospa Marija Pirš 10 K, g g Jože Zelnik, duhovni svetnik, 20 kron, g. Oparnik 3 K, č. g. svetnik Balt. Bartol 5 K, zbirka vrlih Tunjičanov na dan svete birme ondi (23. maja) 10 K 30 h, J. Brodnik 10 K. Les so nam darovali: Iz Stranj po eno smreko gospodarji Vodnik, Miha Kočar, Španc, Pav-leč, Kemperle (Lukan), Hromeč, Perne. Iz Tunjic po eno smreko gospodarji: Zgornji in spodnji Dolenc, Cirij, Voč-nik, Zgornji in spodnji Koželj, Hribar (zgornji in spodnji), Žvab, Sušak, Ve-rovšek, Komat ar, Krt (dve smreki). Dobrotnike iz Gojzda smo že pozimi našteli. Nekatere darove smo pa že objavili v »Slovencu«. Vsem tem vrlim dobrotnikom, poleg tega pa še nekaterim, ki nočejo biti imenovani: Bog premili vam povrni tisočero ter nam obudi novih dobrotnikov!
g Iz Kiriža pri Tržiču, Škrlatica in ošpice so se spravile nad otroke. V Ži-ganji vasi so v eni družini umrli kar štirje otroci, umrla sta tudi dva šolarja. Žiganja vas je kontumacirana za cel mesec junij, da otroci ne smejo v šolo. Tudi v Sebenjah je že en otrok umrl za škrlatico. — Most čez Bistrico med Pristavo in vasjo Bistrico je vendar enkrat narejen, pot iz Križa v Bistrico in nasprotno je tako skrajšana za 20 minut in ni treba hoditi skozi Tržič. — S pošto imamo še vedno križ. Poštni urad je v Tržiču, v Retnjah pa nabiralnik. Redno bi morala poštna ambulanca vse časopise in pisma na poti iz Kranja v Tržič oddati v Retnjah na postajališču Sv. Križ, pa jih velikrat zapelje v Tržič in jih dobimo potem 24 ur kasneje. Primeri se pa tudi večkrat, da mesto križke pošte v Tržiču v torbo dene.jo pošto za kak drug nabiralnik, n. pr. dupljanski ali pa celo pozabijo vso pošto sploh oddati. Res prava mizerija je v tem oziru. Od Kranja do Tržiča ni vmes nič poštnih uradov. V Križah je krvavo potreben. Prošnja za to se je vložila že lansko leto, a ni nobenega odgovora še do danes. — Železniška postaja jo na progi Kranj-Tr-žič v Križah najbolj potrebna, saj ima zlasti tovornega prometa sedanje postajališče več nego obe železniški postaji v Naklem in Dupljah. Da je kolodvor v Dupljah in ne v Križah, v Križah pa samo postajališče, v tem je cela zgodovina, ki jo ho enkrat spraviti na dan. — Volitve v občinski zastop so bližajo. Vse je tiho, samo nekateri sedanji odborniki se zanimajo zanje in jih skrbi, če bodo izvoljeni. Nekdo že agitira pri ženskah, da bi dobil pooblastila. — Pri vsakem županstvu mora biti zunaj nabita občinska deska za razglase. Samo pri nas je ni. Prav ponižno se skriva v veži županove hiše kot da bi jo bilo sram, da bi je ne videl drugi kakor tisti, ki hodijo v županovo gostilno pit.
g češnjice nad Blagovico. V petek, dne 27. maja t. 1, je bil za našo faro zelo žalosten dan. Vršil se jo pokon na-8'
šega umrlega župnika F. Kepeca. Pogreb je bil veličasten, vreden blagega pokojnika. Udeležilo se je sprevoda 15 duhovnih sobratov, med njimi naj-daljna Simon Žužek iz Vodic in Gr. Jakelj, župnik v pok. iz Zapog. Milo je govoril ranjkemu v slovo dekan J. Biz-jan ki je tudi vodil žalni sprevod ter pokopal svojega prijatelja. Pričujoča je bila vsa šolska mladina. Razume se, da je bilo veliko ljudstva, ki se ni moglo ločiti od svojega ljubega pastirja, ki je vodil faro celih 36 let. Pokojnik je bil silno blagega, plemenitega srca, ki ni imel in ni mogel imeti nasprotnika. Počivaj v miru, blago srce, Bog Ti bodi plačnik!
g Iz selške doline. Občinske volitve v Železnikih so se vršile dne 30. maja. Dobri naši »prijatelji« liberalci in svobodomisleci (ampak gorje ti, če si drzneš misliti drugače, kakor mislijo oni!) so napeli vso sile in moči, da bi prišli do vajetov občine v Železnikih. Poklicali so dr. Dermoto — socialnega demokrata! — iz Gorice, da bi spreobrnil te preklicane »klerikalce«. Toda dohtar si ni upal sklicati javnega shoda, ampak je pri zaprtih vratih zajemal iz klobuka svojo modrost, spreobrnil ni nobenega, ker so ga poslušali sami — zastarani grešniki. Potom so pa jeli nabijati plakate in na teh »ferta-hih« se je bralo z velikimi pismenka-mi: »Zmaga itak naša, zato vsi na volišče!« Čemu, če je pa zmaga že vaša in jo imate že v žepu? Vjeli so nadučite-lja Melhiora Dolenca, da jim je držal »štango« in vendar bi on, ko je kompe-tiral za Železnike, ne bil nikdar dobil Železnikov, ko bi ne bilo teh zlomko-vih »klerikalcev«. Sedaj pa . . . No ja, kaj še ne veste, da je plačilo sveta — nehvaležnost?! Vjeli so gospoda doh-tarja Hierscheta. Malo poprej so ga razglasili v »Gorenjcu« za brezverca, ki niti k maši ne hodi in gospod dohtar se je silno jezil, češ: »To so stare babe.« 30. maja je pa šel pogumno za — »starimi babami«! Ali se še spominjate, gospod doktor, kako ste prišli svoj čas v železniško župnišče g. dr. Kreka — feh-tat, naj govori za Vas? Sedaj je vse pozabljeno. Seveda: Plačilo sveta je nehvaležnost-in dr. Krek je po Vašem in »Gorenjčevem« mnenju »zaklet sovražnik« Železnikov. To trdno verujeta tudi krojač Vidmar in usnjar Dermota. Seveda. — Delalo se je z vso silo, delalo z grožnjami, da se bo odpovedalo vsako delo in vsak zaslužek in marsikdo je volil z vami proti svojemu prepričanju, proti svoji vesti! Zares, bile so proste volitve, popolnoma po § 5. zakona v obrambo volivne svobode. In vendar smo zmagali v prvem in tretjem razredu. Ljudstvo je vam povedalo v obraz jasno in glasno, da ne mara za vas in da je do grla sito vaše ostudne »farške gonje« in da hoče, da Železniki veljajo pred celo Slovenijo za to, kar so bili dosedaj vedno, za katoliško in torej tudi v resnici narodne. — V zabavo naj šo povemo, da je krojač Vidmar no volitvah poslal nekemu ženinu
blago nazaj, češ, da »klerikalcu« no bo delal. Ženin se pa smejo in pravi, dal vsled tega ne bo šel k poroki v sainilj gatah in v sami srajci. — In sedaj sina v Železnikih zadovoljni vsi. Liberalci, ki so zmagali dne 29. maja na plakatih, mi pa, ki smo zmagali 30. maja pri vo, litvah. Živela torej obojna zmaga! Ži, vela vsesplošna zadovoljnost!
g Črnuče. Naše katol. slov. izobra-i ževalno društvo nam je priredilo v nedeljo dve igri: dr. Krekove »Tri sestre« in burko »Poštna skrivnost«. Igralci in igralke so prav dobro pogodili svojo, vloge; bili smo ž njimi zelo zadovoljni. Prihodnjo nedeljo se bo ponavljalo^ Kdor ljubi pošteno zabavo, pridi!
g Kropa. Marijina dekliška družba ln katol. delavsko društvo uljudno va-. bita na veselico, ki se bo vršila v nci deljo, dne 12. junija, ob 4. uri popoldne v prostorih pri Fr. Klinarju. Na spore, du sta igri »Tri sestre« in »čašiča kave«.
g Iz Stare Loke. Slovesnost svete birme se je pri nas v nedeljo delila s tolikim sijajem, da je prav, če to tudi širša javnost izve. Cerkev jo bila okrašena, kot še nikoli, kar je zasluga pred-nice Marijine družbe. Nad vse slovesen pa je bil sprejem knezoškofov. Sprejel in pozdravil ga je ves občinski zastoj), vsa požarna bramba in pa četa vrlih Orlov, med njimi šest na osedlanili ko, njih, katerih grive so bile vse prepletene s slovenskimi trobojnicami. Orli) so mu jahali že nasproti do Reteč. Vsai vas je bila v slovenskih zastavah. Pokazalo se je da je ljudstvo verno in narodno zavedno.
□□□□aaaanuuur ««—»«—in
Dolenjske novice
onnanancanam « n—tr—«r-in
d Dobrepolje. Dne 4. junija je pa. dala pri nas zelo debela toča. Po neka« terih vaseh je napravila mnogo škode. Posebno sadno drevje je močno poškodovano. Ubogi kmet je zopet občutno oškodovan.
d Draga. Umrl je pred kratkim na Travi župan Lipovitz. Bil je kot pristal Nemcev izvoljen od nemške večine in je kot tak tudi vladal občino. Nasledujc mu za nekaj časa Miklitsch. Mož jed^ nakega nemškega duha, ki le obrajta nemško in se le po nemkšo udar' zlasti v občinskih rečeh. Slovenci smo prišli kar se tiče občinske vlade iz dežja pod kap. — Dragarski oče župan so pa šli pred kratkipi v Ameriko, tako da smo tudi v tej občini izgubili pravega gospo darja. Tudi tu se ne bo glede duha vlade dosti izpremenilo. Na stolcih župan^ skih se je malo »prebekslalo«, mi Slovenci pa ostanemo, kjer smo bili, pod vlado tujcev prihajačev — mi domačini. Žalostna nam majka!
d Vače. Framasonska ljubezen veleva, ljubiti in zagovarjati vsako lum-parijo, preganjati pa vse, kar po veri diši. Mi sc jc ne držimo, pa naj bo no-
Stimovcem všeč ali ne. Povdarjamo, da se vsako javno delo sme tudi javno soditi. Vsak naj se zaveda, kak kruh si služi! Če smo o Blagajnetu pisali eno črko neresnice, naj nam to dokaže, pa bomo v tem listu prostovoljno prekli-li. Mi mu pustimo v miru njegovo zasebno in družinsko življenje, še celo o njegovi dvomljivi šolski izobrazbi smo molčali. Zato nam pa še s tako kosmatimi lažmi in surovimi osebnimi napadi ne bo sape zaprl. Človeku s tako piš-kavo izobrazbo ne zamerimo, če ni zmožen stvarnega in načelnega boja. Na Gorenjskem bi bil nemogoč tak človek. Privoščimo mu razne Olzete, Ko-Jetelne itd. Tudi tistih značajnih pristašev mu ne zavidamo, ki nekateri prav radi pridejo v župnišče po miloščino in bi ta ali oni na Vačah ne vedel kaj početi, če bi ne bilo cerkve, žup-nišča in kaplanije. Taki ljudje za nas ne pomenijo nič. Naj le vprašajo oni posestniki, ki so 4. in 5. marca t. 1. iz strahu ono zaupnico za Blagajneta podpisali, kak nos je dobil naš župan zato od deželnega odbora! Mi smo že dokazali dejansko, da se ne bojimo učiteljeve strahovlade. »Ciganski pes«, ki ga krmijo samo velebarabe in ga je Blagajne pri nas vpeljal, naročili so ga pa le v slabejših hišah, tudi ta nam nehote koristi. Koliko jih je že obgrizel,
Sa ga še noben snažen človek ni tožil, oliko mora biti vreden človek, ki piše vanj, ga bere in razširja? S »Peklen-Blcim Domom« in »Sokolarijo« se je pri nas ljubezen do laži in propalosti zase-jala. Sv. Reš. Telesa zvečer v pozni uri Bo »Sokoli« grozno proklinjali na trgu, eden je bil pa prav bratsko napaden in tepen. S takimi se naši šolarji shajajo Evečer v »čikarnici«. Potem ni čudno, če mali sokolci vpijejo nad nami Čuk, fčuk, cuk, cuk! Včasih so pa učitelji otroke lepih pozdravov naučili. Sploh ,pa slabe naše šole ne bo mogel zagovarjati niti gospod okrajni glavar in še manj gospod okr. šol. nadzornik. Ubogi stariši! Take »izobrazbe« — reši nas, o .Gospod!
d Prečna. Naša stara župna cerkev je dostala tako, da je ni bilo več moč [temeljito popraviti, zidana je bila na mehka tla. Misliti smo morali na zgradbo nove cerkve. Leta 1894. smo se toliko sporazumeli, da začnemo po-. birati po fari prostovoljnih darov, pa jtudi zunaj fare pri prijateljih in dobrotnikih. Zajedno pa smo začeli nabavljati zidarski materijah Leta 1897. in 98. apno, katerega smo porabili 800 starih vag. Po malem oddihljeju leta 1902. in 1903. smo nakopali in navozili 800 voz peska, misleč, da ga bo skoraj 'dosti, a bilo ga ni niti polovica; porabili smo ga 1700 voz. V letih 1905, 06 in ,07 smo nažgali v lastnem podjetju nad |700.000 komadov opeke; v zimi 1906/07 pa nalomili in zvozili 1400 voz debelega kamna. Na spomlad potem smo nakupili, prav mnogo pa tudi kar naprosili, smrekovega lesa za strešne stole in eidarski oder. Ker smo imeli poleg teh stroškov prihranjenih 27.000 K glavnice
in ker so dobri župljani v večjih svotah obljubili še 33.000 K, smo spomladi leta
1907.	pričeli z zgradbo. 1. majnika smo imeli sveto mašo za srečen začetek. Udeležilo se je je stavbeno podjetništvo Špacapan - Stepančič z zidarji in težaki. Potem pa srčno na delo za Boga! Gradnja je napredovala vrlo dobro! V pozni jeseni smo jo imeli že pod streho in večinoma tudi obokano. Zvonik pa zgrajen do cerkvenega slemena. L.
1908.	pa smo zvonik dozidali in pokrili in vso stavbo osnažili znotraj in zunaj. Kaj lepo krasno solnčno vreme smo imeli ti dve leti! V obeh letih nas je dež zadržal samo štirixdni pri delu. Stavba se je sproti presuševala. V jeseni 1. 1908. smo naredili ličen tlak »tera-co«, katerega smo že spomladi 1. 1909 še enkrat ogladili in napojili z oljem. Zdaj smo pričeli tudi z mizarskim delom in v poletju smo vstavili tudi krasna slikana okna. To leto smo tudi vpeljali električno razsvetljavo, zunaj cerkve pa zravnali svet in pota posuli. Letos imamo pa posla z notranjo opravo. Sedaj stavimo oltarje, obhajilno mizo, prižnico — vse iz kamna. — Cerkev je zidana v čistem gotičnem slogu, po lepem načrtu gospoda stavbenega nadsvetnika Josipa pl. Vancaš s Sarajeva. Dolga je 40 m, široka 20 m, visoka na slemenu 23 m, zvonik pa 56-5 m, širok 620 m v kvadratu. Notranja širja-va ladje je 12 m. Pokrita je z eternitom, zvonik pa veliki in mali s pocinjeno in pokupreno železno pločevino. Obok je ves betonski, istotako fundamenti. — Koliko vendar stane cerkev? Zgradba brez notranje oprave z okni stane 125 tisoč K, — ne vštevši vožnje, dela in truda požrtvovalnih faranov, kar bi znašalo tudi mnogo tisočakov. Kako pa je z našimi financami? Na zgradbi dolgujemo še nekaj tisočakov, za notranjo opravo še nimamo denarja. Zidamo, pa vedno prosimo! Na sv. Antona Pad. posebno zaupamo. Ta bo patron nove žup-ne cerkve. Na njegovo piuprošnjo nam vsedobri Bog naklanja dobra srca in darove. Tudi cenjenim čitateljem in čitateljicam se iskreno priporočamo! Posebno pa še častilcem sv. Antona Pad., ker bo notranja lepa oprava stala še mnogo tisočakov. Dne 13. junija letos bode prevzvišeni gosp. knezoškof posvetili našo novo župno cerkev na čast sv. Antonu Pad. Začetek ob 8. uri. Veselo gibanje za novo cerkev opaža se že mnogo let, posebno veselje zavladalo je sedaj po vsej župniji, ko se približuje preimenitni dan! Dne 29. maja sklical je g. župan Franc Vintar občinsko sejo, katere so se udeležili vsi odborniki. Posvetovali so se, kako najlepše proslaviti znamenito redko cerkveno svečanost. 13. junija, ponedeljek, naj bo za vso župnijo svet praznik, vsa fara zdrži se dela, prevzvišeni se sprej-mo slovesno v vasi Beršljin. Možje odborniki, na čelu g. župan, ga ondi pozdravijo in spremijo v Prečno. Odborniki in drugi možje slcrbe za mlaje, dekliška družba jih okinčuje z zelenjem, rožami, venci, fantje in možje jih po-
stavijo. — Slednjič je občinski odbort na župnikov predlog enoglasno izvolij preč. gosp. duh. svetnika in župnika Mihaela Saje kot velikega dobrotnika nove župne cerkve častnim občanom* Slava1
d Trebelno. Dne 1. junija je napram vila dvorazredna ljudska šola na Tre-!1 belnem pri Mokronogu šolski izlet, ka-( terega se je udeležilo 49 otrok (28 de-i klic in 21 dečkov), v Novo mesto in nai Grm. Otroci so bili brez izjeme vsi jako' veseli in zadovoljni na izletu, četudi sO nekateri hodili tri ure peš, predno.sO prišli do kolodvora v Mirnipeči, odko-f1 der so se peljali za polovično ceno Vi Novo mesto. Kdo more popisati radosjj in veselje nekaterih, ki so se vozili pr-i vič z vlakom? To je bilo nekaj novegal zanje in pa prijetno se jim je zdelo. Ti. veliko pazljivostjo so ogledovali velike^ krasne hiše v Novem mestu, ker se pači zelo razlikujejo od domačih bornih koč,! Zanimiva zanje je bila tudi lena in ze-^ lena Krka. Največ dobička in najlepše spomine iz vsega izleta pa so imelii otroci od šole na Grmu. G. ravnatelja jih je ljubeznjivo sprejel, jim razkazal, kar se je dalo pokazati v hlevih in na vrtu ter v šolskih sobah, v pičlo od-* merjenem času. Najbolj si bodo zapomni nili otroci menda gospoda ravnatelja! Rohrmana zato, ker jih je pogostili brezplačno s kruhom namazanim s češ-, pljevcem in z njim primerno pijačo.' Tudi spremstvo otrok je pogostil gospj ravnatelj, za kar mu bodi za vse sku-< paj na tem mestu še enkrat izrečena1 kar najprisrčnejša zahvala. Naj omenim še, da se je tudi novomeški gospj vikar Gnidovec izkazal otrokom prijazni nega in jim kupil piškotov. Tudi nje-j mu srčna hvala. Kljub dolgi poti in hu-i di vročini so bili otroci vedno živahni; in veseli in so se tudi prav lepo in mir-j no obnašali tako, da ni bilo nikjer no-i bene nesreče in nobene nerodnosti.) Predno so zapustili mesto, so si ogleda-, li še tiskarno in tiskarske stroje v Novem mestu. Vobče morem reči, da so bili z izletom zadovoljni vsi otroci, njih stariši in tudi spremstvo. Upam, da to ni bil zadnji izlet, ki ga je priredila, šola na Trebelnem. Zlasti Grm bi pri-, j poročal, da si ogledajo ne le otroci,' ampak fantje in gospodarji.
d Iz Boštanja. Kako žalostne posle-ii dice rodi pijančevanje, pokazalo se je zopet minuli teden. V noči 28. maja so se v Šmarju pri Sevnici pijanci med:; seboj stepli. Bili so to delavci iz šmar-i ske parne žage, ki so baje že del j časa imeli piko na oddelkovodjo Ivana Br-četa iz Loga pri Boštanju, ker je imel1 navado v pijanosti klicati fante na ko-i rajžo. To pot jo je izkupil. Pijani fantje so ga tako obdelali s koli, da so mu vsa' rebra štrli in je čez dva dni umrl v kr-i ški bolnišnici. To je nov dokaz, kako potrebna je med mladeniči poštena zabava in organizacija! — Letina se pri nas zelo dobro obeta; primerno deževje je dalo naši senožeti bujno rast tako, da je veselje pogledati za kosci. Toplo vreme pa ie sedaj kakor nalašč za ko-.
82
šnjo. Tudi "trije sc lepo razvija, ta to* den smo že pričeli s cepljenjem, ludi sadje obeta bogate darove m mi se že veselimo, kako bomo »tolkli« če ne bo posebne uime. - Občinske volitve so se vršile v Boštanju minoli teden čisto mirno. To pa tudi ne more biti drugače h- ves volivni aparat je imelo v rokah par magnatov, ki so si razdelili sarze kakor so hoteli. Zaradi lepšega so tudi par naših izvolili v odbor da bodo liberalcem za štafažo. Od naše strani ni bilo nobenega, ki bi ljudstvo opozoril na važnost občinskih volitev tako, da marsikdo niti vedel ni, za kaj se gre. Marsikdo si je pač mislil, cla bo tako najboljše, kakor bodo rekli gospod Lojze. Je že prav. Ali potem moramo tudi molče spravljati v žep razne kunštne sklepe modrih liberalcev ki tako skrbijo za blagor naše občine. Morda pa le pride kdaj naše ljudstvo do zavesti, da ni vse zlato, kar se zasveti v glavah kunštne trojice boštanjskih Lojzetov. — Vžigalic v korist obmejnim Slovencem zastonj iščeš po Boštanju. Krivi smo sami, ker jih z vso odločnostjo ne zahtevamo. Trgovci jih bodo gotovo radi preskrbeli, ako nočejo izgubiti našega zaupanja.
Hranilnica in posojilnica v Ribnici ■v lastni hiši štev. 3 in 4, obrestuje hranilne vloge po 4'l2°lt. Daje posojila za cel okraj v poljubni visečim po 5'10 na intabulacijo, po 5'/2% na poroštvo. Hranilne knjižice drugih posojilnic sprejema kot gotov denar in se njih obrestovanje nič ne vrekine.	1556 3-1

° nairanssiie novice g
aoaEnanaDaaaanaaD
11 Strela je udarila v soboto, dne zS. maja, ob veliki nevihti v Tominjah pri Harijali v skedenj Ivana Primca iz Tominj št. 42 in uničila vse gospodarsko poslopje. Zgorela je tudi ena krava in dva prašiča. Sreča, da ni bilo prevelike sape in se ogenj ni razširil, kar bi bilo usodepolno za celo vas. Imenovani posestnik-hišnik, že tako ubog, ima s tem veliko škodo. Zavarovan je bil pač pri »Vzajemni zavarovalnici«, ki je takoj poslala tudi cenilca na mesto nesreče, a za tako nizko ceno, da je sedaj popolnoma uničen, če bi se mu ne pomagalo hitro. Zato prosimo zopet dobra srca, naj, kakor vedno, tudi tukaj priskočijo nesrečnežu na pomoč. Prostovoljne darove sprejema: Kuratni urad v Harijah, pošta Ilirska Bistrica, Notranjsko.
n Borovnica. »Bogomila« — ženski odsek k. s. izobraževalnega društva priredi v nedeljo dne 12. t. m. gledališko predstavo »Mater dolorosa« (»Mati žalostna«), ki jo je spisal Silvin Sar-denko. Ta igra se je lani na Ježici z 72
velikim uspehom vprizorila. Vstopnina kakor ponavadi; čisti dobiček je namenjen za nabavo društvene zastave, zato se preplačila hvaležno sprejemajo. Začetek ob tretji uri popoldne. Dne 19. t. m. se igra ponovi.
11 S Slapa pri Vipavi. Bratska društva, prijatelji vesele zabave v nedeljo, dne 12. junija vsi na Slap, ta dan priredi namreč katol. slov. izobraževalno društvo na Slapu na dvorišču g. Karo-la Boneta št. 43, veselico s sledečim sporedom: 1. S. Gregorčič: »Kmetski hiši«, deklamacija. 2. Dr. J. E. Krek: »Tri sestre«, igra v treh dejanjih, igrajo društveni člani in članice. Igra je nova, igra se prvič v Vipavski dolini, zato pridite in poglejte! 3. Pevske točke izvaja društveni moški zbor. Med odmori svira gramofon. Začetek ob 4. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
Idrijske novice. Za n a č el n i -k a cestnega odbora idrijskega je izvoljen g. Franc Didič, gostilničar v Idriji, in za načelnikovega namestnika pa g. Franc Lenger, trgovec v Zi-reh. Dne 23. maja je novi načelnik prevzel posle cestnega odbora. Želimo obilo sreče in napredka! — Štirideset R e ča n o v je prišlo na binkoštno nedeljo v Idrijo. Ogledali so si rudnik in tovarno za živo srebro, pa tudi okolico, kolikor je bilo mogoče v naglici. Do-padlo se je tujcem v našem kotu. — Kupčija z z e 1 n a t i m i »f la n-c i« je bila letos jako živahna pri nas, a cena »flancem« jc bila nizka. Prodajalo, se jih je 100 komadov celo po 10 vinarjev. — Procesija na praznik presv. Rešnjega Telesa je bila lepa. Samo dež je nagajal toliko, da se zadnji blagoslov ni vršil na prostem, temveč v cerkvi. Župan Šepetavec se letos ni udeležil procesije. Smo postali moderni, kajneda? — »Naprej« ima o mo-kraški slovesnosti od 1. maja previsoke številke. Resnično število 260 je pomnožil slavni računar Antc Kristan po stari navadi trikrat in zraven dodal še 20, da je dobil 800 oseb. Pribijemo, da je »Naprej« mojster v lažeh! Kar se pa tiče inteligence, navzoče pri veselici na Zemlji, jo radevolje prepuščamo socialnim demokratom. Dober tek! Glede pripombe o pičli udeležbi na shodu katol. političnega društva za idrijski okraj dne 8. maja v Didičevem hotelu omenjamo toliko, da je bilo navzočih dobro 200 volivcev, samih mož izpod zvona sv. Barbare. Kar je bilo gostov, ne prištevamo zraven, tudi Orlov ne, ki so vedrili. Ti možje ne bodo tako plesali, kakor jim želi zagosti liberalno-mokra-ška banda. Kar se je na shodu sklenilo, se bo tudi izvršilo, čeprav ne bo ljubo Ante Kristanu in drugim Abderitom. Tudi cestno zadeve se bodo spravile v pravi tir, da bo ljudstvo lahko zadovoljno z njimi! — Odkritje spomenika ranjkemu načelniku idrijskega Orla Fran Svetličiču se je vršilo v nedeljo, dne 1. maja, jako slovesno. Sprevoda iz župne cerkve na pokopališče se ie udeležilo okoli 70 Orlov v kro-
ju in obilna množica pristašev katoli. ške organizacije v Idriji z dvema zasta, vama. Na pokopališču sta govorila na-čelnik idrijskega Orla K. Trevcn in od. poslanec Zveze iz Ljubljane ter polo, žila šopek in venec na grob. Ko so od-peli pevci katol. del. družbe dve krasni himni, odkril se je ranjkemu vzorne, mu načelniku in mladeniču lep spo, menik, ki so ga preskrbeli Orli in nji-hovi prijatelji. — Znani Andrej Rejc, katerega je ljudstvo splošno sumničilo, da je svojo ženo Franco vrgel 28. februarja t. 1. v Idrijco, jc bil dne 3. junija pred porotnim sodiščem spoznan za krivega in obsojen na ve< šala. Kakor se sliši, je nazadnje vendar sam priznal, da je umoril svojo ženo, ki je bila pravcata mučenica od poroke do smrti. Iz Idrije je bilo poklicanih 62 prič k porotni obravnavi v Ljubljano. Rejc je bil socialni demokrat.
□aacacacacjcaainncaaacaao □
a 0
o □
D
oaaaaananaanaaaD"
Dobre knjige
Dekletom. Prvi zvezek: Krščansko življenje. Spisal t Anton BonavenUna, škof ljubljanski. — Stane 80 vin., deset izvodov in več po 60 vin. Dobiva se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. — Knjiga je namenjena, kakor naslov pove, dekletom in obsega obilno prekrasnih naukov, kji se nanašajo na sledeče predmete: 1. Tvoj zadnji namen. 2, Tvoj namen na zemlji. 3. Tvoje naravne moči. 4. Tvoje nadnaravne moči. 5. Viri nadnaravnih moči. 6. Temna stran življenja. 7. Viri trnin v Tebi 8. Grenki sad. 9. Vojska. 10. Pomoč v vojski. 11. Sveti zakon. 12. Sveta čistost. 13. Gnusna nečistost. 14. Krščansko življenje. — Knjiga je jrisana z nenavadnim ognjem in bo gotovo dosegla svoj namen: vzgajati dekleta za pravo krščansko življenje. Priporočamo jo toplo.
Staršem iz vzgojiteljem. Navajajte otroke, da bodo hodili pogostoma k sv, obhajilu. Spisal O. Julij Lintelo. (Slovenski prevod je oskrbela in knjižico izdala Marijina družba v ljubljanskem semenišču.) 1910. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Tiskala Katoliška tiskarna. Str. 44. Cena 25 vin., pri naročilih na deset ali več izvodov po 20 vin. — Jako srečna je misel Marijine družbe v ljubljanskem semenišču, da je začela izdajati v slovenskem jeziku P. Lintelove spise o pogostnem in vsakdanjem prejemanju sv. obhajila. Prva je izšla knjižica z naslovom: »Staršem in vzgojiteljem! Navajajte otroke, da bodo hodili pogostoma k sv. obhajilu.« Ce hočemo, da pride pogostno in vsakdanje sveto obhajilo v navado, je treba poskrbeti, da pristopa mladina pogosto k mizi Gospodovi. »Če hočete videti kdaj celo množico gorečih kristjanov ob božji mizi, zbirajte najprej male angele okrog tabernakelja,« pravi msgr. de la Bouillerie. Prav glede tega, da bi otroci pogosto in vsak dan prejemali sveto obhajilo, je pa še
.veliko predsodkov. P. Lintelo pa temeljito pobije vse talce predsodke, tako da kdor prebere njegovo knjigo in pre-Jvdari razloge, ne bo prav nič premišlje-;val in bo gotovo poslušen sv. očetu, ki vabi k pogostnemu in vsakdanjemu sv. obhajilu. Delo katehetov, pridigarjev in izpovednikov, ki navajajo zlasti mladino k pogostnemu in vsakdanjemu sv. obhajilu, bo ostalo le nepopolno, če ne bodo zato zavzeti tudi stariši, in če stariši sami ne bodo pomagali, da bi mladina večkrat pristopila k mizi Gospodovi. To bo pa dosegla naznanjena knjižica! Zato naj se razširi med 'ljudstvom; vsi vzgojitelji in stariši naj jo dobe v roke! Razširjanje te knjižice je v resnici apostolsko delo. Goreč župnik, ki pozna P. Lintelove spise, je takoj, ko je zvedel, da se pripravlja slovenski prevod knjižice »Staršem in vzgojiteljem!«, naročil 500 izvodov. Naj bi našel mnogo posnemovalcev in kmalu bi bilo ljudstvo dovolj poučeno o pogostnem in vsakdanjem svetem obhajilu. K mizi Gospodovi bi pristopale dan za dnevom množice pobožnih vernikov, in želji sv. očeta Pija X. bi bilo ustreženo.
_ Proti zaprtju jeter — bolezni oseb, ki mnogo jedo in se premalo gibljejo — predpisujejo prve medicinske kapacitete vsakodnevno 1 kozarec Franc Jožef-ove grenčice, zavžite na tešče v nekoliko segretem stanju, in nato daljši izprehod. Vsled večjega gibanja čreves, katero provzroča Franc Jožef-ova grenčica, se v spodnjem delu telesa izpodbudi cirkulacija krvi, radi česar kmalu izginejo neprijetni pojavi in bolnik češče čuti kot ozdravitev težke bolezni. — Od zdravniškega razsodišča ogrske razstave povodom tisočletnice je bila izmed vseh enakovrstnih domačih »rudninskih voda odlikovana edino le Franc Jožef-ova grenčica z vel il/o mile-nijsko kolajno.	15
Cesar v Eosnf,
V nedeljo, dne 29. maja, zvečer je odpeljal dvorni vlak cesarja iz Budimpešte v Bosno. V ponedeljek zjutraj ob o. uri je dospel dvorni vlak v Bosenski Brod. Cesar je izstopil ter sprejel pozdrave deželnega šefa Varešanina in drugih. Župan Mehmed Hafis Hodžic je cesarja nagovoril v pozdravnem nagovoru. Ob pol 6. uri je vlak zapustil Bosenski Brod. Drugi sprejem je bil v oboju po 8. uri zjutraj. Na kolodvoru e bilo zbrano vojaštvo, duhovščina, ratlništvo, občinski zastop, društva td. in šolski otroci. Cesar je tudi tu za-ustil dvorni vlak in sprejemal pozdra-e. Po preteku 20 minut se je vlak od-eljal proti Sarajevu. Sarajevo je bilo ogato okrašeno. Povsod so vihrale za-tave, večinoma hrvaške, srbske in de-elne, le tu pa tam kaka črnorumena,
in na poslopju deželne vlade ogrska. Dvorni vlak je dospel v Sarajevo ob 3. uri popoldne. Pri sprejemu so bili navzoči zastopniki vojaštva in posvetnih ter duhovskih oblasti. Cesarja je pozdravil župan Kulovic, odgovoril pa je v hrvaškem jeziku civilni adlatus Benko; dejal je, da cesarja zelo veseli, da more preživeti par dni v Bosni. — Zvečer je bila sijajna razsvetljava mesta Sarajeva. Dne 31. maja je bil pri cesarju velik sprejem. Prišli so k avdi-jenci zastopniki vseh veroizpovedanj, kot prvi nadškof dr. Stadler, vseh slojev in stanov ter raznih korporacij. Cesar je z nenavadno živahnostjo in vztrajnostjo opravil svojo ne lahko nalogo. Za 801etnega starčka jc gotovo triurno sprejemanje raznih osebnosti težavno. Po ulicah je cesarja burno pozdravljala zbrana množica. Neljubo se je pa opažalo, da ulice niso bile nič posebno obljudene, zlasti malo je bilo kmečkega ljudstva. Mnogo so k temu pripomogle prenapete in preostre varnostne odredbe. — Dne 3. junija zjutraj se je cesar iz Sarajeva odpeljal v Mo-star. Pri odhodu je izrazil vladar sarajevskemu županu svojo zahvalo za topli sprejem, ki mu ga je priredilo prebivalstvo. Slovo prebivalstva je bilo ganljivo. Prebivalstvo je med mahanjem s klobuki in rutami teklo za vlakom. Dvorni vlak je opoldne dospel v Mostar. Po slovesnem sprejemu cesarja na kolodvoru se jc ob navdušenih ova-cijah prebivalstva odpeljal v hotel »Na-renta«, pred katerim ga je čakalo čast-ništvo. Ob 1. uri je cesar delil avdijen-ce. Prišli so po vrsti duhovščini, čast-ništvo, župan z občinskim svetom, zastopniki verskih občin, uradništvo itd. Ob 1. uri 45 minut popoldne so bile av-dijence končane. Popoldne je bil v hotelu dvorni obed. Ob 4. uri 15 minut popoldne se je cesar povsem zdrav vrnil na Dunaj.
Položnice prejmejo cenj. naročniki, ki imajo še kaj zastanka na naročnini, deloma v tej, deloma v prihodnji številki »Domoljuba«. Koncem meseca se pa list ustavi vsem, ki dotlej ne bodo storili svoje dolžnosti.	_
Brazayevo franeovo žganje je vsled svoje izborne kakovosti in presenetljivega učinka doseglo svetovni sloves in ni čuda, da prihaja na trg množica franeovih žganj, ki sicer ne morejo niti od daleč doseči učinka Brazayevega franeovega žganja, pa se nevednim ljudem vendar p/odajajo namesto tega. Pazite torej, kadar kupujete, na ime »Brdzay«, in ne dajte si vsiliti kakega nadomestila. Opozarjamo bralce na oglas firme Br&zay v našem listu.
na Igu pri Ljubljani, išče zanesljivega, poštenega
hlapca in deklo
ki se na kmetijstvo razumeta. Služba se nastopi lahko takoj. — Viktor Koechler, župnik, pošta: Studenec pri Ljubljani. " 1677 2-1
CLiMflXfflotorinapetrolej
Najoenejši obrat.
Mrich & Go.
uivarna za motorje
Dunaj XIX/6
HeiliBenstSdterstr. 83.
Tržne cene
za 100 kg. LJubljana
V Ljubljani, dne 7. maja 1910.
Deželni pridelki:
Pšenica......
Rž.........
Ajda........
Ječmen......
Oves........
Proso belo.. . . Prcso rumeno . Koruza, stara . . Koruza nova . .
Leča........
Grah . .......
i.areno seme .
Grašica......
Domača detelja Gorenjska repa Fižol Rlbnlčan Fižol Prepeličar Fižol Mandalon
Čebula......
Krompir......
Zelje i veže . . Zelje kislo brez soda .... Repa sveža Repa kisla brez
soda.....
1 Brinje . ... Kumna ....
Orehi.....
Gobe suhe . .
Jež ice.....
Želod .....
Seno . Slama Stelja .
Cena	
«	v
21	
13	—
16	50
15	
14	80
11)	_ |
15	50 E
14	— I
24	- r
44	— 1
23	-1
151	— t
2S	— 1
34	50 |
18	_ 9
5	50 1
30	:(
70	—
32	-
5	
4 3	50 j
Živina, meso
živa vaga:
Goveda pitana . Teleta težka . . Teleta mala . . .
Prašiči......
Koštrunl.....
j Kuretnina in drugo:
Maslo kuhano od K 2ti0-— do . . Maslo surovo od K 260 — do . . . Slanina sveža
(Ipeh)......
Slanina preka-
jena .......
Mast svinjska . .
Loj.........
Jajca 100 kom
PISanci......
Golobi.......
Raca.......
Gos........
Cene
Kolonijalno blago na debelo
Rlž Rangon od
K 2o'— do . . . Kava S&ntos od K 181 — do . Sladkor .... Petrolej....
218 SO I 75 27 50
Izjava.
Podpisani Jakob Velkavrh, po domaČe »Vojska«, posestnik v Notranjih goricah štev. 17 s tem prekličem obdolžitev, katero sem dne 17. maja t. 1. in tudi pozneje izrekel o Jožetu Sojerju, posestniku v Notranjih goricah št. 53 glede odvzete, oziroma zamenjane lopate ter se Janezu Sojerju zahvalim, da mi je odpustil in odstopil od kazen' ske tožbe.
Ljubljana, dne 30. maja 1910.
1624
Jakob Velkavrh s. r.
Ljubno, dne 30. majnikc 1910.
Gospod
Franc Stupica, veletržec
v Ljublj ani.
Podpisani posestniki kupili smo pri Veh 3 vratila (gepelne) sistem L. 2. K. 2; 1 mla-tilnico in 1 slamoreznico.
Postavili smo si stroje sami in Vam moremo danes sporočiti, da delujejo isti dosedaj izborno in v našo popolno zadovoljnost, tako se Vam tem .potom prav lepo zahvaljujemo za točno in dobro postrežbo.
Ob enem priporočamo vsakemu kmetovalcu, da si nabavi tako jednostavno vratilo, ki mu je v najtežjih kmetskih delih kakor mlatev, rezanje, i. t. d. najboljša in najcenejša pomoč.	1636
S spoštovanjem
Cvenkel Anton. Praprotnik Jožef.
62
v
Elcfcfromotore in diname
priznano trpežen Izdelek, poraba toka In moči majhna dobavlja
1336
JBrigittenau-ska elektrotehnična to»arna
Uuna| XX., WInlcroas»c >1. 15. Telefon 11594 Izvršitev kompletnih električnih naprav, dveletno jamstvo, nizke cene, zelo ugodni plafllnl pogoji,
Zahvala.
1610
Zn vse tolažitne dokaze prisrčnega sočutja povodom prerane smrti prečastitega g. svetnika in župnika v pokoju
Aniona Golobica
izrekamo vsem, ki so se udeležili sprevoda, najiskrenejšo zalivalo.
Prav posebno se zahvaljujemo gospouom, ki so prišli od daleč; med drugimi veleč. g. kanoniku Žlogarju, ki je vodil sprevod; veleč, g. dekanu Erzarju, ki je daroval sv. mašo; veleč. g. dr. Morinkotu za ginljiv govor v cerkvi; veleč. g. proštu Fr. Dovganu za obiske in tolažbo v bolezni.
Hvaležni smo prav posebno tudi g. Vav-kenovi, g. Hočevarju in vsem drugim, ki so s svojo navzočnostjo izkazali zadnjo čast pokojnemu gospodu svetniku. Hvala vrlim Metličanom, ognjegascem, in vsem drugim, ki so se udeležili pogreba, posebno onim, ki so ga spr -nili na pokopališče na Hrvačji vrti.
Metlika, 1. junija 1910.
žalujoči sorodniki. Majhno posestvo je na-
rtvnrliii Pri n°vem premogokopu v Gorenji-JJI UUoj vasi več pove lastnik Frano Krištof,
;idar v Sajenicah, pošta Mirna, (Dolenjsko). 1560
obsegajoče okrog 30 oralov, njive, travniki, gozd in lep ;adni vrt, se prostovoljno proda. Redi se lahko 8 qiav živine. Več pove Jožef Mohor, Tolsti vrh 3, pošta Vače pri Litiji.	1629
Posestvo
stroje
„Deering"
1601 1-1 najnovejše in ialike konstrukcije po zmerni :: Geni ::
priporoča
železr.ino, motorji in poljedelskimi stroji
Fr. Stupica
a Ljubljani, SHaa-ije Terezije cesta št. 3.
iz liičja, potni Kuvčegi in torbe!
železni kovCegi, zgibaln: kovfiegi, kovčcgl za bevtje In klobuke, torbe iz usnja, koveegi l.torbesprlpravo i za potov, potreb SSineali brez nje
UMIK Sin
spec, za koviege
Dunaj I., Hlmmclptorlg. 7, Telefon 8207. Ilustr. ceniki zaslon) In trnnko. Neprekosno! Za-konlto zajamčeno ls6oa postrežbi
IMKOČITE
takoj belo platno Jelenovo m 32 v, Štajersko Slovensko Savin-sko 16, Vojaško 4t>. Do-inestik 50, Planinsko 58, Gorsko 62, Kmetsko 61, Japonsko 60, Cirllovo 70 Prešernovo 80 v. Vzorci zastonj, naročila čez K 20 franko. Slov. veletrg. tiiia
R. Stermecki v Celju.
J
Le pri nas dobite pristno blago
Zelo ugoden nakup
40 metr. ostankov
cefira, voile, flanele in drugega perilu, blaga, Krasne, dolge 1—8 m, izbrane pošilja po povzetju franko za 18 K dobro znana razpo-1518 šiljalnica 15-1
V. J, Havliček a bratr,
Podčbrad (ČeSko).
Vzorci teh ostankov se ne pošiljajo. Vzorce modnega blaga in manufakture z najnižjimi cenami razpošiljamo franko.
od žensk strižene in zmešane plačam samo jaz najdražje, ker jih rabim za lastni izdelek.
Iffl.Podkraišek
627 frizer 10-1
Ljubljana, Sv. Petra c. 32 v Levčevi hiši.
Puške!
Lancaster . od K 26-— Ffobertpuška . . 8-50 PiStole . . , . 2— Samokresl . . . 5"—
Poprave ceno. Illustri-rani cenik franko. 870
F. Dušek, Opočno 123, Češko.
zajjrašičg
3 krat redilnejši od koruze 50kg z vrečo K 1150 od tovarne. t. za zrejo, II. pitanje.
I zviša množina mleka pri kravah zal'., do 2 litra na dan. K7'50 ■ za 50 kg od tovarne.
Zdr. tovarne za krmila a. dr.
II., Praterstr. 15.
Prospekt,Goldgrube'zastonj.
1554	12-1
Baron Codellijevo oskrbništvo
naznanja, da se bode vršila v nedeljo, dne 12. junija ob 1. uri popoludne	1602
m irtim oddaje stoječe mrve v košnji
na 10 oralih travnikov v malih parcelah v Črnih jelkah na barju. — Zlicitirana svota se vplača takoj pri dražbi.	fl. Kruleč.
Proda se posestvo 'J^.
toro ali brez nje. Obsega polja 139813 ha, travnikov 392-10 ha, vrta 9'93 ha, pašnika 76 ha, gozda 1695-81 ha; vsega skupno 3588'62 ha. Poslopje je vse zidano, hlevi obokani, dva skednja; redi se lahko 16 do 20 glav živine. Voda je na dvorišču in v hlevu. Več pove Tomaž Plešivčnik v Pli-berku na Koroškem.	1625
Majhno posestvo LfoS:
ječe iz hiše s kletjo, dobro zaraščenega gozda in njiv,skupaj 9 oralov, 11 mernikov posetve, ob drž. cesti med Lukovico in Krašnjo. Več se poizve pri M.Lcšnjak, Dcvica Marija v Polju št. 23 pri Ljubljani. 1613
Hko h mm kal odkritosrčno hvaliti,
potem so to Fayeve pristne sodenske mi-r j neralne pastile. Noben človek ni toliko trpel 0^.49 zaradi prehlajenja, kot jaz. Vsak letni čas mi je prinesel najmanj po en pošten katar. ^^ Odkar pa rabini redno Fageve pristne so-W denice, pa komaj vem, kaj so katari in ako se pa isti vendar še ponove, jih pa s pomočjo Fatjevih pristnih sodenic tudi hitro odpravim. Pastile se dobe za K 1'25 v vseh tozadevnih prodajalnah, ne pusti si pa pod nikakimi pogoji vriniti ponarejanj. Glavno zastopstvoeza Avstro - Ogrsko: W. Th. Guntzert, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj 1V./1, Grosse Neu-gasse štev. 17.	jj

Dnrnrtlin obsegajoče 21 oralov zem. r OalEalllU ljjšča (10 mernikov posetve, vse obsejano) tO oralov gozda, se z vsemi gospo-darskimi poslopji se proda iz proste roke. Hedl se lahko 10 glav živine. Cena 13.000 K. Več se izve pri Ivanu Škufca, Draga, poŠta Višnja-gora.	_1583 3-1
Kamnoseške učence
sprejme takoj tvrdka Feliks Toman, mestni kamnoseški mojster, Ljubljana, Reslova cesta 30.
Oklic.
Iz konkurza Franceta Lubšine v Trebnjem proda se zaloga raznovrstnega manufakturnega blaga, železnine, usnja, špecerije, prodajalniška in hišna oprava
v cenilni vrednosti 12770 K 22 h.
Ponudbe je staviti pismeno	1582
do 10. junija 1910
na naslov upravitelja dr. Andreja Kuharja v Trebnjem ter priložiti 10% cenilne vrednosti kot vadij. Podrobnejše glej inserat v »Slovencu«.	Dr. Kuhar.
r
Zakaj ravnate s svoiim želodcem tako neskrbno
kot da ne bi bil ravno tako važen, kakor drugi organi. In vendar ako želodec ne prebavlja, zaspi delavna
zmožnost celega telesa. Preizkušeno iz izbranih najboljših ni uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in pre-bavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domaČe zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-nosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. goreCIco, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne II. Fragncrja v Pragi.
SVRRILOI Vsi deli embalaže
- imajo postavno
deponovano varst. znamko
GLAVNA ZALOGA: LEKRRMfl
B. FRRGNER-ja, c. Ii kr. dvor. dobavitelja, „Pri irnem orlu", PR RGH, Mala strana 205,


Bia
vogal Nerudove ulice. Po poŠti ie razpošilja vsak dan. Ž28
Cela stekl. 2 K, pol stekl. 1 K. Proti naprej vpošilj. K 1-50 se pošlje mala steklenica, za K 2 80 velika steklenica, za K 4-70 2 veliki steklenici za K 8-- 4 velike steklenice, za K 22 — 14 vel. steklenic poštnine prosto nc vse postaje avstro-ogr. monarhije.
Zaloga v lekarni* Avstro-Ogr.
J
Sirup 3*agliano
kot najboljše kri čistilno sredstvo
Iznajden od prof. Girolamo Pagliano v letu 1838 v Florenci. Vpisano v uradno
lekarniško kopijo kralj. Italije. Zahteva naj se izrecno na zdravniški predpis v vseh lekarnah našo postavno zavarovano modro varstv. znamko prevlečeno s črnim podpis. Girolamo Pagliano. Varuje naj se pred ponarejanji, ki so brez uspeha. Nadaljna pojasnila daje tvrdka
Prof. Girolamo Pagliano v Florenci, Via Pandoifini.