Letnik XX.	Celoyec, petek, 9. julij 1965	Štev. 28 (1206)
Mir — pogoj napredka
in tudi obstanka človeštva
Ob letošnjem Dnevu borca, ki so ga 4. julija obhajali po vsej Jugoslaviji, je podpredsednik republike in predsednik zveznega odbora Zveze združenja borcev NOV Aleksander Rankovič naslovil na borce narodnoosvobodilne vojne posebno poslanico,
Uvodoma se je spomnil dogodkov pred dvajsetimi leti, ko je bila izbojevana zmaga nad fašizmom. Velikanske žrtve — je rečeno v poslanici — ki jih je dalo človeštvo, soočeno z najbolj brezobzirno hitlerjevsko agresijo in z željo, da zasužnji ves svet. Nista bili ogroženi samo svoboda in neodvisnost narodov, marveč tudi obstanek človeštva, saj so bili ljudje in celi narodi brezobzirno in načrtno uničeni. Ko obujamo spomine na te usodne dni, se moramo vnovič spomniti, da je edino združevanje sveta v organizirano fronto za boj proti hitlerjevskim osvajalcem rešilo človeštvo pred uničenjem. To je izkušnja in zgodovinska poslanica, ki je gotovo ne bo pozabil noben narod.
Nato govori Rankovič o junaškem boju jugoslovanskih narodov na strani vseh svobodoljubnih držav med zadnjo vojno, o povojni izgradnji jugoslovanskega gospodarstva, o uveljavljanju sistema družbenega samoupravljanja in neposredne socialistične demokracije ter pri tem posebej poudarja vodilno vlogo bivših udeležencev narodnoosvobodilnega boja. Govoreč o mednarodnem položaju pa ugotavlja:
Trdno verujemo, da je politika miroljubne in aktivne koeksistence, ki jo danes sprejema čedalje več držav in narodov, edina alternativa vojni in da je mir dandanes pogoj ne le vsakega napredka, temveč tudi obstanka človeštva. Zato se Jugo-slavira skupno z vsemi miroljubnimi in demokratičnimi silami na svetu dosledno in najaktivneje bojuje za zmanjšanje napetosti, za miroljubno reševanje spornih problemov in Za zagotovitev enakopravnih mednarodnih odnosov ter svobodnega razvoja vsakega naroda.
EGS seje znašla v doslej največji krizi
Evropska gospodarska skupnost je v zadnjih letih preživela že marsikatero krizo in so bile vsakokratne težave navadno prebredene le z „rešitvami", v katerih so se skrivali nevarni kompromisi, ki so !e navidezno in začasno prekrivali velika nesoglasja med posameznimi članicami skupnosti. Vsak nov problem je to umetno ustvarjeno enotnost znova ogrozil in vedno spet se je izkazalo, da pot, ki so jo ubrali tvorci EGS, še dolgo ne bo vodila do evropske združitve. Toda krize, v kakršni se je EGS trenutno znašla, še ni doživela v vseh letih svojega obstoja.
Povod je — — kakor tudi že prej večkrat — dala Francija s svojo odločitvijo, da „bo izvajala konsekvence", ker do 30. junija tega leta ni bilo rešeno vprašanje agrarnih cen, kakor je bilo obljubljeno že v začetku leta 1962. Napovedane konsekvence segajo zelo daleč: Francija je takoj odpoklicala svojega stalnega predstavnika pri EGS v Bruslju; prav tako se Francija ne bo udeležila ministr-
skega sveta EGS ter zasedanja agrarnih ministrov, ki bo 26. in 27. julija; Francija ne bo sodelovala na sejah ekspertov; odpoklicala bo svoje zastopnike iz komisije EGS za pogajanja z Avstrijo in drugimi državami, ki se nameravajo priključiti skupnosti; končno pa Francija tudi ne bo sodelovala pri zasedanju ministrskega sveta Zveze za premog in jeklo ter Euratoma, tako da bo delo onemogočeno tu-
ZVEZNI PREZIDENT JONAS:
»Želimo dobre odnose s sosedi«
V izjavi, ki jo je podal dopisniku češkoslovaškega radia, je zvezni prezident Franz Jonas naglasil, da si Avstrija prizadeva, da bi z vsemi državami, predvsem pa s svojimi sosedi, živela v čim boljših odnosih.
Odkar je leta 1955 z državno pogodbo dobila svojo popolno neodvisnost in suverenost — je dejal zvezni prezident Jonas — je Avstrija navezala že mnoge meddržavne stike, ki so privedli do dobrega sodelovanja s celo vrsto državami. Veselilo bi me, če bi mogli tudi v odnosih s sosedno Češkoslovaško rešiti še odprta vprašanja, kakor so bila po vojni rešena med našo in drugimi državami. Avstrija je z mnogimi državami ne glede na njihov politični, gospodarski in socialni sistem navezala dobre odnose in danes razširitev gospodarskih in kulturnih sti-
kov s temi državami dobro napreduje. iz tega sledi, da taki stiki niso nekaj stabilnega, marveč se morajo prilagoditi splošnemu razvoju. Pogoj za to pa je, da se čim hitreje rešijo odprti problemi iz preteklosti, da ne bomo zamudili rešitve problemov sedanjosti in bodočnosti.
di tem dvem organizacijam EGS.
S tem je Francija več ali manj ohromila celotno EGS. Vendar pa bi bilo zgrešeno, če bi krivdo za sedanjo krizo iskali samo pri Franciji. Vsaj v tolikšni meri kot Francija nosi odgovornost za trenutni položaj tudi Zahodna Nemčija, ki v EGS že od vsega začetka vidi sredstvo za politično in vojaško integracijo, medtem ko Francija vztraja na izključno gospodarski združitvi. Ravno v teh različnih pogledih na pomen in namen EGS je namreč treba videti prave vzroke vseh dosedanjih kriz: Francija hoče v okviru EGS obdržati svojo politično in vojaško suverenost, Zahodna Nemčija, zavedajoč se svoje gospodarske in vojaške moči, pa bi po poti EGS hotela spet priti do vodilnega položaja v zahodni Evropi.
Da je sedanji položaj EGS zelo resen, nihče ne prikriva. Trenutna kriza pa bo imela posledice tudi za Avstrijo, ki bo morala čakati na bolj ugoden trenutek, da se bodo pogajanja o pristopu spet lahko nadaljevala. Dejstvo, da je kancler dr. Klaus med svojim nedavnim obiskom v Parizu ravno trancoskega predsednika de Gaulla prosil za posredovanje pri EGS, izpade v tej situaciji skoraj kot ironija.
„Rjava knjiga“ o bivših nacistih
ki so na visokih položajih v Zahodni Nemčiji
V vzhodnem Berlinu so prejšnji teden na posebni tiskovni konferenci predložili »rjavo knjigo«, 'ki vsebuje popolno dokumentacijo o 1800 osebnostih, katere zavzemajo danes važne položaje v Zahodni Nemčiji in ki so imele važno vlogo v nacističnem gibanju.
Med drugim vsebuje seznam imena 21 ministrov in podtajnikov, 100 generalov in admiralov, mnogo čla-
ZNANI FRANCOSKI POLITIK MOCH UGOTAVLJA:
Oborožitev Zahodne Nemčije povečuje nevarost vojne
Pariški dnevnik »Monde" je objavil daljši članek znanega trancoskega politika in strokovnjaka za razorožitvene probleme Julesa Mocha, ki odločno nasprotuje ponovnemu oboroževanju Zahodne Nemčije, češ da se v tem kaže ..pomanjkanje zrelosti dežel in narodov 20. stoletja”. Predvsem očita Jules Moch bivšim zahodnim članicam protihitlerjevske koalicije, da so krive takšnega razvoja, ker so odprle vrata oborožitvi Nemčije, kar jim je bila poglavitna skrb.
Ko podaja zgodovinski pregled ponovnega oboroževanja Zahodne Nemčije, Jules Moch naglaša, da je nevzdržna koncepcija zahodnih držav, po ka-leri je bila ustanovitev zahodnonemške vojske posebna, da bi se ustvarilo ravnotežje klasičnih sil 9lede na vzhodne države. Pri tem izraža prepričanje, da bi bilo v primeru novega spopada težko omejiti vojno na uporabo klasičnega orožja. Atomska moč dveh taborov — pravi Moch — je tolikšna, da se zdi klasično nesorazmerje docela postransko, Povečanje varnosti, ki naj bi izviralo iz ustanovitve nemških divizij, pa ne odpravlja politične negotovosti, zaradi katere so bile ustanovljene. Zahodna Nemčija ima danes dvakrat večjo vojaško zmoglji-vost kot druge zahodne države skupaj v Srednji Ev-r°pi, zato je Moch prepričan, da oborožitev Zahodne Nemčije povečuje napetost in nevarnost vojne, namesto da bi jo zmanjšala. Vzpostavitev zahodnonemške vojske tudi ni prispevala k zbližanju med Zahodno Nemčijo in ostalimi zahodnoevropskimi državami, pač pa se »oborožitev Zahodne Nemčije, ki jo izvaja Zahod, lahko v končnem nasledku obrne *oper Zahod".
Poseben pomen pripisuje Jules Moch političnim in drugim posledicam, ki jih ima ponovna militariza-cija Zahodne Nemčije predvsem v Poljski, Češkoslovaški, Jugoslaviji in drugih deželah, ki so jih zasužnjevali nacisti v drugi svetovni vojni. Spomini na okupacijo so neizbrisni, narodi teh dežel „v glavnem ne verjamejo v to, da bi se zboljšala splošna mentaliteta Nemcev, niti v demokratizacijo njihovega oficirskega kadra”.
Po Mochovem mnenju ima oboroževanje Zahodne Nemčije zelo negativno plat tudi v tem, da je pripomoglo k povečanju napetosti med obema velikima blokoma, ko je porajalo dvome v iskrenost tistih, ki so obnovili nemški militarizem. Kot konkretne dokaze navaja neuspeh konference na vrhu leta 1955, zastoj razorožitvenih pogajanj in širjenje atomskega orožja.
Ob koncu svojega članka Jules Moch ugotavlja: Mar ne bi bil skrajni čas, da delamo po zdravi pameti? Ponovna nemška oborožitev, kakor tudi vsa oboroževalna tekmovanja v preteklosti in v sedanjosti — če se bo napetost zmanjšala in polegla na obeh straneh — se bo pokazala kot brezdanje draga stvar brez praktične učinkovitosti. Pamet nam veleva, naj se ne sprehajamo z vžigalicami v smod-nišnicah. Treba se je torej odpovedati proizvodnji tako nevarnega orožja, ko vsakdo, ki ga ima, prav dobro ve, da se ga ne bo nikoli nihče upal uporabiti, ker bi to pomenilo skoraj popolno in trenutno uničenje obeh taborov. Zdrav razum veleva državnikom, da uberejo pot splošne in popolne razorožitve.
nov sodstva, visoke funkcionarje zunanjega ministrstva in policijske funkcionarje. V knjigi je tudi rečeno, da so v Vzhodni Nemčiji postavili pred sodišče 16.572 oseb, od katerih jih je bilo 12.807 obsojenih zaradi nacističnih zločinov. V Zahodni Nemčiji, ki ima trikrat toliko prebivalcev, pa so doslej postavili pred sodišče le 12.457 oseb, od katerih jih je bilo zaradi zločinov v nacistični dobi obsojenih le 6100.
Končno je v knjigi ugotovljeno, da je 94 današnjih vaditeljev velikih industrijskih podjetij v Zahodni Nemčiji prav tako zavzemalo visoke položaje pod nacističnim režimom.
Ta »register nacističnih zločinov« je za zahodnonemške ikroge gotovo silno neprijeten, saj se ne bodo mogli več izgovarjati, da v Zahodni Nemčiji ni več nekaznovanih nacističnih zločincev.
Koroška se bori
proti znižanju
državnih sredstev za razvoj zaostalih predelov
Finančni minister je sporočil, da so bili dohodki državne blagajne v prvem poletju znatno manjši, kot je bilo predvideno v državnem proračunu. Zato je napovedal in deloma tudi že izvedel znižanje posameznih postavk, med drugim tudi pri sredstvih, ki jih je proračun predvidel za gospodarsko pospeševanje zaostalih predelov države, med katere spada tudi južna Koroška.
Deželni finančni referent Suchanek se je odločno izrekel proti zmanjšanju teh sredstev, ker bi bili s tem močno prizadeti vsi načrti za razvoj zaostalih predelov. Konkretno gre za znižanje sredstev za 20 %, ki je bilo že izvedeno v zvezi s povišanjem plač državnih uslužbencev, zdaj pa hoče finančni minister izvesti nadaljnje znižanje za 13 %>, kar utemeljuje s tem, da so državni dohodki znatno manjši, kot je bilo predvideno.
Po vsej Jugoslaviji j
so proslavili „dan borca"
V Jugoslaviji so bile zadnjo nedeljo širom po državi velike proslave »dneva borca". V okviru spominskih slovesnosti so polagali vence na grobove padlih borcev, odkrivali spomenike in spominske plošče ter se zbirali na sestankih bivših borcev, kjer so obujali spomine na junaška leta narodnoosvobodilnega boja.
Medtem ko je bila na Hrvaškem osrednja proslava v bivšem taborišču Jasenovac, kjer so nacisti in ustaši med zadnjo vojno pobili 700 tisoč ljudi, je bila v Sloveniji letošnja glavna prireditev v Ilirski Bistrici, kjer so slovesno proslavili 22. obletnico ustanovitve prekomorskih brigad. Te brigade so bile ustanovljene v Bariju in Gravini v Italiji ter v severni Afriki in so v svojem borbenem pohodu napredovale čez Vis v Dalmacijo in od tam proti Trstu kjer so zaključile svoj zmagoviti pohod v bojih za osvoboditev Trsta in Primorske.
Velike proslave v Ilirski Bistrici so se udeležili tudi številni visoki predstavniki slovenskega in jugoslovanskega političnega življenja.
Strašna neurja in poplave
Zadnji tedni so bili v mnogih državah v znamenju velikih katastrof. Predeli vzdolž Donave so doživeli poplave, kot jih že dolga leta ne pomni|o. Posebno prizadeti so kraji na Slovaškem, v Jugoslaviji in na Madžarskem, kjer je bilo preplavljenih na tisoče hektarov kmetijske zemlje; uničeni so bili vsi posevki in tudi število poškodovanih poslopij gre v tisoče. Samo na obmejnem področju med Jugoslavijo in Madžarsko cenijo nastalo škodo na več milijard šilingov, na Slovaškem pa računajo, da se bo življenje v težko prizadetih krajih popolnoma normaliziralo šele čez nekaj let.
Ob koncu minulega tedna pa so — kakor deloma tudi na Koroškem divjala strašna neurja, ki so povzročila nepregledno škodo zlasti v severni Italiji. Po dosedanjih poročilih je pri tem zgubilo življenje 23 ljudi. Neurjem je sledil val vročine, ki je povzročil številne samovžige na obsežnih površinah gozdov posebno na Siciliji. Nad 4000 gasilcev se je borilo proti ognju, ki je uničil okoli 10.000 hektarov gozdnih in kmetijskih zemljišč.
Velika neurja so zadnjo soboto in nedeljo divjala tudi v nekaterih predelih Jugoslavije, zlasti v Bosni, Slavoniji in južni Srbiji, kjer je bilo opustošenih na desettisoče hektarov kmetijskih zemljišč, kakih 10.000 ljudi pa je zgubilo streho. Samo v južni Srbiji je bilo uničenih okoli 20.000 hektarov pšeničnih posevkov. Nastala škoda gre po prvih cenitvah v milijarde šilingov.
V^VC/TL/US
Javni izdatki naraščajo, rast investicij pa upada
Stabilizacija vrednosti šilinga je postala trajna skrb naše države in njenih činiteijev, ker cene in mezde še vedno naraščajo. Problematika te stabilizacije obstoja v težavah vsklajanja izdatkov države s potrebami politike vrednosti šilinga. Ta politika mora pospeševati gospodarsko rast in mora pustiti ob strani vse, kar bi jo zaviralo. Prekomerno povečanje javnih izdatkov je preprečilo, da bi se okvir privatnih investicij primerno razširil. Znižanje davkov, ki bi privatno investicijsko dejavnost lahko poživilo, ni izvedljivo, ker ga ovira naraščajoči deficit.
Do teh bistvenih ugotovitev prihaja letno
poročilo, ki ga je pred kratkim objavilo združenje avstrijskih bank za leto 1964. Z istimi problemi pa se bavi tudi industrija, ki pravi, da njene investicije zavira pomanjkanje kapitala. Industrija trdi, da so celokupne investicije v Avstriji v prvem četrtletju 1965 narasle le še za 1 %, medtem ko so v povprečju leta 1964 narasle še za 9%. Pri tem pa je v prvem četrtletju porast investicij šel v glavnem na račun porasta investicij v gradbeništvu, medtem ko sta obrtno gospodarstvo in industrija tudi letos zabeležila nazadovanje rasti investicij.
Vzrok temu razvoju pripisuje induslrija
Dvojna mera
Politiko dvojne mere koroški Slovenci občutimo tudi v drugi polovici dvajsetega stoletja. Najbolj jo občutimo v odnosih države do naših prizadevanj, da bi odpravili gospodarsko zaostalost južne Koroške in da bi se ustavilo odseljevanje domačega avtohtonega prebivalstva v tujino. V procesu »preseljevanja« prebivalstva iz kmetijstva v poklice industrije in trgovine, ki se je začel po drugi svetovni vojni skladno z razvojem pomena industrije in trgovine, po naših krajih neprestano primanjkuje delovnih mest za naše pode-željsko prebivalstvo, ki ne more več ostati v kmetijskem poklicu in ki zaradi tega išče zaposlitve na drugih področjih gospodarstva. Možnosti za to zaposlitev pa je po naših krajih vse premalo.
Od 29.538 prebivalcev, kar se jih je med ljudskima štetjema 1951 in 1961 s Koroške več odselilo, kot se jih je priselilo, jih odpade na občine dvojezičnega ozemlja 7703 ali 26 odstotkov, medtem ko 112.294 prebivalcev tega ozemlja predstavlja le 22 °/o koroškega prebivalstva. Najbolj prizadet je pri tem ve-likovški okraj, iz katerega se je zaradi pomanjkanja delovnih mest v tem razdobju odselilo 4207 prebivalcev, kar odgovarja 10,2 odstotka prebivalstva okraja. V deželnem merilu pa znaša odstotek odselitev le 5,9 °/o prebivalstva.
Šele od leta 1956 naprej so v deželi v teku prizadevanja, da bi s pomočjo javnih denarjev ustvarili več novih delovnih mest. Po zadnjih podatkih je na tej poti uspelo, da je bilo medtem v deželi ustvarjenih 2000 novih delovnih mest. Koliko od teh novih delovnih mest je odpadlo na dvojezično ozemlje, sicer ni bilo pri tem povedano, gotovo pa ne več kot 20 °/o, torej okoli 500. Več novih delovnih mest pa v deželi ni bilo mogoče ustvariti, ker na merodajnih mestih dunajske vlade — v finančnem ministrstvu — zadnja leta vedno spet sežejo po proračunskih sredstvih, ki so v 'ta namen določena in jih uporabijo za druge namene. Tudi letos skoraj ni računati, da bi prišli odobreni zneski za to eminentno važno gospodarsko pomoč z Dunaja na Koroško in na njeno dvojezično ozemlje. To je finančni minister dokaj jasno sporočil v svojem pismu od 2. julija t. I. Brez denarne pomoči pa tudi novih delovnih mest pri nas ni mogoče ustvarjati.
Vse drugačne mere pomoči za razvoj novih delovnih mest pa uporabljajo na Dunaju za druge nerazvite in gospodarsko zaostale predele v državi. Tako so po zadnjih poročilih n. pr. na Gradiščanskem, ki šteje le 271.000 prebivalcev, po tej poti ustvarili od leta 1956 dalje nad 7000 novih delovnih mest v 102 novih podjetjih.
Ta primerjava kaže, da je Koroška v svojih prizadevanjih od gospodarskih ministrstev — ki so vsa v rokah OVP — še vedno zapostavljena, najbolj pa njeno dvojezično ozemlje. Naše prebivalstvo mora iskati kruha in dela v tujini, kjer je odtrgano od naše skupnosti, medtem ko se na naše ozemlje priseljujejo še vedno ljudje drugih narodnosti. V razdobju, ko se je iz dvojezičnega ozemlja odselilo 8936 prebivalcev, se je sem pmelilo 1233 tujih prebivalcev. To pa je nevarna politika denacionalizacije.
Ob taki stvarnosti politike dvojne mere smo koroški Slovenci upravičeno zaskrbljeni in nezadovoljni. Državna pogodba nam zagotavlja enakopravnost in upošteva naše narodnostne pravice. 7. njo je bila dvojna mera, ki nam je v preteklosti povzročila veliko škodo, teoretično odpravljena. Sedaj leži na zvezni vladi, da čim prej tudi v praksi odpravi dvojno mero, za katero smo navedli ravnokar nove dokaze, da po desetih letih še vedno obstoja. Koroški Slovenci bomo razvoj na tem področju opazovali s posebno budnostjo.
nazadovanju razpoložljivega kapitala. Spričo tega se industrija boji, da ietos ne bo v stanju izpolniti svojega načrta investicij, po katerem naj bi industrija osnovnega blaga svoje investicije povečala za 10, industrija investicijskega blaga pa celo za 27 °/o, medtem ko naj bi industrija konzumnega blaga svoje investicije zmanjšala za 6 %. To bojazen utemeljuje s sklicevanjem na lanski razvoj svojih investicij. Po njenem poročilu so bile lani celokupne investicije v industriji za 1 % nižje od investicij v letu 1963 in je lanski porast investicij šel fako-rekoč v celoti na račun porasta investicij javne roke, gradbeništva, kmetijsvla in turizma. Če v industriji izločimo industrijo konzumnega blaga, ki je lani investirala za 8 odstotkov več kot leta 1963, potem pridemo po teh podatkih do tega, da so investicije industrije osnovnega blaga in rudarstva nazadovale za 6, investicije industrije investicijskega blaga pa za 11 °/o.
V takem razvoju se ne skriva le nevarnost upadanja gospodarske rasti in z njo vred nevarnost upadanja vrednosti šilinga, marveč v takem razvoju koreninijo tudi vzroki za upadajočo konkurenčnost Avstrije v mednarodni blagovni menjavi. Te nevarnosti so toliko bolj očitne, če upoštevamo, da je avstrijska Narodna banka od
septembra minulega leta naprej koncem junija že drugič podaljšala svoje ukrepe za omejitev obtoka kreditov in denarja in te ukrepe razširila na vse denarne zavode, medtem ko so prej veljali le za osrednje denarne zavode. S tem hoče Narodna banka vezati 1,5 milijarde šilingov, medtem ko jih je s septembrsko restrikcijo vezala 1,7, z marčno pa 1,4 milijarde.
Avstrijsko-jugoslovanska trgovinska pogajanja uspešno zaključena
Avstrijsko-jugoslovanska trgovinska pogajanja, ki so bila lani jeseni prekinjena, ker Avstrija ni hotela pristati na liberalizacijo jugoslovanskega uvoza, so bila 24. junija spet obnovljena. Ta pogajanja so bila minuli petek uspešno zaključena. Obe delegaciji sta podpisali protokol, po katerem bo Avstrija v glavnem liberalizirala svoj uvoz iz Jugoslavije in se bo vključila v jugoslovansko liberalizacijo uvoza. Po tem protokolu si je vendar Avstrija pridržala pravico za omejitve uvoza tistih vrst blaga, katerih uvoz bi škodoval avstrijski proizvodnji.
Doseženi sporazum o nadaljnji av-strijsko-jugoslovanski blagovni menjavi morata odobriti še obe vladi.
V S 1
o v e n i j i
Inozemski turizem se je letos uspešno pričel
V prvih ipetih mesecih tekočega leta je Slovenija zabeležila izredno močan razvoj inozemskega turizma. V rednem potniškem prometu je njene ce9tne mejne prehode prekoračilo blizu 1,2 milijona potnikov v — okroglo povedano — 406.000 motornih vozilih. V primerjavi s prvimi petimi meseci minulega leta je število potnikov naraslo za 153, število motornih vozil pa za 161 odstotkov. Najbolj frekventirana mejna prehoda .sta bila Škofija med Trstom in Koprom ter Šentilj med Gra-zom in Mariborom. Čez ta mejna prehoda je šlo v rednem prometu skoraj polovica potnikov.
Glavnina mejnih prehodov v rednem prometu je odpadla na mesec maj. Čez mejne prehode Slovenije je šlo 152.014 vozil s 444.674 potniki. Od tega je bilo 146.493 inozemskih vozil s 417.637 inozemskimi potniki. Po narodnosti potnikov je bilo 268.752 Italijanov, 97.323 Avstrijcev in 29.275 Nemcev. Preostali so bili v glavnem Nizozemci, Francozi in Švi-
carji. Poleg teh je prestopilo mejo Slovenije še 346.446 Italijanov in 12.253 Avstrijcev v okviru maloobmejnega prometa.
Maja meseca se je na teh prehodih tudi cestni tovorni promet vidno povečal. Iz Slovenije v sosedne države se je število tovornjakov povečalo za 12 odstotkov, količina odpeljanega .blaga pa .za 15 odstotkov. V tranzitnem prometu pa so našteli za 19 odstotkov več vozil in :za 55 odstotkov več blaga kot maja 1964. Podoben je bil razvoj cestnega tovornega prometa tudi v prvih štirih mesecih tekočega leta.
Razvoj maloobmejnega prometa letos ni doživel tako očitnega vzpona, kot ga je doživel redni promet na mejnih prehodih, treba •pa je upoštevati, da je bil maloobmejni promet že prej izredno dobro razvit, zlasti med Slovenijo in Italijo. Navzlic temu pa se je letos v prvih petih mesecih .maloobmejni promet v primerjavi ,z istim razdobjem leta 1964 po številu motornih vozil povečal za 67, po številu potnikov pa za 58 odstotkov.
Kmetijsko zadružništvo je pomemben gospodarski faktor
Število kmetijskih zadrug v Avstriji nazaduje, število članov pa raste. Čeprav se je v sklopu racionalizacije število zadrug lani zmanjšalo za 20 na 3972 zadrug, se je članstvo pri njih povečalo za 35.000 na 1,375.643 članov. Vsak peti prebivalec je član ene izmed kmetijskih zadrug, na Gradiščanskem celo vsak tretji.
Po vrstah zadrug so najmočnejše kreditne zadruge. Le-teh je skupno 1748. Na drugem mestu sledijo blagovne zadruge, katerih je 199 s 1511 poslovalnicami. Med ostalimi vrstami zadrug so najpomembnejše mlekarske in vinogradniške zadruge ter Raiff-eisenova hranilnica za gradnjo stanovanj.
Te podatke povzemamo iz poročila predsednika Avstrijske Raiffeisenove zveze, deželnega glavarja ing. Hartmanna, na zadnjem zasedanju v Grazu sredi minulega tedna. Poročilo zlasti zrcali gospodarsko moč in pomen kmetijskega zadružništva v naši državi. Njegov pomen je zlasti razvi-
^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiis;
Vatikan v italijanskem gospodarstvu
Kako močno je italijansko gospodar- § g stvo pod vplivom V.itakana, sledi iz ne- g = davne izjave italijanskega finančnega mi- | g nistra Tremellonija na neko inter.pela- | | cijo komunističnih poslancev. Po tej iz- g g javi je Vatikan kot delničar Italijan- = = skih firm dobil leta 1963 na dividendah g g izplačanih 130 milijonov šilingov. Do- = 1 slej so tako italijanske .kot vatikanske g | oblasti o vatikanski udeležbi na itali- § = janskem gospodarstvu diskretno rnolča- g g le. K tej izjavi je italijnaiski finančni M = minister dodal, da so dohodki iz divi- g g dend Vatikana iz te njegove udeležbe | = obdavčeni s 15 odstotki.
niiiiiiiiiiimiiiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiimn?
den iz porasta hranilnih vlog in kreditov. Hranilne vloge so se lani povečale za 2134 milijonov šilingov, krediti pa za 1923 milijonov. Bilančna vsota se je od 21,4 milijarde leta 1963 povečala na 26,6 milijarde šilingov. 61 % vseh kreditnih zadrug je poslovalo dnevno, 116 zadrug pa je upravljalo več kot 20 milijonov šilingov.
Blagovne zadruge so spravile lani v promet semen v vrednosti 207,7 milijona, gnojil v vrednosti 1488,8 milijona šilingov, promet s stroji je dosegel višino 446,3 milijona šilingov, promet z žitom pa 1241,2 milijona. Za sušenje žita je bilo na razpolago 153 sušilnic s 600.000 ton prostora. Blagovne zadruge imajo nadalje 690 bencinskih črpalk.
Mlekarske zadruge so svoj promet povečale od 4153 na 4490 milijonov šilingov in zgradile vrsto tovarn za predelavo mleka v prah. Skupno so prevzele lani 1371 milijonov kilogramov mleka. 52 vinogradniških zadrug je prevzelo 45 milijonov kilogramov grozdja in 43.000 hi mošta, prodale pa so 169.764 hi vina. Raifteisenova hranilnica za gradnjo stanovanj je sklenila 11.306 pogodb s 1504 milijoni šilingov pogodbene vsote.
CELOVEC. — Na letošnjem avstrijskem lesnem sejmu v Celovcu bo prvič sodelovala tudi Poljska, ki bo razstavila proizvode svoje lesne industrije. Otvoritve 5. avgusta se bo udeležil tudi poljski minister za gozdarstvo Roman Gesing, katerega bodo spremljali predstavniki poljskega gozdarstva in industrije, ki se bodo pogajali o poglobitvi gospodarskega sodelovanja.
RIM. Ob zaključku jugoslovansko-itaiijanskih pogajanj o ureditvi nekaterih odprtih finančno-imovinskih vprašanj med obema državama je bilo podpisano skupno sporočilo, ki poudarja, da bo doseženi sporazum še bolj utrdil odnose prijateljstva in razumevanja med Jugoslavijo in Italijo. Sporazum ureja vprašanje v zvezi z zemljo v Jugoslaviji, ki je bila last optantov za italijansko državljanstvo, kakor tudi v zvezi z italijansko imovino na ozemlju, ki je po drugi svetovni vojni prišlo k Jugoslaviji. Za to imovino bo jugoslovanska vlada izplačala italijanski valdi 2,6 milijarde dolarjev.
LONDON. — Med svojim nedavnim obiskom v Londonu je madžarski zunanji minister Janos Peter povabil britanskega zunanjega ministra Michaela Ste-warta, naj obišče Madžarsko. Britanski minister je vabilo sprejel.
GVATEMALA. — Srednjeameriške države Gvatemala, Salvador, Honduras in Nikaragva so sklenile ustanoviti vojaški blok, da bi se »skupno bojevale proti morebitni komunistični agresiji na ozemlju centralne Amerike”.
HANOI. — Časopisna agencija južnovitnamskega osvobodilnega gibanja je sporočila, da so ameriška in južnovietnamska vladna letala ponovno uporabila strupene pline proti prebivalstvu. Pri teh napadih se je zastrupilo 33 ljudi, uničena pa je bila tudi žetev na več kot 30 kvadratnih kilometrih. To zločinsko dejavnost ne obsoja le ljudstvo, marveč tudi številni pripadniki južnovietnamske vladne vojske.
STOCKHOLM. — Danska vlada je sklenila, da se v prihodnjem proračunskem letu, ki se bo začelo 1. aprila 1966, uradniški aparat v državni upravi ne bo smel povečati. Vladni sklep je posledica velikega naraščanja izdatkov v državni upravi, zaradi česar se je močno okrepil inflacijski pritisk na trg.
SANTIAGO. — Zaradi poplav v južnem Čilu se je podrl najdaljši čilski most v mestu Concepcion, 450 kilometrov južno od Santiaga, tako da je bil ustavljen vsak promet z drugimi čilskimi kraji. Poplave, ki so nastale po močnem deževju in nevihtah, so v južnih krajih čila odnesle tudi več hiš ter preplavile cele vasi in mesta.
TOKIO. — Več kot 150 vidnih japonskih znanstvenikov je poslalo pismo predsedniku japonske vlade, v katerem zahtevajo, naj Amerika preneha izkoriščati svoja vojaška oporišča na Japonskem za vojno v Vietnamu in naj takoj ustavi bombardiranje Severnega Vietnama. To je že druga velika skupina japonskih znanstvenikov, ki je kritizirala napadalno politiko Amerike v Vietnamu.
NEW YORK. — Generalni sekretar OZN U Tant se je s stalnim vatikanskim opazovalcem v OZN Albertom Giovanettijem razgovarjal o morebitnem obisku papeža Pavla VI. na sedežu svetovne organizacije. Giovanetti je po sestanku povedal, da bo papež morda januarja prihodnjega leta obiskal sedež OZN in govoril pred Generalno skupščino.
BEOGRAD. — Zadnja leta se turistično sodelovanje med Jugoslavijo in Grčijo zelo dobro razvija in je zanimanje turistov obeh dežel za obiske v sosedni državi močno naraslo. V prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo v Atenah in Solunu izdanih nad 68.000 jugoslovanskih vizumov, v istem obdobju pa se je kakih 18.000 jugoslovanskih državljanov mudilo v Grčiji, kar je dvakrat več kot lani.
NAIROBI. — Kenijski parlament je predlagal, naj bi predsednika Jomo Kenyafta razglasili za dosmrtnega predsednika republike Kenije in mu s tem Izrekli priznanje za njegove velike zasluge za osvoboditev države in za vse tisto, kar je storil, da bi Kenija po dosegi neodvisnosti hitreje gospodarsko in družbeno napredovala. Od vlade so zahtevali, naj pripravi v tem smislu predlog za ustrezne spremembe kenijske ustave.
NEW YORK. — Skupina ameriških umelnikov, književnikov in znastvenikov — sami se imenujejo »umetniki in književniki, ki se ne strinjajo" — je zahtevala od Adlaia Stevensona, naj odstopi s položaja šefa ameriške delegacije v Združenih narodih. Ta zahteva je izraz protesta proti zunanji politiki ameriške vlade in predsednika Johnsona posebno v Vietnamu. Sodelavci Stevensona v OZN so na to zahtevo odgovorili, da je to »nemogoča ideja”.
LONDON. — Predsednik južnovietnamske vlade general Cao Ky, ki se kakor njegovi številni predhodniki drži na oblasti le s pomočjo Amerike, je v izjavi za britanski list „Sunday Mirror" jasno povedal, kakšnega duha otrok da je. Če me vprašate — je dejal — kateri junak mi je najljubši, potem moram povedati, da imam le enega:	Hitlerja; občudujem
ga, ker mu je uspelo zbrati okoli sebe raztrgano Nemčijo. Glede sedanjega položaja v Vietnamu pa je Hitlerjev občudovalec dejal, da je tako brezupen, da »bi potrebovali kar štiri ali pel Hitlerjev”. In za take ljudi žrtvujejo ameriški politiki dnevno 3 do 5 milijonov dolarjev ljudskega premoženja!
BAMBERG. — Protisemitski in nacistični izgredi v Zahodni Nemčiji se nadaljujejo. Spomenik v Bambergu, ki spominja na leta 1938 požgano židovsko cerkev, je bil tekom zadnjih tednov že večkrat oskrunjen s kljukastimi križi in nacističnimi gesli. Kljukaste križe in napis »Hitlerjugend” so te dni odkrili tudi na zidovih in avtomobilih v bližini Bonna.
ALŽIR. — Novi alžirski predsednik Boumedienne jo ob tretji obletnici neodvisnosti Alžirije predstavil svojo novo vlado, ki obsega 26 članov, med katerimi je tudi šest ministrov iz bivše vlode Ben Bele. V posebnem govoru je zagotovil, da bo ostala Alžirijo zvesta izvenblokovski politiki, hkrati pa bo okrepila stike s Francijo in s socialističnimi državami.
DUNAJ. — Meseca junija je število zaposlenih v Avstriji naraslo za 11.068 oseb na skupno 2,400.201, kar pomeni, da je bilo letos za 17.453 več zaposlenih kot v istem času lani. V strukturi zaposlenih J* prišlo do precejšnje spremembe; od junija 1964 dalj« se Je število nameščencev dvignilo za 21.257 in število uradnikov za 3228, medtem ko je število delavcev padlo za 7032.
SESSCSggS
Arthur Miller
novi predsednik PEN
Na Bledu je te dni pod častnim pokroviteljstvom predsednika SFRJ Tita zasedal 33. kongres mednarodnega PEN, pisateljske organizacije, ki povezuje 78 nacionalnih centrov iz 58 držav. Daleč nad 500 delegatov, mednarodno znanih književnikov iz raznih držav, se je zbralo na 'tem doslej najpomembnejšem srečanju pisateljev, na katerem so razpravljali o enem osrednjih vprašanj svojega poklica, namreč o mestu pisatelja v sodobni družbi.
V imenu pokrovitelja predsednika Tita je kongres pozdravil Rodoljub Čolakovič, medtem ko je v imenu izvršnega sveta Slovenije spregovoril podpredsednik Beno Zupančič, ki je poudaril, da je bila ravno literatura v posebnih zgodovinskih razmerah eden pomembnih činiteljev, ki so omogočili, da se je slovenski narod mogel razviti, dozoreti in tudi obstati. Glavni pozdravni govor pa je imel slovenski književnik Matej Bor, predsednik 33. kongresa PEN klubov na Bledu.
Za novega predsednika mednarodnega PEN je bil izvoljen ameriški dramaturg Arthur Miller, kateri je naglasil, da hoče prispevati k zbližanju med Vzhodom in Zahodom ter k mednarodnemu sporazumevanju. Predlog za njegovo izvolitev je dala jugoslovanska delegacija, katere člani so imeli na kongresu tudi več referatov. Prvi referat je imel slovenski književnik Josip Vidmar, ki je govoril o pomembnosti oziroma vplivnosti literature v današnjem svetu.
Poseben pomen so na kongresu pripisovali dejstvu, da so se ga kot opazovalci udeležili tudi sovjetski književniki, ki še niso včlanjeni v mednarodni PEN.
Tedenski spored
letošnjih poletnih iger
0 V BREŽAH
• V LJUBLJANI
9. 7. — Calderon: SODNIK ZALAMEJSKI 10. 7. — Brechl; GOSPOD PUNTILLA IN NJEGOV HLAPEC MATTI
14.	7. — Calderon: SODNIK ZALAMEJSKI
15.	7. — Brecht; GOSPOD PUNTILLA IN NJEGOV
HLAPEC MATTI
16.	7. — Calderon: SODNIK ZALAMEJSKI
17.	7. — Brecht; GOSPOD PUNTILLA IN NJEGOV
HLAPEC MATTI
Začetek predstav ob 20. uri.
9. 7. _ B. Blacher: ROMEO IN JULIJA, opera, ansambel članov Opere SNG Ljubljana
12. 7. — RENESANČNA IN ZGODNJA BAROČNA GLASBA, koncert, Schola Labacensis Ljubljana
14.	7. — A. Vivaldi; ŠTIRJE LETNI ČASI,
ansambel .Slovenski solisti"
15.	7. — MAGNIFICO, ansambel meksikanskih
pesmi, Skopje
16.	7. — RAM GOPAL, držovni ansambel narod-
nih plesov, Indija
Začetek predstav ob 20.30 uri.
XIII. poletne kulturne prireditve
V poletnih mesecih je Ljubljana že vrsto let prizorišče tradicionalnih poletnih kulturnih prireditev, pri katerih leto za letom sodelujejo poleg domačih ansamblov tudi priznani inozemski umetniki. Letošnje prireditve so že trinajste ter obsegajo — kakor v prejšnjih letih — bogat spored gledaliških predstav, koncertov in folklornih nastopov, ki se skozi dva meseca odvijajo v letnem gledališču oziroma v preddverju Križank in v atriju magistrala. S tem se tudi Ljubljana uspešno uvršča med tiste kraje in mesta po raznih državah, ki slovijo po svojih kulturnih festivalih, prirejenih v glavni tujsko-prometni sezoni, da tako poleg domačinom tudi inozemskim turistom posredujejo lepe umetniške užitke ter zabavo.
TEKOM JULIJA IN AVGUSTA V LJUBLJANI:
Letošnje XIII. poletne kulturne prireditve v Ljubijani so se začele 30. junija z otvoritvijo razstave spomenikov narodnoosvobodilne borbe ter predstavo opere Musorg-skega .Boris Godunov" v izvedbi opernega ansambla Narodnega pozorišta iz Beograda. Prvi teden testivala je bil sploh posvečen operi ter so bili doslej uprizorjeni naslednji komadi: Verdijeva opera »Moč usode" v izvedbi beograjske opere, Šostakoviča »Katarina Izmajlova” v izvedbi zagrebške opere, Gotovčev „Ero z onega sveta" v izvedbi ljubljanske opere, Blacherje-va »Romeo in Julija" (prav tako v izvedbi ljubljanske opere) ter Puccinijeva opera »Turandot", ki jo je uprizoril operni ansambel iz Reke.
Operni spored letošnjih prirediiev bo zaključen danes s ponovitvijo Biacherjeve opere »Romeo in Julija" v izvedbi ljubljanskega opernega ansambla, nato pa se bodo zvrstili koncertni večer in folklorni nastopi Ljubljanska Schola Labacensis bo priredila koncert renesančne in zgodnje baročne glasbe, ansambel »Slovenski solisti" bo izvajal Vivaldijeve »Šfriri letne čase", sledil bo nastop Ansambla meksikanskih pesmi iz Skopja »Magnifico”, nato pride na vrsto indijski Državni ansambel narodnih plesov »Ram Gopal", ljubljanski Collegium musicum bo priredil koncert sodobne sovjetske glasbe, kateremu bo sledil koncert Kraljevega moškega pevskega zbora iz Eupena v Belgiji, poleg tega bo nastopil folklorni ansambel »Tamburica" iz Amerike (kuiturno-prosvetna skupina slovenskih izseljencev, ki živijo v Ameriki — op. ured.), ansambel salzburške akademije »Mo-zarteum" pa bo priredil dva koncerta, od katerih prvi bo posvečen mojstrom renesančne glasbe, drugi pa družabni renesančni glasbi.
Za mesec avgust pa so na sporedu naslednje prireditve: nastop folklornega ansambla »Kolo" iz Beograda, koncert Dvorakovega kvarteta iz Prage, nastopi škotskega ansambla narodnih plesov iz Velike Britanije, državnega ansambla »Balalajka" iz Sovjetske zveze in državnega folklornega ansambla »Hapaamonim" iz Izraela, svoj koncert bo imela skupina »Madrigal Sin-gers” s Chapman Collega v Kaliforniji, ljubljanski ansambel »Pro mušica viva" bo pri-
redil koncert sodobne glasbe, zagrebško gledališče »Komedija' se bo predstavilo z opereto »Boccaccio" Franza von Suppeja, sledil bo nastop državnega estradnega ansambla »Milian" iz Poljske, za zaključek pa bo ansambel Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja uprizoril dramo »Herman Celjski".
Z zadnjo predstavo 25. avgusta se bodo zaključile letošnje XIII. poletne kulturne prireditve v Ljubljani, ki bodo gotovo pritegnile veliko število domačih in tujih obiskovalcev. Začetek vseh predstav je ob 20.30 uri, vstopnina pa znaša od 200 do 1500 dinarjev, medtem ko je za prijavljene skupinske obiske (nad 20 oseb) posameznih predstav predviden popust v višini 10 odstotkov.
KmmneDROKine
© V prostorih Slovenske izseljenske matice v Ljubljani je bila odprla razstava pod geslom .Moralna in gmotna pomoč slovenskih izseljencev Jugoslaviji med narodnoosvobodilno borbo in v povojni graditvi”. Razstavo je v navzočnosti visokih predstavnikov kulturnega iivlje-nja odprl Mitja Vošnjak kot član študijskega centra za zgodovino slovenskega izseljenstva pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
© Letošnja evropska turneja znanega City Balletta iz Kew Yorka, ki se je začela prejšnji mesec z gostovanjem v pariški operi, obsega nastope v Spoletu, Jeruzalemu, Tel Avivu, Dubrovniku, Atenah Ln Salzburgu, za zaključek pa je na sporedu dvotedensko gostovanje v londonski operi. Ansambel šteje 88 članov.
© Pevski zbor .France Prešeren" iz Kranja pod vodstvom dirigenta Petra Liparja se je vrnil z gostovanja na Nizozemskem, kjer je žel lepe uspehe. Kranjski zbor je bil povabljen tudi v Bolgarijo, na Madžarsko in v Avstrijo, vendar se bo enemu ali drugemu vabilu mogel odzvati šele prihodnje leto.
© Dunajski filharmoniki bodo letos septembra odpotovali na veliko turnejo po Latinski Ameriki, kjer bodo priredili deset koncertov, in sicer v mestih Rio de Janeiro, Sao Paulo in Buenos Aires. Vse koncerte bo vodil dr. Karl Bohm.
0 V Moskvi se je v ponedeljek začel IV. mednarodni filmski festival, na katerem sodeluje 67 držav in štiri mednarodne organizacije. Za zlato in srebrno medaljo za najboljši dolgometražni film se poteguje 36 filmov iz 33 držav, podeljene pa bodo medalje tudi za kratke in dokumentarne filme.
0 Ob proslavi 410-letnice Ria de Janeira bodo v dneh od 24. septembra do 3. oktobra organizirali doslej največji svetovni festival .Deset dni svetovne kinematografije”. Na to veliko mednarodno prireditev so povabili rnajboljše svetovne filmske umetnike In pričakujejo, da se bo festivala udeležilo več kot 23 držav.
XVI. POLETNE IGRE V BREŽAH:
Bert Brecht na Petrovi gori
Naj bodo o politični usmeritvi Berta Brechta mnenja še tako deljena, njegovega izrednega pisateljskega daru mu nihče ne more odrekati. To velja tudi za njegovo ljudsko igro »Gospod Puntilla in njegov hlapec Matti”, ki je zadnjo soboto doživela prvo uprizoritev v Avstriji — in sicer na Petrovi gori v Brežah v okviru XVI. poletnih iger. Vodji ansambla arh. Sandlerju bo moral vsak, ki je videl premiero ali si bo komad ogledal pri eni izmed bodočih predstav, priznati, da je imel posrečeno roko, ko se je odločil za lega duhovitega in vendar v gotovih krogih iz razumljivih vzrokov še vedno osporavanega avtorja: če je bilo v Brežah pri dosedanjem »klasičnem" repertoarju sploh še možno kakšno stopnjevanje, potem res samo z Brechtom.
Čeprav je Brecht svojega Puntilio presadil na Finsko v začetku našega stoletja, je tako krajevno kakor tudi časovno nevezan. To je polnokrvna zgodba iz vsakdanjega življenja, ki se prav tako lahko odvija povsod drugje in ob vsakem času: to je klasičen primer spopada med predstavnikom izkoriščevalske gospode in navadnim delovnim človekom, torej prispodoba nenehnega socialnega boja, ki je tekom stoletij menjal le svoje zunanje oblike, se pa v bistvu nadaljuje tudi še danes, čeprav morda v nekoliko drugačnih, »sodobnejših” pogojih. Da pri tem zastopniki imovitih in vladajočih krogov niso prikazani ravno v najlepši luči, je pripisati pač dejstvu, da se je pred Brechtom le malokateri pisatelj upal tako pogumno posvetiti v svet »gospode" in razgaliti njen pravi obraz. Ravno v tem pa je tudi velika umetnost Brechta, ki jo nazorno demonstrira v »gospodu" Puntiii in »hlapcu" Matfiju.
Uprizoritev v Brežah izpolnjuje vsa pričakovanja in na vsakem koraku ter v vsaki besed: je čutiti trdo šolo, skozi katero je šel ansambel v zadnjih petnajstih letih. Brez pretiravanja lahko ugotovimo, da večina igralcev ravno v tem komadu dosega svoj dosedanji višek: od nosilcev glavnih vlog mimo kvarteta naivnih neyest pa do »statistov" so to sami pristni liki, ki ne »igrajo" marveč »živijo" svoje vloge. Če pa kljub temu omenimo nekaj posameznih imen — Hannes Sandler (Puntilaj, Robert Mosslacher (Matti), Burgi Klaura (Eva) — potem v prvi vrsti zato, ker se celotno dogajanje odvija okoli teh vlog, katerih nosilci so tokrat naravnost prerasli sami sebe.
Z Brechtom je napravil ansambel v Brežah vsekakor velik korak neprej in si s tem zagotovil najboljše izhodišče tudi za bodoče poletne igre na Petrovi gori.
I.
Članek nima namena podajati celotne probelmatike izselitve koroških 'Slovencev, pač pa se omejuje na novo najdene dokumente in na njihovo pričevanje o nacističnih prizadevanjih po anšlusu Avstrije k Hitlerjevi Nemčiji, ki so hoteli s fizičnim uničenjem koroškega slovenstva rešiti slovensko koroško »vprašanje«. Oris teh nacističnih prizadevanj je doslej najtemeljiteje podal dr. Mirt Zwitter v več razpravah, ki so izšle v Slovenskem vestniku, Svobodi in zborniku koroška v borbi,1 pa tudi same žrtve nacističnih zločinov so podrobno opisale svoje trpljenje v pregnanstvu.2
Pri opisu namere nacistov, uničiti koroško slovenstvo, je dr. M. Zwit-ter ugotovil, da so nacisti že ob ljudskem štetju 17. 5. 1939 sestavljali Po vseh občinah slovenske Koroške SeZname najzavednejših Slovencev, ugotovil pa je tudi, da so tem seznamom sledili v nadaljnjih mesecih 'Uovi spiski, ki so opisovali narodno Zavest in aktivnost posameznih slovenskih družin. Opozoril je itudi, da so bili po drugi svetovni vojni maj-
1 Opozorimo na) na razpravo »Poizkus iztrebljanja koroških Slovencev v dobi nacizma”, * Slovenski vestnik, 20. 6. 1947, št. 37 — 8. 8.: 1947, št. 45, ter raznpravi isfe-9Q avtorja .Razvoj pravnega položaja na-Ših zadrug”. Svoboda, mesečnik slovenske Koroške, 1949, št. 1 In 2 ter .Skoda, ki jo J® prizadejal nemški teror SPZ In drugim utfcmovam na Koroškem”, Slovenski vest-n|fc. 7. 2., 21. 3. In 28. 3. — 4. 4. 1947.
1 Kot zadnje noj omenimo spomine Janka Ocjrisa v Koroškem koledarju 1965,
*1r. 55—63.
TONE ZO RN:
Nacistični načrti za uničenje koroških Slovencev
V tem mesecu obhajamo dvajsetletnico povratka slovenskih koroških družin, ki so bile v dobi nacizma pregnane iz doma zemlje ter so več kot tri leta preživele v raznih priporniških taboriščih v Nemčiji. Tekom zadnjih dvajsetih let je bilo o zločinu množične izselitve koroških Slovencev napisanih že mnogo člankov in razprav, številne izmed teh smo objavili tudi v našem listu. Vendar ne bo odveč, da se tega poglavja v zgodovini našega ljudstva spomnimo tudi ob letošnji dvajsetletnici, posebno še, ker so spet na delu sile, ki se ponovno bavijo s temnimi načrti za »rešitev« tako imenovanega »koroškega vprašanja«.
Na tem mestu bomo v nekaj nadaljevanjih objavili povzetek iz daljše razprave, ki jo je napisal Tone Zorn, sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, o nacističnih načrtih za uničenje koroških Slovencev.
deni in ohranjeni taki seznami iz Kostanj, Vetrinja, Djelkš, Vovber, Libuč in Loge vasi, od 'katerih so še posebno dragoceni oni iz občin tik ob jezikovni meji.
Vzporedno s pripravami na ljudsko štetje leta 1939 pa so se, kot pričajo takratna poročila, širile po južni Koroški govorice, da pomeni štetje prebivalstva nekakšno inventuro za one koroške Slovence, ki jih bo treba pozneje izseliti.3 Znova so se pojavili ti glasovi po opozorilu Koroškega Slovenca 8. 11. 1939, proti 'koncu tega leta ob Hitlerjevih načrtih, da bi preselili v rajh .nemško 'govoreče manjšine iz južne Evrope in italijanske Tirolske. Celovška Kleine Zeitung je 4. 11. 1939 celo skušala ovreči take govorice.
V te govorice, posebej pa še v nemško-italijanski sporazum o pre-
3 Prim. Koroški Slovence, 26. 7. 1939.
selitvi nemške manjšine iz Južne Tirolske in Kanalske doline, pa je že vpletena koroškim Slovencem 'dobro 'znana oseba Maier-Kaibitscha. Njemu so namreč nacistične oblasti poverile preselitev Kanalčanov in južnih Tirolcev na Koroško, to pot še neodvisno od »slovenskega vprašanja«. Pač pa je bil, kot kažejo viri, prav Maier-Kaibitisoh tisti, ki je skušal s predlogom kolonizacije južne Koroške z nemškimi južnimi Tirolci povezati oba problema. Pozabiti tudi ne smemo, da je bila osrednja .protislovenska organizacija na Koroškem — Karntner Heimaitbund — v tem času sicer formalno razpuščena, dejansko pa vključena v nacistično stranko in v njen obmejni urad pod Maier-Kaibitsclievim vodstvom. Pri tem naj opozorimo na izjavo dolgoletne Maier-CKaibitscheve tajnice Liese Hogler na procesu pro-
SL. UmsiecKer Nr.:

KLagenfiirt
KcirJiznbtirg, deri
ti Maier-Kaibitschu leta 1947.4 Povedala je, da ni bilo tudi po letu 1939 moči potegniti ločnice med nekdanjim Heimat-bundom in ostalimi organizacijami in ustanovami, ki jim je bil na čelu obtoženec:	Zvezo
Nemcev v tujini, obmejnim uradom NSDAP in pooblaščencem državnega komisarja za utrditev nemštva. — Posebno značilno pa je, da so bile vse te ustanove v Celovcu v eni in isti stavbi, na Gasometer-gasse 6.
Trditev, da je bil prav Maier-Kaibitsch pobudnik »reševanja« slovenskega vprašanja na Koroškem s kolonizacijo nemških optantov na področje južne Koroške, moramo podkrepiti s pismom, ki ga je bil 13. 12. 1939 poslal državnemu komisarju za utrditev nemštva. V pismu je obljubil, .da se bo s sodelavci prizadeval »izkoristiti« »vsako možnost« za naselitev nemških kmetov »na koroškem obmejnem območju«.s
4 Stenografski zapisnik procesa v arhivu ln> llifufa za narodnostna vprašanja v Ljubljani (INV).
ČLOVEK JE POSTAL ŠTEVILKA . . .
(Nadaljevanje sledi)
5 Fotokopijo tega dokumenta iz ameriških arhivov hrani arhiv inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani (IZDG). Na la in na druge dokumente me je opozoril sodelavec Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani dr. Tone Ferenc, ki se mu na tem mestu najlepše zohvaljujem.
Name: - JL*	_______L_____1_
Vomame:	—---------------------
• Gčborcn	__________________
in-	,xIikolai ^
Bernl:	L__________________________ .
Letzter VVolinort: JilrJiitfP.illi5—i—.1—__

Sescbežiea
in
Siidkarnten
Im Rahtnen des Kulturausfausches zwischen Karnfen und S!owenien bcsuchte die Laien-spielgruppe des Arbeiter-Kulturvereines Tržič am 12. Juni 1955 den Slowenischen Kultur-verein .Bilka* in Bilčovs/Ludmannsdorf und brachte dort des Werk des ilatienischen Dich-lers Nicola Manzari .Unsere lieben Kinder" zur AuffOhrung.
Vom 14. bis 16. Juni 1965 fond am Bundes-gymnasium fur Slowenen in Klagenfurt die dritte Maturaprufung seit dem Bestehen dieser Schule statt. Zur Matura unter dem Vorsitz von Facbrnspeklor Dr. Valentin Inzko sind 23 SchOler angetreien, von denen 21 dre PrO-fung mit Erfolg bestanden haben. Die erste Matura am Bundesgymncsium fOr Slavrenen in Klagenfurt fand im Jahre 1963, die zweite im vorigen Jahr statt.
Den Feiern anlafjtich des 600-jdhrigen Be-standes der Wiener Universitat schlofj sich auch der Klub slowenischer Studenten in Wien an. Am 18. Juni veranstaltete er eine Feier, an der zahlreiche Gaste teilnahmem. In seiner An-.prache wies das Mitglied des Klub Jože Wakoanik auf die Bedeutung der Wiener Uni-versitat in der Kulturgeschichfe des slowe-nischen Volkes hin. Unter die grdfjten Per-soniichkeifen der Universitat zfihlfen im 19. Jahrhundert die slowenischen Sprachforschcr Jernej Kopitar und Franc M i k I o f I č , der erste Ordinarius des Slavistischen Insti-tuts, sowie der grofje Physiker Josip S t e -fen, ein gebOrtiger Karntner Slov/ene,
Auf Einladung des Hauptauschufjes des So-zialistischen Bundes des werkttiligen Volkes Slovreniens weilte in der Zeit vom 19. bis 21. Juni 1965 eine zehnkopfige Delegaiion des Zer.trahrerbandes slowenischer Organisationen »n Kdrnten unter FOhrung des Obmonnes dr. Franci Z w i f t e r in Slowenien. Die Delega-tion wurde am 19. Juni von einer Delegation des Soz ial isti sc h en Bundes des werkt&tigen Volkes Slovreniens unter FOhrung der Prdsi-dentin Vida T o m { i 2 zu einer Aussp-rache empfangen, bei welcher einerseits der Ob-mann des Zentraiverbandes slowenische Organisationen in Kdrnten die Gastgeber init der Lage und mit den Problemen der Karntner Slovrenen bekanntmochte, andererseits aber diese die Kdrntner Delegaiion mit den ge-selischafflichen und wirtschoftlichen Problemen Jugoslavrien vertraut maclrten.
Die Kdrntner Delegation besuchfe an-schliefjend die Sfadt und den Hafen Koper und Trat dort mit Vertretern der italienischen Volksgruppe in diesem Gebief rusammen, von denen sie eingehend mit der Lage und der Entvricklung dieser Volksgruppe in den ver-gangenen Jahren unterrichtet wurde.
Am 21. Juni gab die Prdsidentin des Sozia-listischen Bundes des vrerkt&tigen Volkes Slo-wenions zu Ehren der Delegation des Zentraiverbandes slovrenischer Organisationen in Kdrnten einen Empfang, an dem der Sekre-tdr des Bundes der Kommunisten Slovreniens Miha Marinko und der zvreife Vorsitzen-de des Paricmentes der Volksrepublik Slovre-nien Dr. Marjan Brecelj und andere an-sehnliche Persdnlichkeiten des kuiturellen und des gesellschaftspolitischen Lebens Slovreniens teilnahmen.
Der Slovrenische Kulturverein .Edinost" in Pliberk/Bleiburg veranstaltete am Sonntag, den 20. Juni unter Mitvrirkung der sloweni-schen Sangerchdre aus dem Jauntal und des Ensembles Zvonko Ortan aus Prevalje einen bunten Nachmittag, on vrelchem auch der BOr-germeister der Gemeinde Pliberk/Bleiburg Siegfried Kristan sovrie der Chorleiler Karl Mtklin ind Karl Ferra als Vertreter des deutschen Gesangsvereines Bleiburg teilnahmen.
Die bsterreichisch-jugoslavrische Gesellschaft in Kdrnten zur Pflege kultoreller, vrirtschaft-licher und sozialer Beziehungen veranstaltete »m volibesetzten Festsaal der Handelskammer in Klagenfurt einen Fiimabend und fOhrte den slowcnischen Film .Samorastniki" nach der gleichnamigen Novelle des Kdrntner slovreni-schen Dichfers Prežihov Voranc vor. Die No-velle vrurde von Prof. Janko Messner ins Deutsche Obersetzt und im Jahre 1963 unter dem Titel .Die Wi!dwOchsllnge" vom Verlag Dr. Berti Petrei herausgebracht.
KOLEDAR
Petek, 9. julij: Veronika Sobota, 10. julij: Amalija Nedelja, 11. julij: Olga Ponedeljek, 12. julij: Mohor Torek, 13. julij; Anciklat Sreda, 14. julij: Bonaventura Četrtek, 15. julij: Vladimir
Katastrofalno neurje od Šmohora do Labota
Obvestilo staršem
ZARADI ODHODA OTROK NA LETOVANJE V SAVUDRIJO
Del neurja, ki je v nedeljo divjalo po severni Italiji, kjer je opustošilo obsežne pokrajine in povzročilo veliko škodo v 12 mestih, je zajelo v nedeljo proti večeru tudi Južno Koroško od Šmohora do Labota. Orkanu podoben vihar, ki je ruval drevje in odkriva! strehe, plohe, kol bi se utrgal oblak, in ponekod kot jajca debela toča so zajeli zlasti območje med Šmohorom in Dobračem in območje Baškega jezera in Št. Jakoba v Rožu in takorekoč opustošili vse posevke in travnike. V območju Svinjske planine in Korice pa so nalivi, ki so trajali vso noč in še v ponedeljek dopoldne, imeli obsežne poplave za posledico. V Crebinju je stala voda 40 cm visoko in je vdrla v kleli in stanovanja.
Začelo se je pri Zilji, nad katero so se med čefrto in peto uro zgrnili nizki in femni oblaki, da se je stemnilo, kot bi bil že pozni mrak. Nato je vsula foča in z njo dež, naliv pa so spremljali sunki viharja, ki so sličili orkanu. V dobrih 20 minutah, kar je neurje trajalo, so
bila polja in travniki opustošeni. Toča je ležala 5 do 1 cm visoko, ponekod pa tudi 20 cm. Pa tudi na drevju in na poslopjih je zapustila veliko škodo. Razbila je številne šipe in poškodovala veliko streh. Na nekem campingu v Beli pri Šmohoru je vihar podrl 30 šotorov,
Obvestilo
ZVEZE SLOVENSKIH IZSELJENCEV
V tem mesecu obhajamo 20-letnico povratka bivših izseljencev iz priporr.iških taborišč. Tej obletnici bo posvečen tudi letošnji
redni občni zbor
ZVEZE SLOVENSKIH IZSELJENCEV ki bo v nedeljo, dne 18. julija 1965 s pričetkom ob 14. uri pri Miklavžu v Bilčovsu.
Po občnem zboru bo na istem mestu
družabno srečanje
kjer se bomo v domačem krogu spominjali let skupnega trpljenja, obnavljali stara poznanstva in v prijetni družabnosti preživeli nekaj lepih ur ob razgovoru, pesmi in plesu.
Prisrčno vabljeni vsi bivši izseljenci z družinami, prijatelji in znanci.	Zveza slovenskih izseljencev
Drugi medved v Karavankah odstreljen
Ko je v četrtek zvečer kmečki sin Franc Pauiitsch šel na lov za srnami, še malo ni mislil, da bo mu namesto sime prilomastil medved pred puško in da bo postal njegov dragoceni lovski plen. Ko pa je nekaj časa stal na »štantu«, je zagledal medveda, ki je lomastil proti njemu. Dvaindvajsetletni Franci ni okleval, pomeril je, sprožil in medved se je prevrnil smrtnozadet. Drugojutro ga je oib velikem veselju soseščine privlekel domov in ga nato zapeljal v Celovec.
»Pri medvedu, ki .ga je Franci ustrelil, igre za medveda, ki je bil na binkoištno nedeljo zastreljen v območju Logarske doline in ki se je ranjen umaknil v območje Kočne, kjer so njegovo sled našli v Pau-litschevem lovskem revirju. Čas bivanja v tem revirju mu je ibil kratko odmerjen. Komaj je zacelil prve rane, mu je čez pičle štiri tedne odbila zadnja ura.
To je bil za medvedom, ki je bil
ustreljen v Macnu, v kratkem času 11 tednov že drugi medved, ki je bil odstreljen v območju Karavank. Kakor prvi je bil tudi ta pravi orjak, tehtal je namreč 130 kg.
Avstrijski lesni sejem — Koroški velesejem:
Avstrijsko-jugoslovanski sejemski sporazum potrjen
V četrtek minulega tedna so bili na Dunaju zaključeni razgovori o kompenzacijskem sporazumu med Avstrijo in Jugoslavijo za letošnji Avstrijski lesni sejem — Koroški velesejem. Pri tem je bil odobren sporazum, za katerega so se sredi junija sporazumeli predstavniki Avstrijskega lesnega sejma ter gospodarskih zbornic Koroške, Slovenije in Hrvatske v Ljubljani. V sejemskem sporazumu z globalnim okvir-
dež pa je do zadnjega premočil imovino turistov, ki so kampirali. Tudi na avtomobilih, ki so bili med neurjem na cesti, je pustila toča veliko škodo.
Drugo središče neurja so bili kraji okoli Baškega jezera vse doli do Št. Jakoba v Rožu. Tudi tod okoli je neurje uničilo poljščine in močno poškodovalo električne vode. V Zgornjem Dobju je vihar razkril 200 m2 pločevinaste strehe hotela Schnabl, v Št. Jakobu pa je razkril Frankov mlin na valje. Neurje, zlasti pa toča tudi nista prizanesla srednjemu in spodnjemu Rožu ter Guram, kjer sta tudi v veliki meri uničila posevke.
V Podjuni in v Labotski dolini so zlasti narasii hudourniki, ki prihajajo s Svinjske planine, Pece in Korice. V ponedeljek zjutraj sta bila Grebinj in Labot tretje središče neurja, do poplav pa je prišlo tudi po drugih krajih od Woltsberga do Labota ter med Pliberkom in Dobom, kjer je Bistrica prestopila svojo strugo, se zlila po okoliških poljih in travnikih ter vdrla v nekatera poslopja. Najhuje je bilo v Grebinju, ki je bil v ponedeljek zaradi poplave zaprt za ves promet. Šele pozno popoldne so se hudourniki umirili, da so se njihove vode spet pričele stokati nazaj v struge.
Prva skupina otrok za letovanje v Savudriji odpotuje s Koroške v torek, 13. julija t. I. Otroci vstopajo v vlak v Celovcu in v Podrožčici.
Zbirališča otrok sta določena ta-ko-le:
Celovec: ob 10.00 uri v čakalnici II. razreda na prvem peronu glavne železniške postaje;
Podrožčica: ob 12.30 uri na peronu železniške postaje.
V Beljaku otrok ne bomo prevzemali, zato prosimo starše iz Gornjega Roža in od Žile, da pripeljejo otroke v Podrožčico.
Na vsakem zbirališču čaka po en spremljevalec oz. spremljevalka. Starše prosimo, da na zbirališčih otroke osebno izročijo spremljevalcem skupine in do jih ob povratku dne 2. avgusta t. I. na istih zbirališčih od njih spet prevzamejo.
Starši otrok, ki so bili sprejeti v prvo skupino, sprejmejo te dni pismeno obvestilo. Pismeno obvestilo pa dobijo pravočasno tudi starši, katerih otroci bodo sprejeti v drugo skupino.
Za drugo skupino je zaenkrat še nekaj prostih mest. Starši, ki bi svoje otroke še radi poslali na letovanje, naj jih prijavijo najkasneje do 23. julija t. I. Druga skupina odpotuje na letovanje 2. avgusta in se vrne 28. avgusta.
Darujte za visokošolski dom „Korotan“
Vsak človek potrebuje dom, se pravi streho nad glavo in posteljo, kamor se zvečer lahko vleže. Koroški slovenski študenti take strehe in postelje še nimajo in se morajo za drag denar potikati po privatnih stanovanjih. To pa je zelo huda reč: izpostavljeni so vsem senčnim stranem hladnega in tujega velemesta, ker jim manjka zavetja in tople domačnosti v lastnem študentskem domu.
Zato bi radi hiro postavili „Korotan", svoj dom, kjer bo lahko stanovalo okorog 80 študentov in študentk.
Gradnjo tega doma in njegovo ureditev naj bi imel na skrbi sleherni koroški Slovenec, ki mu je na tem, da bo dobila naša slovenska narodna skupnost na Koroškem slovenske inženirje, profesorje, zdravnike, pravnike, lekarnarje, agronome, gozdarje in tehnike ter ekonomiste.
Ker je za gradnjo doma na Dunaju potrebna velika vsota denarja, prosimo, da ne zaprete vrat pred nabiralci, ko bodo te dni potrkali pri vas, temveč da vsak po svojih sposobnostih prispevate svoj delček za to veliko in življenjsko važno akcijo.
Zrno k zrnu pogača, šiling k šilingu palača!
Študenti vam bodo vračali s pridnostjo in zvestobo slovenskemu narodu.
jem 32 milijonov šilingov uvoza in izvoza je zajetih nad 50 pozicij blaga. S tem sporazumom je sicer njegov obseg ostal enak, kot je bil lani, vendar je bil razširjen za vrsto novega blaga tako na izvozni kot na uvozni strani.
Avtocesta skozi Celovec
Celovški mestni očetje so pred kratkim sporočili, da bo avtocesta Dunaj—Graz—Beljak—Trbiž speljana skozi Celovec. Po njihovih izjavah bo prišla avtocesta skozi mesto cenejši, kot bi prišla njena
V Bilčovsu so restavrirali farno cerkev
Poleg gradov, od katerih jih je večina že v razvalinah, so prav gotovo cerkve najstarejši spomeniki in spermljevalci zgodovine in usode človeštva. Kadar ni našlo izhoda iz stisk trdih dni, je v njih iskalo utehe. Skozi vsa dolga stoletja pa je tudi skrbelo za njihovo ureditev in olepšavo, zaradi česar so po njih shranjeni in ohranjeni številni zgodovinski in kulturni dokumenti, ki jih je treba ohraniti naprej za poznejše rodove.
To spoznanje je lani oktobra privedlo v Bilčovsu do posvetovanja in do sklepa, da Ibomo z združenimi močmi restavrirali našo farno cerkev, da ji ohranimo oltarje in opremo, kakor so bili, ko je bila v 12. stoletju zgrajena. Z veliko »požrtvovalnostjo in vnemo so določeni zbiralci prostovoljnih prispevkov nabrali za restavracijo notranjščine cerkve potrebni znesek 300.000 šilingov. Restavracijo je v splošno zadovoljstvo izvedel restavrator Lukas Arnold :z Šmartna pri Celovcu, lepo izdelane stole pa je dobavilo domače podjetje Franc Gasser - Fridi Ogris. Obnovljeno notranjščino cerkve je v nedeljo »blagoslovil č. g. kanonik Aleš Zechner.
Bilčovska farna cerkev sv. Jakoba je bila zidana okoli leta 1142 v ro-
manskem slogu kot »podružnica farne cerkve v Kotmari vasi, kamor so Bilčovs in okolica tedaj pripadali. V tistih časih so tudi prebivalce Bilčovsa še pokopavali v Kotma-ro vas, kamor je »bilo »treba nesti tudi otroke h krstu. Šele leta 1436 so Bil-čovščani dobili dovoljenje, da smejo posestnike pokopati na pokopališču okoli bilčovske cerkve, vse bilčov-siko prebivalstvo pa so smeli na tem
oooooooooooooooooooooooo-
<2 Koroška dijaška zveza vabi O	vse koroške Slovence na
|	slavnostno akademijo
® 20 let druge republike Avstrije
• 10 let avstrijske državne pogodbe
v nedeljo, 11. julija 1965 ob pol treh popoldne v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu
Sodelujejo:
Čehi, Hrvati, Madžari in Slovenci z narodnimi pesmimi
in plesi	0
oooooooooooooooooooooooc
pokopališču pokopavati šele od leta 1659 naprej. Še pozneje je dobil Bilčovs pravico do vodenja samostojne krstne knjige. To se je zgodilo leta 1691, ko je dobila žu»pnija Bilčovs svojo delno samostojnost, upravljal pa jo je še vedno kaplan iz Kotmare vasi, ker v Bilčovsu še ni bilo župnišča. Docela samostojna je bilčovska župnija postala šele leta 1787, čeprav je bilo župnišče zgrajeno že leta 1738. Prvi župnik v Bilčovsu je bil Gregor Račar in sicer od 1787 do 1798. Njemu je sledilo 8 župnikov. Sedanji župnik Jožef Štih upravlja bilčovsko župnijo že 44 let.
Rožek
V petek je po daljši bolezni preminul deželni gozdarski nadzornik v Rožeku Izidor T h e »m e 1, po gornjem Rožu in med Dravci priljubljeni gozdarski strokovnjak. Njega pa so spoznali in zljubili tudi številni absolventi kmetijske šole Podravlje, ki jih je Skoraj deset let ličil vzgoje in nege gozda. Pogreb umrlega je bil v ponedeljek popoldne na pokopališču v Zopračah. Njegovim svojcem naše iskreno so-
trasa na severni strani mesta. Leta bi stala okoli 1100 milijonov šilingov, medtem ko bo avtocesta skozi mesto stala le 700 milijonov šilingov. Del avtoceste skozi mesto bodo speljali pod zemljo, medtem ko bo od Beljaškega predmestja skozi August-Jacksch-Strafje in preko Lenda tekla nad zemljo.
Loga vas
Pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva »Svoboda” v Logi vasi je koncem tedna obiskal Rogaško Slatino. Na povabilo tamkajšnjega Turističnega društva je v soboto zvečer v Turističnem domu pod vodstvom svojega zborovodje Hanzija Aichholzerja priredil koncert. Za svoj nastop je pripravil vrsto koroških slovenskih narodnih pesmi, katerim je dodal tudi nekaj nemških.
Ob tej priložnosti so si pevci ogledali tudi Rogaško Slatino, Celje in Savinjsko dolino, zlasti pa Novo Velenje. Polni zadovoljstva so se v nedeljo zvečer vrnili v svoj do.mači kraj.
Strela in naš radijski sprejemnik
Ko pri poslušanju radijskega programa na območju kratkih, srednjih in dolgih valov, slišimo sem in tja še rahlo prasketanje, marsikateri poslušalec pravilno sklepa: »Nevihta bo.« To prasketanje, ki lahko traja le trenutek ali pa tudi več sekund, je posledica izpraznitve električnih nabojev v oblakih: nastane ena ali več električnih isker, manjših ali večjih. Te učinkujejo podobno kot oddajna atena: ustvari se spremenljivo elektromagnetno polje, ki se širi od izvira — iskre — na vse strani, elektromagnetni valovi »preplavijo« našo sprejemno anteno in inducirajo v njej visoko frekvenčne napetosti, ki poženejo tok skozi antensko tuljavico vhodnega kroga proti zemlji.
Kot posledico tega visokofrekvenčnega toka slišimo v zvočniku značilno prasketanje in pokanje, ki moti normalen sprejem. Frekvenčni spekter take iskre je zelo širok, zajema navadno kar območje srednjih in dolgih valov, včasih pa še kratkih zraven, pa naj poslušamo katerokoli postajo na teh območjih.
Visaik sprejemnik ima določeno občutljivost. Cim bolj je občutljiv, tem prej in močneje bo posredoval pojave strele prek svojega vezja zvočniku, ta pa našemu ušesu. Manj občutljiv sprejemnik 'bo atmosferske iskritve zaznal šele, ko bodo te že blizu nas. Kar takoj moramo še nekaj pojasniti. Če poslušamo neko postajo in nas moti prasketanje nevihtnih isker, potem ni rečeno, da je nevihta v tistem kraju, od koder poslušamo program. Lahko )e prav v tem kraju najlepše vreme, brez Vsakršne sledi nevihte. Bliski med oblaki ali med oblaki in zemljo pa so prav v nasprotni smeri. Vsaka taka iskritev je motilni oddajnik, m če so poljske jakosti tolikšne, da sprejemnik iskritev zazna, bodo naš sprejem spremljale te značilne atmosferske motnje.
(Predstavljamo si, da imamo sprejemnik opremljen tako, kot bi normalno moral biti:
Katera ptica je najmanjša
Neki kolibri, ki je dolg le kakih sedem do osem milimeirov in v razponu kril meri nekaj več kof 25 milimetrov. Ta najmanjša Ptica na svetu je tako kot največja predstavnica vedno v središču zanimanja in Predmet številnih nasprotujočih si izjav.
Najprej želimo vedeti, če kolibriji živijo izključno od nektarja v cvetlicah, saj je splošno razširjeno mnenje, da je to njihova edina hrana, kar pa ne drži. Kadar kolibriji tipajo v cvetovi čaši, ne črpajo samo
z ustrezno anteno in zemljo. Če se nevihta z bliskanjem približuje, bodo motnje v zvočniku vse bolj in bolj naraščale ter postale končno tako močne, da bodo preglušile želeni sprejem. Čeprav so zvočnik in ostali sestavni deli v sprejemniku dimenzionirani tako, da prenesejo brez škode tako močan zvok in hrušč, da bo prej pri kraju naša potrpežljivost kot pa katerikoli element v aparatu, je prav priporočljivo, da že zaradi neužitnega sprejema aparat prej ugasnemo, potegnemo priključek antene in ozemljitev iz sprejemnika in anteno spojimo z ozemljitvijo. Navedene prehodne nevihte prenehajo tako, kot so prišle. Ko je nevihta mimo, lahko spet prižgemo sprejemnik, priključimo anteno in zemljo, motnje zaradi oddaljujoče se nevihte ponehujejo in končno izginejo. Oškodovani smo bili za del
Ali veste...
—	da je Luna najbližje nebesno telo in da je od Lune do Žemlje 384.000 kilometrov. Če bi hoteli peš na Luno, bi koračili 9 let noč in dan. Do Venere bi potrebovali več kakor 900 let pešačenja, do Marsa 1300 let, do Sonca 3100 let, do Jupitra pa celo 18.000 let. In koliko let bi potrebovali do Saturna! Pomislite, kar 33.000 let! Najbolje je, da ostanemo kar doma.
—	da je največje drevo na našem planetu sekvoja, ki raste v Kaliforniji. Sekvoja doseže tudi višino 100 metrov.
—	da je največji teleskop na svetu v observatoriju Mount Palomar v Kaliforniji (ZDA). Ta teleskop ima 5 m premera. Toda še večji teleskop bodo zgradili v Sovjetski zvezi na Kavkazu, ki bo imel 6 m premera.
morda zaželenega programa, vendar smo obranili sprejemnik nepoškodovan.
Vedno pa pojav ni tako krotak, kot smo ga opisali. Nikdar ne moramo z gotovostjo reči, 'kakšna bo nevihta, kako bodo gospodarile strele oziroma katero pot si bo električni naboj v oblaku nad nami izbral pri uravnoteženju napetosti. Ker tega nikdar ne vemo, je bolje, da nismo samo previdni; bodimo kar rajši nekoliko previdnejši, celo malo boječi. Ne bo odveč, če pri trdovratni nevihti, ki si je izbrala prav naš kraj, da iztrese svojo zalogo strel prek strelovodov, daljnovodov, električnega omrežja pa tudi naših anten, ne samo ugasnemo sprejemnik, izpulimo antenski in ozemljitveni dovod iz aparata, spojimo anteno z zemljo; potegnimo še električni vtikač sprejemnika iz vtičnice! Tako smo sprejemnik popolnoma osamili, in če smo to naredili, smo res popolnoma varni, da sprejemnik ne bo poškodovan. Izkjlučujemo seveda primer, ko je strela treščila naravnost v hišo in jo poškodovala ali celo uničila!
Morda se bo komu, ki ni popravljal ali videl sprejemnikov, poškodovanih po streli, zdela ta »plačljivost« pretirana. Vendar imajo servisi, posebno v poletjih, bogatih z nevihtami, polno popravil sežganih tuljavic ali drugih sestavnih delov. Koliko jih naravnost izpari in ostane samo ožganina ter morda par kapljic stopljenega bakra kot spomin tistih sicer maloštevilnih, vendar prepotrebnih ovojev antenskega krogotoka! Priznamo, malo je treba materiala za popravilo, je pa dosti prav nerodnega dela in škoda je časa, ko mora biti sprejemnik v popravilu! In to zato, ker smo bili »korajžni!«!
Veliko Število sprejemnikov pa nima prave antene, ampak samo ozemljitev, vtaknjeno v pušico »antena«, in sprejem je zadovoljivo dober. Tudi tem (poslušalcem svetujemo, da ob nevihti izpulijo ozemljitveni vod iz sprejemnika in tudi električni vtikač iz vtičnice. Nevarni toki, ki lahko poškodujejo sprejemnik, si namreč v itakem primeru najdenjo pot prek omrežnega priključka in antenske tuljavice v zemljo. Rezultat je prav isti: pokvarjen sprejemnik!
Seveda bodo poškodbe po streli odvisne tudi od kraja, kjer je sprejemnik postavljen. Na odprtih, izpostavljenih krajih na podeželskih holmcih bo strela mnogo lažje in prej po-
neklarja, marveč isločasno požrejo tudi mušice, majhne čebele in pajke. Sporno je tudi, kolikokrat kolibriji v sekundi zamahnejo s krilci. Teh zamahov ni nič manj kot 75, kar je za tako majhno bitje vsekakor lepo število. Kako hitro kolibriji lahko letijo? Naravoslovci si v tem niso edini, ker so kolibriji vsaj tako živahni kot sršeni. Ker je pa
*a te znano, da letijo s hitrostjo približno 80 km na uro, velja to tudi za kolibrije. Prav zanimivo je, da leteči kot tudi neleteči, 'orej najmanjši in največji predstavnik ptic dosežeta enako hitrost. Ali lahko kolibriji letijo daleč brez počitka? Živahnost teh bi-l'ii njihova neugnanost in neučakanost ter Stalnost jim omogočijo, da v enem samem Poletu preletijo pot iz srednje Amerike do Mehiškega zaliva, kar nanese dobrih 800 kilometrov .
Letni čas in strupi
V kakšni dozi postane kemična snov nevarna živemu organizmu! Po mnenju dr. Sterna iz Argenteuila je to lahko odvisno tudi od letnega časa. Svojo domnevo je francoski zdravnik zasnoval na poskusih z mišmi.
Drobcenim živalim je dajal skoraj smrtne doze strupenega preparata, ki povzroča motnje v presnovi znotraj celic. Zapisoval je posledice, predvsem število mišk, ki so poginile v 24 urah po prejemu vsake doze.
Po treh letih raziskav, pri katerih je napravil poskuse na 24.000 miškah, je ugotovil dr. Štern, da jih je poginilo v zimskem času mnogo več kot poleti. Seveda je treba poudariti, da je bilo življenjsko okolje laboratorijskih miši vse leto enako (temperatura v prostoru, množina preparata, ki jim ga je dajal, ter hrana in splošna nega.] Edino, kar se je spreminjalo, je bila množina svetlobe, ki je skozi okna prihajala v laboratorij.
Ob tem je dr. Štern ugotovil, da sorazmerno z dolžino dneva (dnevne svetlobe) narašča tudi odpornost živalskega organiz ma proti škodljivim snovem.
Nadzvočna letala
»Preproga hrupa", ki jo povzročajo na tleh leteča reakcijska letala, je za letalsko tehniko še vedno nerešljiv problem. Ta, eksplozijam podoben hrup povzroča v naseljenih krajih poškodbe šip in močne vibracije, ki so marsikaterikrat vzrok, da viseči predmeti padejo na tla, ali pa se kar sami razletijo.
Jakost hrupa zavisi od teže, oblike in hitrosti letala, posebno pa od višine letenja.
Američani so izmerili jakost hrupa glede na različne višine letenja.
Letalo B-2S povzroča pri preletu v višini 12.150 metrov hrup, podoben navadnemu grmenju iz daljave. Že pri višini 9150 m pa je pok podoben streli, ki je udarila nekje v bližini.
Rezultati merjenj so bili osnova za odredbo, da smejo nadzvočna letala letati v naseljenih krajih v minimalni višini 10.600 m.
vzročila škodo ikot v mestih ali v kakšni dolini. Vendar je danes že skoraj v vsak kot napeljana elektrika in žice električnih daljnovodov in mrež iprav lahko pripeljejo nevarne napetosti in toke, ki nam lahko poškodujejo sprejemnik.
Še Besedo o ozemljitvi! Dobra ozemljitev je poleg dobre antene potrebna predvsem za dober sprejem. Izredno pa je dobrodošla pri nevihtah. Predpisana ozemljitev antene nas ibo v večini primerov lahko rešila občutne škode, ki bi jo utrpel sprejemnik! Zato priporočamo res strokovno izvedeno ozemljitev vsake električne naprave, med kakršne spada tudi radijski sprejemnik.
KTDlVOSCllnrctimi
0 Amerilka vojna mornarica namerava graditi letečo podmornico. V uradu za mornariška orožja, kamor naj bi izumitelji pošiljali svoje tozadevne predloge, mislijo na majhno letalo z največ dvema možema posadke, ki bi bilo sposobno potopiti se in napasti kot podmornica.
£ V tovarni „Voice Sysfems Corporation" so iznaili akustično stikalo, ki lahko stroje avtomatično izključi, če tako ukažemo z glasom. To stikalo bo posebno uporabno ob pretečih nevarnostih. Akustično stikalo reagira na določen ukaz tudi tedaj, če je hrup močnejši kof pa izrečeni ukaz.
$ Znanstvenikom je uspelo razvozlati skrivnost najboljših potapljačev med sesalci — tjulnjov. Ugotovili so, da se tjulnji lahko med potapljanjem odpovejo presnavljanju in lahko nekaj časa živijo skoraj neodvisno od kisika. Raziskovalci so prisilili živali, da so se potopile v bonzenu. Pred tem so jih opremili z instrumenti za merjenje krvnega pritiska, pulza in odstotka kisika v krvi. Živali so ostale pod vodo pol ure. Fiziološki .trik", ki omogoča tjulpjorn, da prilagodijo organizem za potapljanje, je v tem, da uporabljajo kisik v krvi samo za tiste organe, ki jim je kisik najbolj potreben. Kisik ne prihaja v ude in ga uporabljajo samo za možgane in srce. Obenem zmanjšajo pulz od 80 do 90 utripov samo na 12 utripov v minuti. V telesnih organih, katerim ne .dovajajo” kisika, izrabljajo za presnavljanje rezerve kisika v mišicah. Predvsem pa je pri tem važno, da pridobivajo energijo iz presnove sladkorja v krvi namesto iz presnove kisika.
!,l|>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii!iniiiiniitiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiniiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimii
VLADO FIRM:
Uskoška nevesta
5. nadaljevanje
»Ali se gre Vukmirov sin kaludžera,* * ho, ho? Jaz sem Bačanom edina oblasl. Razumeš, Uskok? Jaz, le jaz sodim 'n kaznujem."
Vinjeni grof ga je zgrabil za roko, ki pa jo je Tudor sunkovito odtegnil. Pijani grof se mu je zagnusil. Stežka Se je obvladal. Po žilah mu je vrela uskoška kri.
»Gospod grof,” je dejal ostro, »poslušajte moj nasvet! JUrška nevarnost je velika in če že morate, izročite zaprte ^Ne vodstvu deželnega glavarja, da jim sodi po ce-SQrski postavi."
Srdito je pograbil polno čašo in jo na dušek zvrnil.
»Tako, tako, tako," se je zahihital 'grof, »to ti bolj Pfistoji kot punt. Hej, poslušaj! Tvojemu očetu sem poslal ukaz deželnega glavarja, v katerem mu sporoča, da mi *akoj pošlje četo Uskokov za obrambo gradu. Utrdimo ga, "e> he, oborožimo posadko in potem naj le pridejo Turki Qli tlačani. Bingljali bodo na obzidju!"
Tlesknil je z jezikom in zavil krvave oči. Tudor je sPoznal, da bi bilo zaman, če bi še prosil za ujetnike. Glavarjeva novica pa ga je presenetila. Meja zahteva Zadnjega Uskoka, a oni naj jih pošiljajo v grad.
Grof je pozvonil komorniku. Neslišno je prišel in čakal na ukaz
»Hej, mrcina!" Grofova pest je treščila slugo pod rQdo, da se je zazibal. Tudor je bliskovito zgrabil za ro-
v'*i’ uskoški duhovnik
čaj sablje. V glavi se mu je zavrtelo, a že je zaslišal hreščeči grofov glas.
»Odvedi poveljnika in mu pokaži sobo! K meni pa pošlji oskrbnika, a brž!"
Tudor je odšel za preplašenim komornikom. Na širokem temnem hodniku sta zavila v levo in se ustavila pred malimi, komaj opaznimi vrati, ki jih je sluga s tresočo se roko komaj odklenil.
»Nič se me ne boj,” ga je prijazno nagovoril Tudor, »pohvalim te pri Grofu."
Potrepljal ga je po rami. Spustila sta se po stopnišču in zavila po drugi strani zopet navzgor ter se ustavila pred vrati stolpa. Komornik se je priklonil, nekaj zamrmral, odprl vrata in izročil ključ Tudorju.
Tudor je vstopil v manjšo sobo, ki je imela okence skoraj pod stropom. Na sredi sta stala stola in okrogla miza. Ob steni pa je bilo skromno ležišče. Tudor se je ob pogledu na vse to trpko nasmehnil in sam sebi dejal:
»To je torej prenočišče za uskoške goste."
A bil je truden, zato se je zleknil na ležišče in skušal zadremati. Zunaj je bil sončen dan, poln življenja. V temačnem stolpu pa so škrebljale miši.
o ° o
Mehovski gospod se je odzibal k oknu, zgrabil za zaveso in jo hotel odgrniti. Ker ga pa noge niso več dobro držale, je omahnil, se lovil za zaveso, padel in jo potegnil za seboj. Debela palica je trdo priletela na njegovo vinjeno glavo. Tedaj pa so se odprla vrata in mlada grofica je nasmejana vstopila v dvorano. Ko je opazila na tleh ležečega in stokajočega grofa, je kriknila, da so za-žvenketala stekla v oknih, spustila svileno pahljačo in stekla k njemu. Na njeno vpitje je pritekla grajska služinčad: komornik, stari sluga in oboroženi stražnik, ki je nadzoroval grajske hodnike. Kmalu za njim se je prikazal
še oskrbnik. Previdno so vzdignili grofa. Grofica je poslala po grajskega padarja. Ko so ga posadili v naslonjač, je grof nenadoma planil kvišku in sope pričel zmerjati navzoče. Praskal se je po bolečem mestu in zakričal:
»Sodrga smrdljiva, ali se tako streže grofu! Prebičati vas dam. Takoj h grajskemu poveljniku straže!"
Drug za drugem je služinčad preplašena izginila skozi vrata. Le grofica je ostala, ga objela okoli vratu in mu šepetala na uho. Grof pa jo je pahnil od sebe.
»Pojdi v svoje sobane, grofica! Oskrbnik, prinesi moj pasji bič!"
Grofica je prebledela, se zgrabila za srce in neslišno odšla iz sobane. Oskrbnik pa se ni zganil. Grof je hla-staje lovil sapo in stiskal pesti.
»Ti lopov stari, si slišal..."
Oskrbnik je stopil bliže.
»Milostljivi gospod, milostljivo grofico vendar..."
»Molči!" ga je osorno zavrnil grof.
»Gospod," je nadaljeval oskrbnik, ves zaripel v obraz. »V gradu imate gosta, uskoškega poveljnika, cesarjev...!'
Grofov obraz je bil tako spačen, da se ga je ustrašil okrutni oskrbnik. Tišino je motilo le korakanje obhodne straže.
Na oskrbnikovem čelu so se prikazale znojne kaplje. Grofov pogled je bil nepremično uprt vanj. Končno se je grof zganil in zakorakal po sobani. Oskrbnik je hodil za njim.
»Pojdi in vzemi s seboj grajskega biriča in ključ od grajske ječe," je govoril presenečenemu oskrbniku na uho. »Pa knjigo in pisarja!" je mrko ukazal grof.
Oskrbnik še vedno ni odšel, zato je grof poskočil in zavpil:
»Si razumel?" Njegova dvignjena roka je grozila.
6 — Štev. 28 (1206)	fjj			ES		!*0	9. julij 1965
Kmečka ljudska visoka šola v Krastowitzu
Na pragu v tretje stoletje organiziranega pospeševanja kmetijstva na Koroškem so v nedeljo, 26. junija v gradu Krastowitz pri Celovcu odprli nov zavod za izobraževanje in življenjsko usposabljanje kmečke mladine. Kmetijska zbornica je tam zgradila poslopje za kmečko visoko šolo, ki je sedaj izročena svojemu namenu in odprta. Gradnjo tega zavoda je omogočil z darilom umrli bivši deželni glavar dr tudi nosi.
Tretja etapa mehanizacije kmečkega dela spreminja
odnose na vasi
.Arthur Lemisch, kaiterega ime
Med osnovnimi načeli za namen in dejavnost kmečke ljudske visoke šole dr. Arthur Lemisch v Krastcnvitzu, ki jih je občni zbor kmetijske zbornice sklenil 28. januarja 1963 je med drugim rečeno, da bo poleg tega, da bo »mladim ljudem potom skupnega učenja in doživljanja< dajal notranji opor in širil njihovo obzorje »v duhu prave tolerance in kmečke tradicije«, ta zavod tudi mesto »srečanja z mladimi ljudmi iz drugih poklicnih skupin in da bo budil in poglabljal medsebojno razumevanje*. Končno pa bo zavod tudi sodeloval »pri gojenju podeželjskega kulturnega življenja, vzpostavljal zveze z ljudskimi visokimi šolami drugih dežel in z medsebojno izmenjavo deloval za povezavo med narodi*.
Sedaj ta zavod, katerega deklarirane osnove so vzpodbudne in odgovarjajo duhu našega časa, stoji in prevzema poslanstvo, ki so mu ga določili ustanovitelji, v kmetijski zbornici zastopani koroški kmetje obeh narodnosti. V prakso izvajanja teh osnov sodi tudi ne-zavrnjen predlog in zahteva takratnega zborničnega svetnika Mirka Kumra, ki je za skupnost južnokoroških kmetov dejal, da mora biti zavod pod splošnimi pogoji na razpolago tudi za tečaje in izobraževanje koroške slovenske mladine v njeni materinščini. K doslednemu izvajanju osnovnih načel zavoda pa bi se spodobilo, da bi ustanovitelj in lastnik k slavnostni otvoritvi povabil tudi uredništva koroških slovenskih časopisov, kakor je vabil uredništva koroških nemških časopisov.
Pred tremi leti, leta 1962 sem na drugi strani od 13. do 21. številke Slovenskega vestnika pod naslovom „lskušnje in nauki desetih let tehnične revolucije na vasi" obravnaval dotedanji razvoj mehanizacije kmečkih gospodarstev in kmečkega dela v naši državi in po naših krajih. V tem članku pa sem načel tudi probleme, ki jih je za tema dvema etapama sprožila tretja etapa motorizacije kmetijstva — na katere pragu smo tedaj stali — kot neizogibna posledica procesa odseljevanja kmečkih ljudi v druge poklice.
Prva in druga etapa mehanizacije kmečkih gospodarstev sta v bistvu obstojali v olajšanju dela na kmetiji in v zmanševanju števila ljudi, ki jih je prej zahtevalo ročno in vprežno delo. Značilnost prve etape je bilo uvajanje motorjev za opravilo motornih del na skednju in na dvorišču, značilnost druge etape pa zamenjava konj in ljudi pri poljskem delu s traktorjem.
Značilnost tretje etape mehanizacije kmečkega dela pa je neizogibna nujnost, da manjkajoče ljudi na kmetiji nadomestimo z močnejšimi traktorji in s stroji z večjo zmogljivostjo, s stroji na „tekočem traku" raznih opravil.
Danes moramo priznati, da smo že sredi te etape in da se ji ne moremo več izogniti, niti več ne smemo odlašati z ukrepi, ki jih od nas, soseščine in vasi zahteva. V tej etapi smo namreč marsikje že tako daleč, da imamo sicer na razpolago potrebne stroje, da pa manjka večkrat človeka, ki bi jih oskrboval in z njimi delal. Množijo se primeri, da kmet z vso mehanizacijo, ki je stala težke — sedaj zmrznjene — tisočake, in ob vseh dosedanjih ukrepih za poenostavitev kmetovanja in proizvodnje ni več v stanju obvladati dela, ki mu ga gospodarstvo in letni čas nalagata. Od nekdanje kmečke družine sta ostala za delo le še oče in mati in kvečjemu še kakšen nedorasel otrok. Stojimo pred dilemo, kako po najcenejši poti priti do ustrezno zmogljivih strojev, ki bi nadomestili manjkajoče ljudi za delo, nam pa dali prostega časa za upravljanje kmetije in za izpolnjevanje drugih nalog, ki se jim ne moremo in ne smemo izogniti.
V tako dilemo razvoj ni spravil le naše vasi, v tej dilemi se nahaja kmetijstvo povsod v industrializiranem svetu, marsikje
Trg s klavnimi prašiči se normalizira,
toda nadaljnji razvoj ponudbe in cen imamo sami v rokah
Zadnje tedne se je pričel položaj na trgu s klavnimi prašiči spet normalizirati, k čemer je v veliki meri pripomogla združena akcija kmetijskega ministrstva, kmetijskih zbornic in kmetijskih zadrug, pa tudi vrste kmetov samih, ki so od februarja naprej vskladiščili v zmrzovalnicah 54.000 zaklanih prašičev in ki so nadaljnjih 43.000 izvozili.
V minulih treh tednih se je cena klavnih prašičev na Koroškem spet gibala med 13 in 13,50 šilinga za kilogram žive teže, medtem ko so pričeli zaklane plačevati po 17,50 do 18,50 šilinga, kvalitetne pa tudi po več. Na Dunaju se cene za žive prašiče gibljejo v povprečju 13,50 in 14 šilingov, najboljše blago pa plačujejo tudi že po 14.80 šilinga. Zaklane prašiče plačujejo po 17 do 18 šilingov, v Salzburgu pa po 15,50 do 17,50 šilinga. Povsod je videti, da cene naraščajo.
Tja do zime ni računati, da bi prišlo do prekomerne ponudbe prašičev. Nevarnost pa obstoja, da pride proti prihodnji pomladi do podobnega položaja kot letos, če se kmetje ne bomo zadržali pametno. Pametno pa se bomo zadržali, če ne bomo zaradi naraščajočih cen v prihodnjih tednih povečali pripuste svinj k merjascem samo zaradi tega, da bomo pozimi imeli dovolj prašičev, da jim bomo lahko skrmili krompir, ki ga bomo pridelali. Držimo se končno v lastno korist pravila, da moramo med oktobrom in marcem pripustiti več svinj, kot pa med marcem in oktobrom. Potem se bodo cene ustalile.
še bolj kot pri nas. Ta razvoj se ne bo ustavil pred nobeno kmetijo in bo neizprosno terjal od tistega, ki kmet ostati hoče,
jasno smer organizacije kmečkega dela in s tem bodoče proizvodnje. Kakšna bo ta smer in kakšni bodo odnosi med sosedi, v tretji etapi mehanizacije je odvisno od nas samih, od poslednjega kmeta in soseščine do vasi in zadruge gor do kmečkih organizacij v deželi. To smer bomo lažje našli in odnose, ki jih zahteva tretja etapa mehanizacije, bomo lažje uredili, če jih bomo iskali skupno in če bomo njihovo prakso in izkušnje iskali tako v okviru svojih organizacij kot pri drugih, ki so pot v to smer medtem že stopili. Medsebojni obiski in neposredna izmenjava mnenj in izkušenj v živi praksi pa bodo pri tem več koristili, kot vsako ugibanje in vsaka teorija.
Blaž Singei
■
■
■
1
■
U
■
Strojni krožki v razvoju mehanizacije kmetijstva
(1. nadaljevanje)
Kljub vsemu pa postaja vedno bolj očitno, da je problem mehanizacije kmečkih obratov najbolje irešen v zadružnem sodelovanju. Po dosedanjih poteh ni bilo pravih izgledov, da bi ta problem lahko generalno rešili. Zato je tudi klic kmetov po novem zadružnem modelu postajal vedno glasnejši. V tem spoznanju že nekaj let preizkušamo nove zadružne oblike, ki jih imenujemo strojne banke ali strojne krožke. Morebiti 'tudi ta nova zadružna oblika še ne predstavlja dokončne rešitve problema kmečke mehanizacije, vsekakor pa predstavlja — kakor izkušnje jasno kažejo — zelo upoštevanja vreden 'korak v tem razvoju.
KAJ JE TOREJ STROJNI KROŽEK?
Da bi na to vprašnaje dali najbolj razumljiv odgovor, je najbolje, da vzamemo banko v primerjavo. Njene naloge lahko na kratko označimo tako-le: banka prevzema hranilne vloge in daje od njih posojila. Če tako poslovanje prilagodimo na strojni krožek ali na strojno banko, potem moramo reči, da je njena naloga, da sprejema stroje in jih posoja. Ker pa ni kmetije, ki bi imela stroje, ki jih sama ne potrebuje, ,je skoraj nemogoče, da bi v strojno banko ^ali krožek vlagali kmetje stroje, da bi si jih drugi izposojali. Zato v strojni krožek vlagamo le ure, ki jih lahko dela po drugih kmetijah, ko doma za njega nimamo dela, od njega pa si izposojamo delovne ure strojev, ki v tistem času pri sosedih stojijo brez dela. Strojni krožek torej sam ne kupuje strojev, krožek p o s r e d u j e le proste delovne ure strojev med svojimi člani. V strojnem krožku so torej stroji last posameznih članov, stojijo po njihovih obratih in jih tudi njihovi lastniki sami oskrbujejo. Strojni krožek potemtakem ni nič drugega, kakor 'zadruga organizirane samopomoči v soseščini.
KAJ PA JE BISTVO STROJNEGA KROŽKA?
Sodobni problem mehanizacije je isti kot je bil pred 100 leti pomanjkanje kapitala, torej problem kredita. Kakor takrat, gre danes za to, da se kapital, ki leži mrtev ali zmrznjen na kmetiji, obrestuje. Rešitev je po mojem dandanašnji le zaradi tega tako težka, ker kapitala, ki hi se moral v najraznovrst-nejših strojih obrestovati, večina med kmeti ne vidi in ne upošteva. Strojni krožek ne zanimajo toliko stroji, kot pa kapital, ki je zmrznjen v njih in ki se skladno s starostjo strojev razblinja v nič. Ta kapital je treba mobilizirati in ga napraviti koristnega. Spričo tega strojni krožek lahko imenujemo moderno hranilnico, katere kreditnim poslom za valutno osnovo ni šiling, marveč delovna ura stroja, ki pa jo izražamo v šilingih.
Bistvo te zadružne oblike leži torej v tem, da vsak član proti odškodnini oz. naprej določeni ceni ali tarifi stroje in njihovo delo posoja in izposoja. Računske posle posojanja in izposojanja pa opravlja v krožku nevtralna ustanova potom poslovodje, ki večinoma skrbi tudi za posredovanje strojev, v kolikor to^ze ne opravijo člani medseboj ali pa njihove soseščine. Tako omogoča strojni krožek svojim članom, da imajo takorekoč čez noč svoje kmetije res polno mehanizirane in to s stroški, ki niso zračunani na dobiček, marveč na osnovi efektivnih stroškov, ki jih povzroča delo s stroji. Strojni krožek omogoča polno mehanizacijo kmečkega dela, n e da bi bilo treba posamezniku kupiti vseh stroje v , ki bi jih drugače potreboval in ki bi mu — razen par dni — leto in zimo rjali in zgubljali na vrednosti.	(Se nadaljuje)

»Gospod grof, ali ne bi raje preložili sojenja?' se je drznil pripomniti oskrbnik.
»Pojdi!" je zagrmelo.
Oskrbnik je brez besed odšel. Grof pa je urno prekoračil sobano in skozi sprejemnico zavil v svojo delovno sobo. Nad rezljano pisalno mizo je visel bič iz nosorogove kože. Snel ga je in zamahnil po zraku, da je sikaje zažvižgalo. S prsti je pobožal njegove tolikokrat okrvavljene vozle. Tiho zadovoljstvo v njegovem obrazu je prešlo v glasno režanje. Žile na sencih so se mu nabreknile in gube na obrazu so se zlile v strahotno masko. Eno oko je imel zaprto, le drugo je na pol mežikalo v svet.
Potrkalo je na vrata. Vstopil je stražnik, po vojaško pozdravil in sporočil, da ga oskrbnik s spremstvom čaka v veži ječe. Grof je surovo odrinil stražnika, ki se mu ni dovolj urno umaknil, in stopil po hodniku. Za petami mu je sledil prestrašeni stražnik. Grajsko osobje, ki ga je še pravočasno zagledalo, se je bliskovito poskrilo. Sporočilo o grofovi razjarjenosti se je kot blisk razneslo po vseh grajskih kotičkih. Kdor mu je prišel pod noge, ga je uda- | rec biča čez hrbtišče spravil na kolena. Ko sta prešla stopnišče in zavila v grajsko ječo, so jima pritekle naproti velike angleške doge. Željne igre so se zakadile v grofa in ga skoraj prevrnile. Že je zažvižgal po zraku bič. Doge so odskočile, se obrnile in se iskrečih oči potuhnile ; k tlom. Iz odprtih velikih čeljusti so se režali grofu v obraz nevarni zobje. Zamolklo grčanje jim je prihajalo iz odprtih žrel in dlaka na zatilju se jim je ježila. Pod mehko kožo so se grbile močne mišice. Doge, naučene napadati tlačane in jih mrcvariti s svojimi strašnimi zobmi, so bile razdražene. Zelenkasto sijoče oči niso napovedovale nič dobrega. Renčanje je postajalo vedno bolj grozeče. Grof je prebledel in se ozrl okoli sebe. Žive duše ni bilo videti. Beločrna doga se je bližala. Neenakomerno je mahljala z
zavihanim repom. Nenadoma pa je stražnik stopil pred gospodarja, iztegnil roko in se ji pričel dobrikati: »Dobra, dobra! Bodi mirna, mirna!” Pogled je nepremično upiral v psa, ki se je v hipu premislil in tekel na dvorišče. Ostali so mu sledili. Grof si je obrisal mrzle potne srage in še ves drhteč stopil za stražnikom, ki se je olajšan oddahnil. Vprašujoče se je ozrl v bledi grofov obraz; bil je krut in neizprosen.
Vrata v pritličju stolpa so se odprla. Oskrbnik s spremstvom ga je že čakal. Biriča, dva prava hrusta, sta se grofu globoko priklonila. Pisar se je šklepetaje z zobmi skrival za širokim oskrbnikovim hrbtom. Veliko gosje pero za ušesom se mu je treslo ko trepetlika. Zrak je bil kljub zunanji toploti poln vlage, ki je pri vseh režah vdirala iz podzemlja v pritličje.
»Oskrbnik, naprej!" je zamolklo ukazal grof.
Spuščali so se po ozkih in strmih polžastih stopnicah, ki jih je stoletna vlaga tako zgladila, da jim je drselo pri vsakem koraku. Grofovi sodni izpraševalci so nemo stopali po stopnišču, ne da bi za seboj zaprli debela okovana vrata, ki jih je odprl grajski ključar, rdečelas in nekoliko omejen možakar, vendar grofu pokornejši od psa. Njegov vedno nasmejani obraz je bil poln rumenkastih peg. Prav takšni so bili njegovi ploščati zobje, ki so moleli iz vedno na pol odprtih čeljusti. Bil je istočasno tudi grajski grobar, ki je le nezaželene osebe spravljal pod hladno rušo in ni je bilo sile, ki bi mu iz ust iztrgala imena številnih grajskih žrtev; te je tlačil v raztrgane vreče in odvažal ter metal v Krkin pritok, Temne vode, ki jih je gr-graje potegnil na dno.
Krščeni Osmani so se ustavili v zatohlem obokanem prostoru. Objela jih je gosta tema. Ko je rdečelasec ukre-sal ogenj in prižgal pripravljene smolenke, zataknjene v
tulce, ki so bili pritrjeni v zid, je rdečkasta svetloba osvetlila obraze. Nemirne sence so plesale po vlažnih stenah, pačile obraze in poskočile z vsakim gibom. Dolga miza z vrezanimi žlebički je imela na vseh štirih koncih železne vezi in obroč, narezan v zobce, ki se je dal razkleniti. Nekdaj rdečkasti madeži na mizi so že rjasto potemneli. V kotu pa je stal hrastov stol z vretenom, ki si ga lahko dvignil in spuščal. Na treh priostrenih klinih, zabitih v trikotu, je visel usnjen predpasnik, namočen v slano vodo. Na nizkem stolčku pa so ležale tope klešče z lesenimi ročaji, počrnelimi od ognja. Pisarjevi pogledi so hiteli od enega do drugega mučilnega orodja. Lotevala se ga je slabost in drhteče se je naslonil na sluzasto steno. Porogljiv grofov pogled se je upiral v sivkaste, tresoče se pisarjeve ustnice. Drugi obrazi pa so ostali negibni, le na košatih stražnikovih brkih so obvisele slane znojne kaplje in mu silile v priprta usta. Grof je namignil rdečelascu. Ko-rec, poln mrzle vode, je pljusknil prepadenemu pisarju v obraz.
»Milost, milostljivi gospod," je z zadnjimi močmi zatulil pisar in zdrsnil na kolena. Rob njegove zelene suknje je podrsal po blatni brozgi. Votel krohot je napolnil prostor in že so ga močne roke trdo posadile na malo mizo na treh nogah. Sesedel se je na tnalo, da so zapokale kosti.
»Privedite puntarje!" je rezko ukazal grof in sedeT na stol, prevlečen z baržunom. Poigraval se je z ročnikom-biča in enakomerno udarjal po črnih škornjih.
Nekje v globini so zažvenketale verige.
»Naprej, svojat tlačanska!"
Skozi ozek prehod so se rinile tri zgrbljene postave. Cunjasta obleka jim je mahedrala okoli mršavih teles.
(Nadaljevanje prihodnjič)
ALBERTO MORAVIA:
Neprilike ljubosumnosti
Nekega dne je Ernesto stal na pragu svoje sprejemnice in od daleč opazoval ženo in moškega, o 'katerem je sumil, da je ženin ljubimec in ki so ga klicali Luka. Onadva sta sedela na (kavču in se živahno, a potiho pogovarjala o nečem, kar ju je po vsem sodeč živo zanimalo. Emesto je jezno kadil in ju opazoval; že nekaj časa mu ljubosumnost ni dala spati ponoči, podnevi pa ga je uspavala: tisti trenutek ni vedel, kaj bi raje: ali spal ali se rešil neukrotljivega nemira, ki se ga je loteval ob misli na ženo.
Njegov pogled, srep, vztrajen in sovražen, je verjetno začel ženi presedati, zakaj hipoma je vstala, stopila k njemu in ga vprašala: »Ali bi lahko vedela, zakaj tako nepremično buljiš vame?«
»Nič,« je odgovoril Ernesto in mi-tnogrede prevedel angleški pregovor: »Gledam, saj ni zločin; mačka sme gledati kraljico.«
»Že, a na žalost jaz nisem kraljica. Luka mi ima nekaj povedati o svojih poslih. (Počakaj naju v delovni sobi, potem prideva pote in gremo na morje.« Z reko mu je lahno pritisnila na prsi in iga porinila v spalnico. Vrata so se zaprla.
Skrajno nezadovoljen, namesto da bi šel v delovno sobo, kot je tolikanj ljubeznivo priporočila, je Ernesto sedel v kot spalnice in počakal. Kazalec ma uri, ki je vanjo upiral pogled, Se je bil komaj petkrat zavrtel ob sekundah, ko so se vrata odprla in pokazala se je žena, bosa in goloroka, v spodnjici, vrgla svojo obleko na stol in spet izginila.
Očitno je bilo, da mi opazila Ernesta, ki je bil stisnjen v kotu; toda on, Ernesto, je videl presneto dobro: silovit gib telesa, ki se je stegnilo Pod prosojno spodnjico, nagle kretnje, vznemirjenost na obrazu. Z ostro in hkrati zmagoslavno bolečino je pomislil: tako, zdaj imam v rokah dokaze, (ki sem jih iskal tako dolgo; žena in Luka sta se ljubila; s svojo nesramnostjo sta šla tako daleč, da sta se shajala v njegovi hiši, pred njegovimi očmi. Kaj naj stori? Prvi Ernestov gib je bil seveda planiti v sprejemnico; premagal se je o pravem času, ker iga je nenadoma Prešinila maščevalna misel: ker je bil prevaran, bo varal tudi on. Ne bo ju Zalotil, pač pa se bo z njima igral kot mačka z mišjo; dotlej je bil on t'|sti, ki ni vedel, vedela sta onadva; Poslej bo vedel on, onadva pa ne.
Da ne zbudi njenega suma, je bilo med tem bolje ki v delovno sobo, kot mu je s premeteno pokvarjenost-
jo svetovala žena. Ernesto se je hotel dvigniti iz naslanjača, v katerega se je bil pogreznil, a ko se je napenjal, da vstane, se je nenadoma zbudil.
Bil je res v spalnici; a na stolu ni bilo nobene obleke; in prav tisti trenutek so se odpirala vrata in žena se je, to pot oblečena, Sklanjala, da ga vpraša, če je nared. Potemtakem so bide vse skupaj le sanje, je pomislil Ernesto, ko je stopal za njo. Dotlej, čeprav utrujenemu od nespečnosti, mu je vedno uspelo lotiči med snom in budnostjo. Zdaj se je z mešanim občutkom negotovosti in presenečenja zavedel, da je padel iz sanj, ■ki so imele nekak videz resničnosti, v resničnost, ki je bila nesmiselna kot sen. Medtem so prišli na cesto. Ernesto je sedel za krmilo; žena je sedla poleg njega in Luka zadaj.
Nekaj časa je Ernesto vozil molče. Ko pa so prišli na ulico Krištofa Kolumba, je dejal: »Pomislita, ko sem vaju čakal, sam zadremal; sanjal sem nekaj prav smešnega.«
»Kaj?«
»Sanjal sem, da si bila ti z Luko v sprejemnici in da sem vaju gledal, potem si me vrgla ven in mi zaprla vrata pred nosom. Čez čsa pa si se zopet pojavila na pol gola, vrgla obleko na stol in se spet zaprla z Luko.«
Videl je, kako ga žena gleda postrani; potem se je začela režati, da ji je obrazek vas pordel. Končno je zajecljala: »Moj ubogi Ernesto .. .«
»No, kaj pa ti je?«
»Ubogi moj Ernesto, to vendar niso bile sanje.«
»Kako? A si me res vrgla ven iz sprejemnice in se zaprla z njim, si bila res na pol naga?«
»Počakaj, bilo je takole: Luka in jaz sva govorila. Ti si me motil, ko si z vrat buljil vame kot ‘bik, ki se pripravlja na naskok. Zato sem te prosila, da greš za hip ven. Takrat so mi javili, da je prišla šivilja z novo obleko, ki jo je bilo treba pomeriti, in sem prosila Luko, naj gre ven tudi on. Potem sem slekla obleko, ki mi je lepo pristojala, in jo vrgla na stol v spalnici, da jo služkinja spravi. To se je res zgodilo. Ta hip pa si zaspal in ko si se zbudil, si mislil, da si sanjal.«
»A ko sem se zbudil, obleke ni bilo več na stolu.«
»Seveda ne, ko si spal, je služkinja stopila v sobo, spravila obleko in šla. Celo tekla mi je: gospod Ernesto spi, ali ga naj zbudim? Jaz pa sem odgovorila: za božjo voljo nikar, ker ni sinoči nič spal.«
»Hvala za pozornost.«
Smeh stoletij
Znamenitega grškega pisatelja tragedij Evripida, ki je prvi vnesel v svoja dela intimna človeška vprašanja, so poklicali k makedonskemu kralju Arhelaju. Kralj ga je zaprosil, naj ga pesnik napravi za junaka kake tragedije.
Evripides pa je dejal ob tej nenavadni želji:
..Bogovi naj te obvarujejo, da bi bil kdaj predmet ža-loigre!"
Sosed pek je tožil Sokratu, da ima na vrtu drevo, ki mu prinaša nesrečo. Na njem so se obesile že tri njegove žene.
Sokrat si je domislil prijazne Ksantipe in zaprosil peka:
»Dragi prijatelj, dovoli, da presadim tvoje drevo na svoj vrt."
Pred svojim prvim javnim govorom je imel Alcibiad hudo hemo. Sokrat ga je vprašal:
„ČuJ, Alcibiad, ali bi te bilo strah govoriti med štirimi očmi z branjevcem Aristonom ali čevljarjem Leandroml"
»Niti najmanj," je odgovoril Alcibiad.
»Zakaj se pa potem bojiš govoriti, če ju vidiš skupajl"
Vrsta Sokratovih učencev je širila izročilo svojega velikega vzgojitelja. Med njimi so bili mnogi, ki so dosegli vplivna mesta v državnem organizmu, na primer Alcibiad, atenski politik In zagovornik boja proti Sparil. Ta je hotel že v otroških letih veljati več kot njegovi vrstniki. Ko ga je močnejši tovariš pri rva-nju položil na tla, Alcibiad nikakor ni hotel biti premagan in je nasprotnika močno ugriznil v roko.
»Ti grizeš kakor ženske!" je zavpil nasprotnik.
»Ne, grizem kakor lev," je odvrnil Alcibiad.
Bili so na castelfusanSki cesti: na eni strani se je razprostiral borov gozd, prašen in skuštran, na drugi se je neusmiljeno bleščalo morje. Evo kopališče, parkirni prostor, poln avtomobilov v zavetju slamnatih streh, s poniklanimi deli, ki so v avgustovskem soncu prskali morilske odseve. Vstopili so in se napotili proti kabinam, ki so stale v vrsti in katerih ozadje je imelo nekaj baletskega: z ene strani so se nizale kabine vse zelene in enake, s strehami, ki so 'e kot čipke odbijale od nebesne modrine in se tam daleč spuščale v morje; z druge se je vil rep kopalcev, nizajočih se po spolu, moški in ženska, moški in ženska, in se v gosjem redu vzpenjal po betonskem pločniku proti izhodu. Da bi bil vtis popolnejši, so bili senčniki z morjem v ozadju vsi rumeni, na pol gole figure, ki so se odražale od obzorja, so bile rjave. Po zraku je letela črno rumena žoga, ki sta si jo podajala dva igralca v rdečih kopalkah. Vse to je navdajalo Ernesta z gluho jezo. Prav tako 'ga je zjezila žena, ki je po dolgih pripravah prišla iz kabine v bikiniju.
Brez dvoma je bil od vseh bikinijev na plaži najbolj fantastično pičel in simboličen. Dve tretjini bohotnih prsi sta prekipevali iz modrčka, ki je imel širino navadnega traku; od prsi do trebuha je pogled mogel drseti po površini rjavega, gibkega mehkega, valujočega in vabljivega mesa vse do 'trikotnika iz pisanega blaga, ki je bil silno majhen in je zadostovalo, da se žena postavi v profil, tako da ga zlate obline nog skrijejo, 'pa je ‘bila videti popolnoma naga. V resnici, je pomislil Ernesto, je bila žena, bolj naga, kot da je to zares, saj čeprav je bila v resnici gola, je prostodušno menila, da je oblečena, in je bila naravna, kot da si domišlja, da se nima česa sramovati.
Osorno je dejal: »Prosim pokrij se malo bolj, to je pa od sile!«
»Saj je vendar bikini, ki je letos v modi.«
»Pokrij se z robcem, saj ni mogoče, a ne vidiš, da si naga?«
»Pa četudi bi bila?«
»Nehaj že, pojdi v kabino in daj kaj nase!«
»Joj, kako si tečen!« Žena se je obrnila, mu z nepremišljeno posmeh-ljivostjo pokazala, kako je igola tudi po hrbtu in stopila proti kabini. Prav v tistem trenutku je vstopal tudi Luka, ki je dotlej čakal, da se je ona slekla. To žene ni oviralo, da ne bi vstopila z njim. Vrata so se zaprla in Ernesto se je zavedel, da je ostal sam.
Sonce mu je žgalo hrbet, bes mu je palil obraz. Spet se je žena zapirala z Luko, a to pot si zares ni mogel utvarjati, da so to sanje. Dejstvo, da se je ona zaprla z Luko, z izgovorom, ki ji ga je sam ponudil — premajhen bikini — ga je zadelo še posebno kruto. Ernesto si ni mogel kaj, da ne pomisli, kako oba ljubimca ne poznata več nobene mere; odnos je bil jasen, neizpodbiten, naravnost otipljiv, daj je v kabini bilo slišati korake in nejasen šum glasov. Po čakanju, ki se mu je zdelo strahovito dolgo, so se vrata odprla in zapenjajoč si pas na kopalkah se je na pragu pokazal Luka, miren in zadovoljen. Ne da bi se pomišljal, se 'je Ernesto pognal proti njemu, ga zgrabil za vrat in zavpil: »Zadj pa dovolj!«
Sledil je zmeden prizor. Luka in Ernesto sta, boreč se, padla v pesek in dvignila okoli sebe oblak prahu; neki kopalci so ju ločili sopeča in skuštrana; iz morja je vsa mokra pritekla žena, ju vzela pod pazduho in odvedla do kopališke kavarne. Sedli so v kot. Luka je bil vznemirjen, a vendar kot mož, ki ga po nedolžnem sumijo; Ernesto mračen in zlovoljen; žena kot ponavadi ni mogla ostati resna: njej je bilo vse povod za veselost. Končno, ko je Ernesto opisal dogodek, se ni mogla več zdrzati in je prasnila v smeh.
»Kaj pa je spet smešnega?« je mrko rekel Ernesto.
»Smejem se, ker so to pot bile res samo sanje.«
»Kaj?«
»Jaz sem prva stopila v kabino in
•ooooo<xxxx><xxx>c>oo<o<x>oooooo<x>ooo<x>c>oo<x><x>o<x>p<xxxx>
DOMISLICE
O Pošten strah je nemalokrat več vreden kot pošten nasvet.
O Nekateri iščejo pri drugih napake, ko da bi bile skriti zakladi.
O Redki tehtajo napake drugih, ne da bi pritisnili prst na eno stran tehtnice.
O Življenje je risanje radirke.
O Možje, ki zaslužijo spomenik, ga ne potrebujejo.
O Najhujše rane zapušča pekoča vest.
<x»<>oo<x><><>pooooo<x><><x>o<>c>oooo<x><x><x><>oo<><><><>o<>o<><x><>c><><
J E R E M I A S R E I S I G :
Kadar žena nakupuje
Nekega dne se je Do vrnila z nakupovanja. V kuhinji je izpraznila torbo, natanko pregledala vrečke, škatle, kocke, konserve, pakete, kozarce, pecivo in meso, sadje, solato in zelje, nakar je zagnala hud vrišč.
„Jerry, Jerry!”
»Draga?” — Planil sem v kuhinjo. »Tvoj glasek mi je šel do živega. Kje pa spet gori?”
»Ni ga več!" je stokala Do.
»Česa ni več?"
»Kako trapasto moški vedno sprašujejo! Kadar tako tulim, kakor sem pravkar tulila, tedaj denarja ni več."
Pogledal sem na mizi kupe, ki so bili namenjeni najinim telesnim užitkom, in pokimal.
»Prav rad ti verjamem, dragica."
»Ne bodi ujedljiv, Jerry," je dejal moj angel. »Dober mož ni nikoli ujedljiv. Seveda ni več denarja, z denarnico vred ga ni več!"
Zaslutil sem nesrečo. Včeraj sem dal Do gospodinjski denar za ves mesec. »To pomeni, da je bilo vse, kar sem ti dal, v denarnici?"
»Točno tako, Jerry!” je tarnala Do. »Nepopisen občutek je, če imaš ves denar v denarnici. Tako prijetno šušlja, kadar jo odpreš. Ljudje te gledajo z vse drugačnimi očmi.”
Temni oblaki so se mi zbrali na čelu.
»Na, dober tek!"
»Kaj meniš s tem, dober tek?" je vprašala Do. »Bodi pameten, Jerry!"
»Jaz?"
»Ti, seveda. Telefoniraj! Znaš biti tako zgovoren."
»Telefonirati? Kam?"
»Povsod. Denarnico sem pozabila. Nekje prav gotovo."
»Nekje?"
»Seveda. Pri peku, pri mesarju, mogoče v zelenjavni trgovini. Ali v mlekarni ali v delikatesi ali v ribarnici, kaj vem kje. Mogoče pri čevljarju, tudi pri njem sem bila. In pri modistki sem bila in v drogeriji in na pošti. Zdaj veš vse, Jerry."
Nič nisem vedel.
»Poslušaj, draga moja,” sem zagodel, »denarnica mora biti vendar tam, kjer si bila nazadnje."
»Kako premeten si, dragi mož! Prvič je nakupovanje naporna reč, pri kateri imaš v glavi vse prej kot vrstni red trgovin, drugič sem bila v nekaterih trgovinah po dvakrat, tretjič sem v nekaterih trgovinah najprej naročila in takoj plačala, potem šele šla iskat, četrtič pa ..."
»Že prav," sem se vdal, »že prav!"
Zatem sem odšel telefonirat. Gospodinjski denar za ves mesec ni pasja figa.
A nisem imel sreče. Po zadnjem pozivu je bilo jasno, da Do razen škatle sardin, ki je ležala pri mesarju, ničesar drugega ni pozabila.
To sem ji vdano povedal.
»Sardine?" se je začudila Do. »Zanimivo!"
.Zanimivo?"
»Jasno. Tam v tisfem kosu papirja na mizi bi morale biti sardine. Če jih torej ni tam, je jasno, da ..."
Razgrnila je papir in iz njega potegnila denarnico.
»Tukaj je, Jerryček!" je vzkliknila. »Ja, če ne bi imel mene...’
Naježili so se mi lasje. »Kaj, če ne bi imel..."
»Če ne bi imel mene, sem rekla," je sijala Do, »tedaj namreč že zdavnaj ne bi imel snovi za svoje zgodbe."
ko sem šla iz nje, si ti dremal v pletenem naslanjaču na terasi. Sla sem mimo in se oddaljila proti morju, ti a si še naprej spal. Luka je šel v abino in ti si še vedno spal. Zato si sanjal, 'da mi praviš, naj si dam kaj okoli bokov, sanjal si, da se zapiram v kabino z Luko in seveda po takih sanjah, ko te je Luka zbudil, s tem da je odprl vrata, si skočil nanj.«
»Oprostita,« je zamišljeno dejal Ernesto, »prej sem zamenjal resničnost s sanjami, zdaj sanje z resničnostjo. Že nekaj časa ne razumem nič več, čisto na ikoncu sem z živci.«
»Kako si vendar mogel misliti,« je vzkliknila žena, »da bi se mogla zapreti z Luko v kabino, povrh pa še pred tvojimi očmi?«
»Mogel sem to pomisliti, ker si se davi res zaprla z njiim v sprejemnico.«
»Že, a to je bila sprejemnica in jaz nisem bila v kopalkah.«
»A si bila v spodnjici.«
»Ko sem bila v spodnjici, ni bilo Luke.«
»Kako pa naj bi jaz to vedel? Vendar se mi je zdelo vse tolikanj gorostasno, da sem pomislil, (da so sanje. Morda sem zaradi tega menil, da je le res, ko se je vse ponovilo v sanjah.«
»No, zdaj pa se pojdimo pokat! Greš z nama?«
»Kar pojdita,« je dejal Ernesto našoibljen, »takoj pridem.«
»Voda je čudovita!« je zaklicala žena in se oddaljila z Luko pod pazduho. Ernesto ju je gledal, Ikako sta po betonskem pločniku odhajala proti morju. Nekdo je pri sosednji mizi glasno dejal: »Kako onadva lepo pristojata skupaj. Gotovo se imata rada.«
9. julij 1965
RADIO
p p o g v a m
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: S.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja —
6.00	Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 8.15 Jutranji koncert — 9.00 Pozdrav nate (razen sobote in nedelje) — 10.00 Za gospodinjo — 11.00 Ljudske viže — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi
—	12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert
—	14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalne športne novice — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila.
Sobota, 10. 7.: 8.05 Domoči vrt — 8.45 Domača književnost — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Aelia, žena Norika, roman — 16.00 Aktualna reportaža — 16.30 Razgovor z gostom — 18.00 Kulturni razgledi — 19.10 Odmev časa — 20.45 Sadni vrt, pripovedka — 20.45 Carlu Ortfu k 70-letnici — 22.30 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 11. 7.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.05 Kolo melodij — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domačih krajev — 44.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 18.05 Samo veselje z glasbo — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Morala, komedija
—	21.15 Ubogi bogatini.
Ponedeljek, 12. 7.: 8.15 Preizkušnja v Budimpešti, roman — 8.55 Ljudska glasba tujih dežel — 15.15 Klavirska glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 48,15 Tisk in gospodarstvo — 18.35 Mladina in gledališče — 20.15 Sicilija, otok superlativov — 20.30 Mesto in podeželje — 21.30 Koroška domovinska kronika.
Torek, 13. 7.: 8.15 Jutranji koncert — 15.30 Če bi bila voda vedno kalna — 15.45 Četrt ure kulturnega urada
—	18.00 Koroška avto- in motorevija — 18.15 Iz prve roke — 18.35 Aktualna literarna oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Der Kčnigsrainer, ljudska igra — 21.30 Drugo mednarodno tekmovanje pevskih zborov v Spittalu.
Sreda, 14. 7.: 8.15 Mali jutranji koncert — 15.30 Pridi, srčni priajtelj — 15.45 Pomen in nevarnost sredstev za varstvo rastlin — 18.00 Aktualna reportaža — 18.15 Pomoč potrebuje vsak — 18.30 Znanstvena govorilna ura
—	20.15 Katarina Izmajlova, opera — 22.10 Pogled v svet.
četrtek, 1J. 7.; 8.15 Mali jutranji koncert — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Gremo v Žilo na lov — 18.05 Kmetijska oddaja — 18.20 Oddaja delavske zbornice — 16.35 Mladinska oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Koroški hišni koledar — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 16. 7.: 8.15 Mali jutranji koncert — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Četrt ure referenta za ljudsko pro-
<X>00<XxXx>00000<>0<X>0<><X>000<><><><><>
TA TEDEN VAM PRIPOROČAMO :
Iz zbirke »Detektiv«
■	Georges Simenon: MAIGRET IN STARA GOSPA
■	Agatha Christie: SMRT PRIDE NA KONCU
•	Georges Simenon:
MAIGRET V NEW YORKU
■	Erle Stanley Gardner: OKROŽNI SODNIK PRELOMI PEČAT
•	Georges Simenon:
ZLOČIN NA HOLANDSKEM
■	Agatha Christie: OTOŽNA CIPRESA
■	Georges Simenon: MAIGRETOVA PRVA PREISKAVA
■	Georges Simenon: MAIGRET POTUJE
•	Erle Sfanley Gardner:
ZAMENJANI KROGLI
■	Georges Simenon: MAIGRET PRI AMERIŠKI PREISKAVI
■	Georges Simenon: MAIGRET IN ČLOVEK S KLOPI
■	Mark Corrigan: SKRIVNOST MR. BRAINS
■	Georges Simenon: MAIGRET NA POČITNICAH
■	Georges Simenon: MAIGRET SE JEZI
■	Edgar Wallace: MOŽ S TUJIM IMENOM
■	Georges Simenon: MAIGRET IN UPORNA PRIČA
•	Georges Simenon:
MOJ PRIJATELJ MAIGRET
■	Fred Martens: PODNAJEMNIK V KRSTI
■	Georges Simenon:
MAIGRETOV REVOLVER
■	Georges Simenon: PRIJATELJICA GOSPE MAIGRET
■	Margery Allingham: PRIMER POKOJNEGA PIGA
■	Georges Simenon: MAIGRET IN TRUPLO BREZ GLAVE
■	Georges Simenon: MAIGRET V HOTELU
Vsak zvezek obsega 64 strani C Xj| in stane broširan U ull.
■	Nagaio Marsh: MORILEC NASTOPI,
dva zvezka, 128 str., br.	10 šil.
■	Carter Dickson: USODNIH PET ŠKATEL,
dva zvezka, 128 str., br.	10 šil.
■	Edgar Wallace: BRATOVŠČINA ŽABE,
dva zvezka, 128 str., br.	10 šil.
Knjigarna »Naša knjiga1 Celovec, Wulfengasse
sveto «— 18.00 Koroške pihalne godbe — 18.35 Kaj pravi industrija — 19.00 Festival v Bregenzu — 20.15 Seina-Donava — 20.45 Willi Fantel in njegov ansambel — 21.00 Glasbene šarade.
II. PROGRAM
Dnevno 3 do 5 mil. dolarjev
stane Ameriko sedanja vojna v Vietnamu
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 1 7.00, 19.00, 22.00, 23.00, 00.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste (razen nedelje) — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave za Avstrijo — 15.00 Šolska oddaja — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporterji med potjo — 18.00 Vsakodnevna glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo zvečer
—	21.55 Sporfni komentar.
Sobota, 10. 7.; 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.00 Pihalna godba — 14.40 Tehnični razgledi — 16.00 Za delovno ženo — 19.10 Oddaja vicekanclerja — 19.30 Avstralija danes — 20.15 Zvezda se utrne, štorija — 21.15 Resnica o Janku in Metki.
Nedelja, 11. 7.: 8.35 Od reke do reke — 10.00 Dobrodošli v Avstriji — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Preizkušnja v Budimpešti, roman — T5.00 Zenitovanje je veseli čas — 18.00 Mednarodna radijska univerza —
49.00	Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Melodije za nedeljski večer — 21.00 Borba za Matferhorn, slušna igra.
Ponedeljek, 12. 7.: 8.10 Glasba na tekočem traku —
9.00	Dobrodošli v Avstriji — 13.20 K svetovnemu dnevu zdravja — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Alpski ljudski instrumenti — 16.00 Otroška ura — 17.25 Brali smo za vos — 17.40 Oddaja za ženo — 19.30 Orkestralni koncert — 21.00 Violončelo in klavir.
Torek, 13. 7.; 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 13.30 Pomembni orkestri — 16.00 So bili starši prej boljši vzgojitelji — 17.25 Znanje /a vse — '19.30 Poleti z nami — 20.30 Robert Stolz dirigira — 21.30 Sloviti glasovi.
Sreda, 14. 7.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja opere — 16.00 VValther von der Vogelweide — 17.25 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.40 Lepa pesem — 19.30 Evropska zabavna glasba iz Belgije — 20.15 Dovolite, moje ime je Cox, kriminalka — 21.00 Po Donavi navzdol.
Četrtek, 15. 7.: 8,10 Dobrodošli v Avstriji — 13.30 Komorni koncert — 14.35 Ljudska glasba — 16.00 Napoleon in Metternich — 17.25 Raziskovalci v gosteh — 17.40 Oddaja za ženo — 19.30 Okoli operete — 21.00 Človek in narod.
Petek, 16. 7.: 8.10 Da, to je moja melodija — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 13.30 Za prijatelja opere — 44.35 Ljudske pesmi in jodlerji iz Štajerskega — 16.00 Otroška ura — 17.25 Znanje za vse — 19.30 Neprijem-Ijivi dragulji — 20.45 Giorgio Fobor in njegov orkester
—	21.00 Mi in gore — 21.40 Angleščina v naglici.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 10. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.25 Ob večerni uri.
Nedelja, 11. 7.; 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 12.	7.: 44.15 Poročila, objave, pregled
sporeda — Kar po domače — Za športnike — 18.00 Za našo vas.
Torek, 13. 7.: 14,15 Poročila, objave — Junaške zgodbe iz ljudskošolskih in gimnazijskih let.
Sreda, 14. 7.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
četrtek, 15. 7.: 14 j1‘5 Poročila, objave — Iz ljudstva za ljudstvo.
Petek, 16. 7.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Nocoj pa oh, nocoj.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 08,5 — »2,9 — »4,1 — 90,5 — »7,9 MHz
Poročila: 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.00 Dobro jutro —
11.00	Za avtomobiliste — 12.05 Kmetijska oddaja — 13.15
Z vojno, ki jo vodi Amerika proti osvobodilnemu gibanju v Vietnamu, si ni zapravila le ugleda v mednarodni javnosti, marveč si je nakopala tudi ogromne finančne žrtve. Angleški filozof Bertrand Russell, pobudnik mednarodnega gibanja za mir, je v publikaciji „Vojna in grozote v Vietnamu" zbral tudi naslednje številke, ki prikazujejo .umazano vojno” v vsej njeni pošast-nosti:
Samo leta 1962 je znašalo število mrtvih 40.000, število ubitih po letu 1962 — 100 tisoč, število ljudi, ki so jih s silo odpeljali v koncentracijska taborišča v prvih šestih mesecih leta 1962 — 45.000, število študentov, ki so jih do konca leta 1962 odpeljali v koncentracijska taborišča — 45.000, številčno stanje južnovietnamske tajne policije — 300.000, število ljudi, ki so jih odpeljali do konca leta 1962 v tako imenovane .strateške vasi" — več kot polovica kmečkega prebivalstva, število interniranih na otoku Paul-Condore v letu 1963 — 300.000, rezultati bojev proti osvobodilni fronti — 160 tisoč ubitih do prve polovice leta 1963, 700 tisoč mučenih in pohabljenih, 460.000 zaprtih, 31.000 pretepenih izven zapora, 3000 zaklanih, 4000 živih sežganih, 46 vasi napadenih s strupenimi plini samo med januarjem in marcem leta 1964, posledice — 20.000 mrtvih, 16.000 taborišč za prisilno delo, več kot 50.000 zračnih napadov na južnovietnamske vasi, število žensk, zaprtih v južnovietnamskih zaporih — 100.000, število zaprtih otrok — 6000 med tretjim in šestim letom starosti.
Humoreska tedna — 16.00 Nedeljsko športno popoldne
—	20.00 Mojstri partiture — 21-10 Melodije razrvih narodov.
Ponedeljek, 12. 7.: 8.05 Veseli planšarji — 9.00 Za mlade radovedneže — 10.35 Naš podlistek — 11.00 Turistični napotki — .12.40 Pesmi in plesi iz Moravske in Slovaške — 14.05 S poti po Skandinaviji — 15.30 Poje zbor Slovenske filharmonije — 17.05 Koncert opernih melodij — 18.45 Novo v znanosti — 20.00 Izbrati smo vam
—	22.10 Popevko se vrstijo.
Torek, 13. 7.: 8.35 Iz narodne zakladnice — 10.15 Prizori iz Verdijeve BTraviate' — 11.00 Turistični napotki
—	1-2.40 Čez hrib in dol — 14.35 Voščila — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Simfonični koncert — 18.15 Popevke na tekočem traku — 18.45 Na mednarodnih križ-potjih — 20.20 Čez pet minul bo polnoč, igra — 21.12 Serenadni večer.
Sreda, 14. 7.; 8.25 Mali jutranji koncert — 9.15 Pojo mladinski pevski zbori — 10.30 Človek In zdravje — 11.00 Turistični napotki — 12.05 Junaki Puccinijevih oper — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 15.30 Pojo Tridentinski alpinci — 17.05 Dva prvaka koncertnega odra — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Fidelio, opera — 22.10 Od popevke do popevke.
Četrtek, 15. 7.: 8.05 Jutranja glasba — 9.15 Inštru-mentalna glasba za mladino — 11.00 Turistični napotki
—	12.40 čez zelene trate — 14.35 Voščila — 15.30 Koncert pihalne godbe — 17.05 Simfonični koncert — 18.15 Turistična oddaja — 20.00 četrtkov večer — 21.00 Kitajska in japonska lirika — 22-10 Nočni akordi.
Petek, 16. 7.: 8.35 Plesi za klavir — 9.00 Pionirski ted-
GOSTILNA IN PENZION
Miro ^tiškulnilc
Vsako soboto zvečer ples in domača zabava
v obeh deželnih jezikih
Pričetek ob osmi uri zvečer
Obvestila In zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 16.00 Vsak dan za vas	—	18.00	Aktualnosti	doma in po	svetu —	19.05
Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik.
Sobota, 10. 7.: 8.25 Med drobnimi koncertnimi skladbami — 9.15 Naši skladatelji mladini — 11.00 Turistični napotki	—	12.05	Iz	nemškega opernega	repertoarja —
i'2.40 Prek	sončnih	dobrav	— 14.05 Spomini —	14.35
Voščila	—	17.35	Iz	baletov	Hačaturjana	— 18.15	Naj-
BARVE
ščitijo in olepšajo.
Kvalitetne lake in vse potrebščine za barvanje dobite pri
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Ebarndorf
boljše popevke preteklega tedna — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Sobotni poletni večeri — 20.30 Obe plati postave — 22.10 Oddaja za naše Izseljence.
Nedelja, 11. 7.: 8.05 Krasen cirkus, mladinska igra — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 11.00 Turistični napotki — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.45 Pred domačo hišo — 15.05 Vedri zvoki — 15.30
nik — 9.30 Slovenske narodno — 10.35 Naš podlistek —
11.00	Turistični napotki — 12.05 Moja pokrajina — 12.40 Skozi čas — 14.05 Pastoralna razpoloženja v orkestralnih barvah — 15.30 Partizanske, proletarske in množične pesmi — 17.05 Koncert po željah — 18.45 Festivalsko poletje — 20.00 Lahka glasba — 20.30 Pesmi usode — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
RADIO TRST
Slovenske oddaje
Sobota, 10. 7.: 12.15 Mozaik prvenstev in rekordov —
15.00	Volan — 16.00 Zgodbe prve svetovne vojne —
17.00	Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine — 18.30 Jugoslovanski avtorji za italijanske orkestre — 19.15 Poletna srečanja — 20.35 Teden v Italiji.
Nedelja, 11. 7.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11.15 Oddaja za najmlajše — 14.30 Sedem dni v svetu — 15.30 Veleja, drama — 20.30 Iz slovenske folklore — 21.00 Odlomki iz oper skladateljev naše dežele.
Ponedeljek, 12. 7.; 12.15 Iz slovenske folklore — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.50 Slovenski solisti — 19.15 Kulturni zakladi naše dežele — 20.35 Don Juan, komična opera.
Torek, 13. 7.: 12.15 Naš vrt — 18.30 Skladatelji naše dežele — 19.15 Današnje otroške igre — 21.00 Humoreske preteklega stoletja.
Sreda, 14. 7.: 12.00 Upor v Milanu — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 21.00 Simfonični koncert.
Četrtek, 15. 7.: 1'2.15 Spoznavajmo Italijo — 19.15 Preporod naravnega prava in njegovi problemi — 21.00 Valček gospoda Giobatte, komedija.
Petek, 16. 7.: 12.15 2enski tednik — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Moderna simfonična glasba — 19.15 Od Julijcev do Jadrana — 20.35 Gospodarstvo In delo —
21.00	Koncert operne glasbe.
Če se nekateri podatki zde mogoče zastareli, je to samo zato, ker se je Russell odločil samo za tiste, ki so preverjeni. Na razpolago pa je še veliko drugih podatkov, ki sicer niso potrjeni, ki pa jih doslej tudi še nihče ni izrecno zanikal. Oglejmo si samo nekatere:
V desetih letih je Amerika pripeljala v Južni Vietnam 300.000 ton orožja, streliva in raznega vojaškega materiala; opremili so južnovietnamsko armado 600.000 mož (ki se bori proti 100.000 borcem osvobodilnega gibanja); zgradili so 11 vojaških pristanišč, 111 letališč in kompletno omrežje strateških cest, postavili baze za ogromno število težkih bombnikov in vohunskih letal; v zadnjih dveh letih so sprožile ameriške sile 70.000 vojaških operacij, „uspeh”: 170.000 mrtvih, 700.000 ranjenih in pohabljenih, 500 tisoč zaprtih in mučenih; v zadnjih treh letih so se borci osvobodilnega gibanja ob podpori prebivalstva 64.000-krat spopadli z vladnimi enotami in .ameriškimi svetovalci", izločili so iz boja 300.000 vojakov, uničili 1500 letal, osvobodili ljudi iz 80 odstotkov .strateških vasi" in kocentracijskih taborišč.
Če za zaključek še omenimo, da stane Ameriko vojna v Vietnamu vsak dan od 3 do 5 milijonov dolarjev, potem moramo seveda ugotoviti, da so vsi ti podatki več ali manj že zastareli; nanašajo se le na leta, ko je bila vojna omejena na Južni Vietnam, medtem pa so jo Američani razširili tudi na severni del države.
TreLevizij a
AVSTRIJA
Sobota, 10. 7.; 18.33 Kaj vidimo novega — 19.30 Cos v sliki — 20.00 Dogodivščine v poznem poletju, igra — 21.35 Zena ob temnem oknu, tragedija.
Nedelja, 11. 7.: 17.03 Svet mladine — 17.35 Oko v oko, mladinski film — 18.00 Pogled v deželo — 18.25 Alstersfrafje — 19.00 Lahka glasba — 19.30 Aktualni Jporf — 20.20 Filomen in Bavkij, igra.
Ponedeljek, 12. 7.: j1,9.03 Kako se zadržijo živali — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Maigret na potovanju, kriminalka — 20.55 Športno omizje.
Dve postelji z žimnicami in nočnima omarama ter pralni stroj HOVER, vse dobro ohranjeno, ugodno prodam.
Ponudbe na upravo lista.
Torek, 13. 7.: 19.03 Nevidna očala — 19.30 Cos v sliki
—	20.00 Zlata leta Hollywooda — 20.50 Mestni pogovori.
Sreda, 14. 7.: 11.03 Viva Zapata — 17.03 Pavljihove
pustolovščine — 17.45 Otok iz jekla — 19.03 Podobe iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 20j15 Kaj sem — 21.00 Japonska v ogledalu svojih filmov.
četrtek, 15. 7.; 19.03 Športni kaleidoskop — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Halo, Pavlej, zabovna oddaja — 21.0C Hlače, igra.
Petek, 16. 7.: 11.03	Osma	runda — 19.03 Trg koncem
tedna — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Crv vesti — 21.15 Versailles rimskega cesarja — 22.05 Jazz v Ameriki.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 10. 7.: 18.40 Poročila — 18.45 Zgode in nezgode — 19.30 Vsako soboto — 19.45 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.40 S kamero po svetu — 21-10 Pri 'sodniku za prekrške, humoreska — 22.25 Obzornik.
Nedelja, 11. 7.: 9.00 Kljukčeve dogodivščine — 9.30.' Kmetijska oddaja	—	20.00	Dnevnik	— 20.45 Glasbena
oddaja — 21.45	Dr.	Kildare, film	— 22.35 Nedeljska
konferenca.
Ponedeljek, 12.	7.:	18.40	Poročila	— 16.45 Film zet
otroke — 19.15 Tedenski športni pregled — 19.45 Kalejdoskop — 20.00 Dnevnik — 20.40 Drama — 21.40 Zabavno glasbena oddaja —	22.10 Jugoslovanski jazz-
festival na Bledu — 22.30 Obzornik.
Sreda, 14. 7.; 18.45 Pogumno in veselo — 19.15 Dubrovniške poletne igre — 19.45 Humristična oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.30 Lirika — 20.40 Grindl, film — 21.05 Cikcak — 21.20 Danny Kayo Show, film — 22.10 Obzornik.
četrtek, 15. 7.: 18.45 Po Jugoslaviji — 19.15 Glasbeno porota — 20.00 Dnevnik — 20.30 Narodna glasba — 20.40 Igra — 21.40 Obzornik.
Petek, 16. 7.: 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse
—	19.00 Britanska enciklopedija — 19.15 llidza 65, testi* val narodne glasbo — 19.45 Turistične razglednice —
20.00	Dnevnik — 20.30 Švedska vžigalica, film — 22-Off Obzornik.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organi*0' cij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni' urednik; Blaž Singer; uredništvo in uprava:	Celovec -
Klagenfurt, Gasometorgasse 10, telefon 56-24. — Tisk® Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec * Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec -Klagenfurt 2, Postfach 124.