Kaj se je zgodilo na primorski avtocesti? V Trst prihaja vrhunska jazz glasba Na Tržiškem pet aretacij in štiri prijave JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 162 (21.399) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 15. JULIJA 2015 na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 771124 666007 507 15 Novo poglavje za Bližnji vzhod Dušan Udovič V zadnjih tednih v javnosti in medijih tako intenzivno odmeva Grška kriza, da so se dunajska pogajanja o iranskem jedrskem programu, kljub njihovemu ključnemu pomenu, neupravičeno znašla skoraj v mrtvem kotu informacije. Včerajšnji dogovor predstavlja zgodovinski mejnik za skoraj trinajst let trajajoč jedrski spor, ki je odnose med Zahodom (predvsem ZDA) in Iranom zapletel do skrajnosti in obenem botroval splošnemu zaostrovanju položaja na Bližnjem vzhodu. Za vsaj približno razumevanje pomena sporazuma, ki je bil včeraj podpisan na Dunaju, je sicer treba stopiti še nekoliko dlje v preteklost, vsaj do konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je ajatola Komeini s povratkom v Iran razglasil teokratsko islamsko državo in označil ZDA kot velikega satana sveta. Od tedaj so se odnosi Irana in ZDA smo še slabšali, kar je prišlo še najbolj do izraza v letih, ko je Iranu predsedoval fundamentalist Ahmadi-nedžad Slednji je tudi pospešil jedrski program, odkrito izzival z jedrsko oborožitvijo in tako državi nakopal mednarodno izolacijo in težke gospodarske sankcije. Njegov naslednik, sedanji predsednik Rohani, je ob izvolitvi ubral drugačne tone. Včerajšnji sporazum je v dobršni meri tudi rezultat njegove spravljive politike in predvsem volje, da državo spravi iz mednarodne izolacije. Dunajski sporazum je pomemben dosežek mednarodne diplomacije, predvsem administracije ZDA. To je včeraj upravičeno poudaril ameriški predsednik Obama, ki vidi v ureditvi odnosov z Iranom bistveno okrepitev fronte proti kalifatu Islamske države, danes glavnemu faktorju destabilizacije položaja na Bližnjem vzhodu in v Sredozemlju. Toda sporazum je že naletel na velik odpor pri republikancih, ki ga bodo v ameriškem kongresu, kjer imajo večino, poskušali zmi-nirati. Pričakovano jezno je reagiral tudi izraelski predsednik Netanjahu, ki je na nezaupanju in sovraštvu do Irana zgradil svojo vojaško in politično kariero. Koliko bo doseženi sporazum v resnici lahko zaustavil iransko jedrsko oborožitev, bo pokazal čas. Vsekakor pa gre, ne glede na nasprotovanja, za spodbuden začetek dialoga po desetletjih nevarnega napenjanja vrvi na območju, kjer ima že desetletja glavno besedo orožje. Upati je, da se na Bližnjem vzhodu odpira novo poglavje. dunaj - Iranski zunanji minister in zahodni pogajalci dosegli zgodovinski uspeh Sporazum o iranskem jedrskem programu DUNAJ - Iran in šesterica velikih sil so na Dunaju sklenili zgodovinski sporazum o iranskem jedrskem programu. S tem se je končal 13 let trajajoč spor med islamsko republiko in zahodnimi državami. Mednarodna skupnost je dogovor pozdravila, le Izrael ga je označil za zgodovinsko napako. Vodja iranske diplomacije Mohamed Džavad Zarif in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini sta na Dunaju poudarila, da dogovor, ki rešuje več kot desetletje trajajoč jedrski spor, odpira »novo poglavje v naših odnosih ter krepi varnost v regiji in svetu«. Sporazum je bil dosežen po 18 dneh maratonskih pogajanj. »Iran potrjuje, da pod nobenimi pogoji nikoli več ne bo skušal priti do, razvijal ali pridobil kakršnokoli jedrsko orožje,« je izpostavila Mogherinijeva in zatrdila, da so dosegli »dober dogovor za vse strani«. Na 3. strani trst - Predstavili letošnjo Barcolano Tudi jadrnice bodo obujale staro pristanišče kultura - Intervju Milenkovic bi muziciral S Stingom Umrl nekdanji minister Willer Bordon Na 6. strani Nesreča na avstro-ogrskem pokopališču Na 6. strani V Gorici sevanje pod mejno vrednostjo Na 10. strani Britanec Froome »gospodar« Toura Na 14. strani gorica - KB1909 gorica - Konzorcij Duca d'Aosta prepričal ustanovo ENAC Lani spet izguba, • v I • • pričakujejo izboljšanje GORICA - Družba KB1909 je leto 2014 zaključila z izgubo v višini 5.102.000 evrov. Do negativnega poslovnega izida je privedlo več dejavnikov, od dodatne oslabitve naložb do previsokih finančnih odhodkov in zamika pri realizaciji nekaterih projektov. »Povedati pa je treba, da je ta rezultat bistveno boljši od tistega, ki smo ga zabeležili pred dvema letoma. Gre pač za daljši postopek, ki predvideva nekatere zahtevnejše posege, ki se bodo obrestovali v bodoče,« pravi Boris Peric, predsednik uprave družbe, ki je za danes zvečer sklicala skupščino delničarjev v Kulturnem domu. Na 4. strani Letališče dobilo upravitelja Po dokončni dodelitvi koncesije, ki jo pričakujejo v prihodnjih mesecih, bo na vrsti oživitev letališča GORICA - Ustanova za civilno letalstvo ENAC je sprejela projekt za oživitev goriškega letališča, ki ga je pred meseci pripravil in vložil konzorcij za upravljanje letališča Amedeo Duca DAosta. Včeraj dopoldne je v Rimu potekalo srečanje, na katerem so predstavniki ustanove ENAC poročali o zaključku dela komisije za ocenjevanje ponudb in potrdili, da je bil goriški konzorcij začasno imenovan za koncesio-narja. V prihodnjih mesecih bo na vrsti še dokončno imenovanje oz. dodelitev koncesije, nakar bo konzorcij lahko začel izvajati svoj načrt, ki ga bo finančno podprla tudi Trgovinska zbornica. Na 10. strani 2 Sreda, 15. julija 2015 ITALIJA, SVET / »Več ni bilo mogoče doseči,« se zdi, da pravi Cipras. Bo prepričal Grke? ansa študija imf - Dolg bo presegel 200% BDP Grčija bi potrebovala 30-letni moratorij grčija - Parlament v Atenah bo drevi glasoval o pogojih Evrope Cipras na minskem polju: del Sirize proti sporazumu danes napovedane stavke ATENE - Grški premier Aleksis Cipras je pred težko nalogo. Poslance vladajoče Sirize mora prepričati, naj danes v parlamentu potrdijo ukrepe, ki jih upniki zahtevajo pred začetkom pogajanj o novem programu pomoči. Del Sirize reformam nasprotuje, danes pa se obeta tudi več stavk. Voditelji območja evra so v zameno za nov program pomoči Grčiji, težak do 86 milijard evrov, od Aten zahtevali, naj do danes sprejmejo niz najnujnejših ukrepov. Ti se med drugim nanašajo na davek na dodano vrednost, pokojninski sistem in zagotovitev neodvisnosti državnega statističnega urada. Če bo v prihodnjih tednih sprejet dogovor o novem programu pomoči, Grke čakajo še ko-renitejši ukrepi, povezani tudi z bolečo privatizacijo. Cipras se je tako znašel pred težko nalogo. Sprejeti mora reforme, ki jih je s svojo stranko Siriza ves čas zavračal. »Vlada se giblje na političnem minskem polju,« je včeraj zapisal grški časnik To Ethnos. Del poslancev Sirize pri takšnem varčevalnem paketu ne želi sodelovati, lahko pa Cipras računa na podporo opozicijskih strank, ki so zagotovile, da bodo ukrepe podprle. Čeprav ima Cipras večino za sprejem ukrepov praktično zagotovljeno, pa lahko razvoj dogodkov negativno vpliva na vlado. Pri tem ne gre izključiti niti delitve Sirize. Mediji denimo že ugibajo, da bi se lahko levo krilo Siri-ze odcepilo in ustanovilo Stranko drahme. Cipras bo tako šele na glasovanju, ki je predvideno danes pozno zvečer, videl, koliko je odpadnikov v njegovi stranki. Na glasovanju, ko so mu poslanci potrdili mandat za pogajanja na vrhu območja evra, se je 32 od 149 poslancev Sirize tako ali drugače oddaljilo od vlade. Nekateri so glasovali proti, nekateri so se glasovanja vzdržali, nekateri pa so premierju potrdili mandat, a so ob tem povedali, da so to storili v nasprotju z lastnimi prepričanji. Takšnih poslancev naj bi bilo danes še več, saj so tokrat na mizi konkretni ukrepi, ki bodo vplivali na življenje navadnih državljanov. Med Grki se medtem že krepi nezadovoljstvo nad zadnjimi potezami grške vlade. Državni uslužbenci, negovalno osebje v državnih bolnišnicah in zaposleni v lekarnah so za danes napovedali stavke, nasprotniki reform pa so pozvali k protestom. (STA) caserta - Politiki Javna dela na vodovodu oddajali kamori CASERTA - Karabinjerji oddelka ROS so včeraj v pokrajinah Ca-serta in Neapelj izvedli 13 aretacij med politiki, podjetniki in domnevnimi člani kamore zaradi raznih prekrškov v zvezi z oddajo javnih del, podkupninami in ilegalnim financiranjem strank. Med aretiranimi so tudi nekdanji župan Caserte Pio del Gaudio in bivši deželni svetnik Angelo Polverino (oba iz vrst Ljudstva svobode) ter nekdanji parlamentarec Udeur Tommaso Barbato. V preiskavo pa je vpleten tudi 55-letni poslanec Forza Italia Carlo Sarro, za katerega je protimafijsko tožilstvo iz Neaplja že zaprosilo poslansko zbornico, da dovoli aretacijo. Preiskava, ki so jo poimenovali »Medea«, je obravnavala zajeten zalogaj javnih del za prenovo vodovodnega omrežja v Caserti, pri čemer naj bi zlikovska naveza manipulirala javne razpise v korist mafijskih podjetij. WASHINGTON - Evrske partnerice bi morale Grčiji zaradi opustošenja gospodarstva in bank v zadnjih dveh tednih dolžniško breme razbremeniti precej bolj, kot so to predvidele doslej, kaže študija IMF, ki jo je videla tiskovna agencija Reuters. IMF meni, da bi morale evropske države Grčiji odobriti 30-letni moratorij na odplačevanje celotnega dolga. Mednarodni denarni sklad (IMF) je analizo vzdržnosti grškega dolga predstavnikom članic območja evra poslal šele pozno v ponedeljek, se pravi več ur po dogovoru o novem programu pomoči. Neimenovan funkcionar EU pa trdi, da so bili tako predsednica IMF Christine Lagarde kot »mnogi voditelji evrskih držav« z vsebino študije seznanjeni že prej: »Številke so gotovo poznali že v soboto«. »Dramatično poslabšanje vzdržnosti dolga kaže na potrebo po lajšanju dolžniškega bremena v precej večji meri, kot so razmišljali doslej,« so zapisali strokovnjaki IMF. Ocenili so, da bi morale evropske države Grčiji odobriti 30-letni moratorij na odplačevanje celotnega evropskega dolga, vključno z novimi posojili, in dramatično podaljšati dospelost dolga. Če tega ne želijo, bi morale pristati na posebne letne fiskalne transferje v grški proračun ali sprejeti globok in takojšen odpis posojil Grčiji, razkriva poročilo. V IMF so ugotovili, da sta zaprtje grških bank, ki traja že približno dva tedna, in uvedba nadzora kapitalskih tokov zelo obremenila grški bančni sistem in dodatno oslabila vzdržnost grškega dolga. Grčija ima trenutno 320 milijard evrov dolga, študija IMF pa kaže, da bo v naslednjih dveh letih presegel 200 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko so ta delež v prejšnji analizi pred dvema tednoma ocenjevali na 177 odstotkov BDP. Do leta 2022 se bo znižal le na okoli 170 odstotkov BDP, kar je več od prejšnje ocene, ki je bila pri 142 odstotkih BDP. ozadje - Kritični pogled Varufakisa Evroskupino povsem nadzoruje Schäuble ATENE - Nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis je v prvem intervjuju po svojem odstopu za spletno stran New Statesmen med drugim poudaril, da Nemčija »popolnoma in docela« obvladuje evroskupino. »Ne nemška stališča - nemškifinančni minister. Vse je kot dobro uglašen orkester, in on je dirigent.« Kot je pojasnil, je bila nova grška vlada pod vodstvom Sirize izvoljena z mandatom za pogajanja z upniki. A druga stran se ni želela pogajati. »Vztrajali so na celovitem dogovoru, kar je pomenilo, da so želeli govoriti o vsem,« je povedal Varufakis. »Ko želiš govoriti o vsem, ne želiš govoriti o ničemer.« Posojilodajalci po njegovih besedah niso predstavili nobenih stališč - od grške vlade so znova in znova zahtevali načrte in pojasnila o različnih temah. Kar so jim Atene predstavile, so zavrnili, a namesto iskanja soglasja so preskočili na naslednjo točko - od upravljanja državnih podjetij, do privatizacije, davka na dodano vrednost, pokojnin, trg dela ... Varufakis je situacijo primerjal z »mačko, ki lovi lastni rep«. Sam je predlagal dogovor o treh ali štirih najpomembnejših reformah, ki bi jih Atene takoj uveljavile. Evropska centralna banka (ECB) bi v zameno olajšala pogoje likvidnostne pomoči, v vmesnem času pa bi tekla pogajanja o celovitem dogovoru. A druga stran je to zavrnila. Grozili so, da bodo kakršne koli spremembe zakonodaje obravnavali kot enostransko dejanje grške strani, ki bi ogrozilo sprejemanje dogovora - nekaj mesecev pozneje pa so Atenam očitali, da niso sprejeli nobenih ukrepov in da zapravljajo čas. Ko je torej likvidnost skoraj v celoti pošla in Grčija ni vrnila zapadlega dolga Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) »so predstavili svoje predloge, ki so bili absolutno nemogoči ...povsem neizvedljivi in strupeni«, je poudaril Varufakis. »Zavlačevali so in nato prišli na dan s takšnim predlogom, ki ga predstaviš drugi strani, ko nočeš dogovora,« je očital. Schäuble je ves čas vztrajal, da v skupnosti 19 držav volitve v eni ne morejo prinesti sprememb sklenjenih dogovorov. »Torej sem dejal: 'Morda enostavno v za- dolženih državah ne bi smeli imeti več volitev,' in odgovora ni bilo,« je dejal. Varufakis pravi, da v evroskupi-ni ni imel zaveznikov. »Bili so ljudje, ki so izražali simpatijo na osebni ravni, za zaprtimi vrati, še posebej iz IMF,« je pojasnil (New Statesmen ugotavlja, da je Varufakis mislil prvo damo sklada Christine Lagarde). Edino opozicijo Nemčiji v evroskupini je predstavljal francoski minister Michel Sapin, a še to "zelo subtilno" in na koncu je vedno popustil Schaubleju. Varufakis je opozoril še na dejstvo, da evroskupina pravno gledano sploh ne obstaja. »Torej imamo neobstoječo skupino, ki ima največjo moč določati življenja Evropejcev. Ne odgovarja nikomur, saj pravno gledano ne obstaja, nihče ne hrani zapisnikov, srečanja so zaupna. Noben državljan nikoli ne ve, kaj je tam rečeno... to so skoraj odločitve o življenju in smrti, in noben član ne odgovarja nikomur,« je bil kritičen. Varufakis je opisal še dogajanje, ki je vodilo do njegovega odhoda iz grške vlade. Sam se je zavzemal za "energični odziv" na "agresivno potezo" Evrope, ki se je odločila zapreti grške banke. Omenil je možnosti tiskanja vzporedne valute, nepoplačilo grškega dolga do ECB in prevzem nadzora nad grško centralno banko. A v glasovanju ožje grške vlade je bil Va-rufakisov predlog preglasovan s štirimi glasovi proti dvema. Še večja priložnost za "energični" odziv se je po njegovem ponudila po referendumu, a vlada premiera Aleksisa Ciprasa se je odločila drugače - praktično se je nehala pogajati. zda - Prvi ekonomski govor predsedniške kampanje Hillary Clinton Več nadzora nad finančniki italija - Politika Rim: odstop podžupana V gnečo že 15 republikanskih kandidatov vstopil tudi »uničevalec« sindikatov Scott Walker Umika se tudipodžupanja Milana NEW YORK - Demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton je v ponedeljek na univerzi New School napovedala, da bo v primeru zmage na volitvah leta 2016 uvedla večji nadzor nad finančnim gospodarstvom oziroma Wall Streetom ter si prizadevala za zmanjšanje razlik v dohodkih s hitrejšo rastjo plač navadnim Američanom. V svojem prvem gospodarskem govoru predsedniške kampanje je Clintonova skušala odgovoriti na kritike z leve, ki pravijo, da je preveč povezana z bogatimi donatorji in da ni dokazala, da jo skrbi usoda navadnih ljudi. Clintonova v govoru ni šla v veliko podrobnosti, vendar pa je obljubila, da bo preprečila ponovitev leta 2008, ko je ameriška finančna industrija pahnila svet v veliko krizo. Dejala je, da nobena banka ne sme biti prevelika, da bi lahko propadla brez grožnje za celoten sistem. Obenem pa ne zagovarja strogega ločevanja bančnega in investicijskega poslovanja. Med podrobnostmi, ki jih je omenila, je navedla reformo davka na dobiček, ki bo nagrajevala dolgoročne vlagatelje. Tisti, ki kupujejo in prodajajo delnice na hitro za dobiček, bi morali plačati več davka. Prav tako namerava vzpodbujati podjetja, da delijo več dobička z zaposlenimi in da odkupovanje lastnih delnic ne bo namenjeno le višanju cen delnic na borzi. Njen govor je pozdravil učiteljski sindikat z 1,6 milijona člani. Ameriška učiteljska zveza je sicer prvi večji sindikat, ki je v soboto izrekel podporo kakemu predsedniškemu kandidatu za volitve leta 2016. Medtem je v ponedeljek na republikanski strani v predsedniško tekmo vstopil "uničevalec" sindikatov, guverner Wisconsina Scott Walker. V nastopnem govoru je povedal, da je dokazal, da se zna boriti in zmagati. Za guvernerja je bil prvič izvoljen leta 2010, že dve leti kasneje pa so ga zaradi odvzema kolektivnih pogajalskih pravic sindikatom javnega sektorja skušali odstaviti. Poskus odstavitve je prestal kot prvi guverner v ameriški zgodovini. Leta 2014 je bil potem izvoljen za drugi guvernerski mandat. Walker je zatrdil, da Amerika danes bolj kot kadarkoli potrebuje predsednika, ki se zna boriti in tudi zmagati. Opisal je svojo skromno mladost in napovedal, da bo zgradil gospodarstvo od spodaj navzgor, čeprav ima enake recepte kot vsi republikanci. To pa so nižji davki za podjetja in premožne. Napovedal je tudi odpravo zdravstvene reforme in zmanjšanje državne porabe, na področju zunanje politike pa kazanje mišic Kitajski in Rusiji. Zavrnil je nevarnost podnebnih sprememb in pogajanja z Iranom. Svojim podpornikom pa je v prošnji za finančna sredstva sporočil, da kandidira zato, ker ima Bog z njim velike načrte. Ankete ga uvrščajo v sam vrh med sedaj skupaj 15 republikanskimi predsedniškimi kandidati, Walker pa je zavrnil tako Clintonovo, kot vodilnega republikanskega kandidata Jeba Busha, kot stari imeni v času, ko Amerika potrebuje nekaj novega. (STA) RIM, MILAN - Preiskava Mafia capitale je včeraj povzročila še en pretres v Rimu. Podžupan Luigi Nie-ri je s pismom županu Ignaziu Mari-nu sporočil svojo nepreklicno odločitev, da odstopi. Nieri ni med osumljenimi kaznivih dejanj v okviru preiskav o mafijskih združbah, ki so svoje nelegalne posle razvijale s pomočjo sko-rumpiranih politikov in javnih funkcionarjev rimske občine, četudi se je njegovo ime pojavilo v telefonskih pogovorih nekaterih obtožencev in tudi v prefektovem poročilu o stanju na rimskem županstvu. »Odstopam ker nočem, da se moje ime zlorablja za napade na župana Marina,« je utemeljil svojo odločitev. Prav tako včeraj je tudi v Milanu odstopila podžupanja in odborni-ca za urbanistiko Ada Lucia De Cesa-ris. Razlog so nesoglasja s svetniki DS glede nekaterih upravnih zadev. Župan Pisapia je obžaloval njeno odločitev in jo zaprosil, naj jo prekliče. / SPORAZUM Z IRANOM Sreda, 15. julija 2015 3 dunaj - Zadovoljstvo predstavnice EU Federice Mogherini in iranskega ministra Mohameda Džavada Zarifa Iran in šesterica sklenila zgodovinski jedrski sporazum DUNAJ - Iran in šesterica velikih sil so na Dunaju sklenili zgodovinski sporazum o iranskem jedrskem programu. S tem se je končal 13 let trajajoč spor med islamsko republiko in zahodnimi državami. Mednarodna skupnost je dogovor pozdravila, le Izrael ga je označil za zgodovinsko napako. Vodja iranske diplomacije Mohamed Dža-vad Zarif in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini sta na Dunaju poudarila, da dogovor, ki rešuje več kot desetletje trajajoč jedrski spor, odpira »novo poglavje v naših odnosih ter krepi varnost v regiji in svetu«. Sporazum je bil dosežen po 18 dneh maratonskih pogajanj. Na njih sta bila ves čas prisotna zunanja ministra Irana in ZDA, Zarif in John Kerry, medtem ko so ministri ostalih držav šesterice (Rusije, Kitajske, Velike Britanije, Francije in Nemčije) ter Mogherinijeva prihajali in odhajali. »Iran potrjuje, da pod nobenimi pogoji nikoli več ne bo skušal priti do, razvijal ali pridobil kakršnokoli jedrsko orožje,« je izpostavila Mogherinijeva in zatrdila, da to, kar so dosegli, »ni le dogovor, ampak dober dogovor za vse strani«. Sledila je izjava Zarifa, ki je zatrdil, da so zavezani dogovorjeni program implementirati v celoti, pri čemer računajo na pomoč Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) in tudi podporo mednarodne skupnosti. Dvojica je še pojasnila, da t. i. skupen celovit akcijski načrt vključuje dolgoročni načrt Irana z dogovorjenimi omejitvami nje- govega jedrskega programa ter v zameno obsežno odpravo vseh sankcij, ki jih je proti Iranu uvedel Varnostni svet ZN, kot tudi drugih nacionalnih in multilateralnih sankcij na področjih, kot so trgovina, tehnologija, finance in energija. Kot sta zatrdila, je to "uravnotežen dogovor", ki spoštuje interese vseh vpletenih. Ob potrditvi v ameriškem kongresu in iranskem parlamentu potrebuje sporazum še zeleno luč Varnostnega sveta ZN. Svetovni voditelji so jedrski dogovor pozdravili. Ameriški predsednik Barack Oba-ma je zagotovil, da ta ne temelji na zaupanju, ampak na verifikaciji. »Po dveh letih pogajanj so ZDA z mednarodno skupnostjo dosegle nekaj, česar niso mogle skozi desetletja sovražnosti: celovit dolgoročni dogovor z Iranom, ki mu bo preprečil pot do jedrskega orožja«. Iranski predsednik Hasan Rohani je v televizijskem nagovoru državljanom dejal, da so bili z jedrskim sporazumom izpolnjeni »vsi naši cilji«. Ob tem je zagotovil, da Iran ne bo nikoli poskušal priti do jedrskega orožja. Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da si je svet lahko oddahnil. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je poudaril, da bi lahko dogovor omogočil razvoj sodelovanja med EU in Iranom, generalni sekretar ZN Ban Ki Moon pa ga je označil za zgodovinskega. Edini negativen odziv je pričakovano prišel iz Izraela. Premier Benjamin Neta- Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini, ki je koordinirala pogajalsko skupino, in vodja iranske diplomacije Mohamed Džavad Zarif nista skrivala zadovoljstva zaradi uspešnega zaključka mukotrpnega maratonskega pogajanja ansa njahu je dogovor označil za »zgodovinsko napako za svet«, ki bo opogumila Iran in okrepila skrajne islamistične skupine. V pogajalski ekipi, ki ji je po dveh letih trdega dela uspelo doseči dogovor z Iranom, je sodeloval tudi Slovenec Klemen Po-lak. Kot je izpostavil, so bila pogajanja izredno obsežna in zahtevna, tako na politični kot tehnični ravni, zato so tudi trajala dve leti. Na koncu so si pogajalci enotni, da je dosežen "dober" in "robusten" sporazum, ki ga je mogoče implementirati in nadzorovati ter ki daje vsem stranem in celotni mednarodni skupnosti zadostna zagotovila. (STA) intervju - Nežka Figelj, avtorica knjige o iranskem jedrskem programu »Nemogoče je trditi, da Iran razvija svoj program samo v civilne namene« GORICA - Slovenci v Italiji niso ogromna skupnost, med njimi pa najdemo izvedence za marsikatero področje. Včasih tudi za zelo specifične zadeve, kot je iranski jedrski program. Nežka Figelj, 31-letna magistrica diplomatskih ved z Oslavja, je med letoma 2010 in 2012 opravljala podiplomski študij na univerzi v izraelskem Tel Avivu. Magistrsko nalogo je posvetila iranskemu jedrskemu programu, lani je izšla njena knjiga na to temo. Po mukotrpnih pogajanjih so sklenili dogovor. Kaj predvideva? Do zadnjega so bile na mizi tri glavne točke. Prvič, delovanje t.i. naprednih centrifug, ki lahko obogatijo uran še hitreje od central, katere so v Iranu že zaprli. Te centrifuge bodo še delovale. Druga točka zadeva sankcije in embargo: to je bil glavni razlog, zaradi katerega so iranski predstavniki sedli za pogajalsko mizo. V zadnjih letih so sankcije ZDA in EU zelo negativno vplivale na iransko gospodarstvo. Mednje sodi tudi zamrznitev vseh iranskih dobrin v tujini: to pomeni, da Iranec, ki ima tekoči račun v tujini, svojega denarja ne more uporabiti. Zdaj naj bi te sankcije umaknili. Prosto pot bodo imeli naftni koncerni in drugi. Iran nima niti bančne SWIFT kode, ki omogoča mednarodna nakazila. Kaj pa tretja točka? To je nadzor nad jedrsko energijo. Šesterica držav pogajalk zahteva, da bi imela mednarodna jedrska agencija IAEA možnost nadzora nad objekti, v katerih poteka bogatenje urana. Ali se bo Iran dejansko odpovedal jedrskemu orožju? Iran bi moral omejiti svoje zaloge obogatenega urana za obdobje 10 let. Francija je predlagala daljše, petnajstletno obdobje, Izrael pa je zahteval, naj to velja za vedno. Glede na to, da sporazum dopušča delovanje naprednih centrifug, pravijo, da bi po 10 letih lahko v enem tednu vzpostavili postopek za Nežka Figelj na štafeti miru na Oslavju gradnjo atomske bombe. Če pa bodo ugotovili, da Iran krši sporazum, bodo lahko z resolucijo ZN v roku 65 dni spet uvedli sankcije. Iran bo dovolil nadzorno dejavnost posebne komisije, čeprav si pridržuje pravico, da ta nadzor zavrne. Jamstva niso prav velika. Če mene vprašate, ali bo Iran spoštoval dogovor, bom rekla, da ne. Nekaj vprašanj ostaja odprtih, nemogoče pa je trditi, da Iran razvija ta program samo v civilne namene. Iran je v obdobju embarga posloval z Rusijo in Kitajsko. Umik sankcij pa bo nanj vplival blagodejno, kajne? Zdaj bo lahko posloval z vsem svetom, kar bo pozitivno vplivalo na življenje v Iranu. To je bil glavni razlog, da so se Iranci sploh začeli pogajati. Edino za trgovino z orožjem ostajajo neke omejitve. Katere so? Za konvencionalno orožje bodo umaknili sankcije v roku petih let, za balistične rakete pa osmih. Iran trdi, da se brez orožja ne more boriti proti drugi močni sili na Bližnjem vzhodu - Islamski državi. Iran se je v resnici prvi začel boriti proti njej. Po drugi strani pa se balistične rakete lahko uporabljajo z jedrskim orožjem. Sporazum naj bi bil največji diplomatski dosežek Baracka Obame. Obama končuje svoj mandat in v zgo- dovini bo ostal zapisan kot tisti, ki je po 36-letni konfrontaciji uspešno izpeljal prva pogajanja z Iranom. To je ogromen dosežek. Zdaj ga v kongresu čakajo republikanci, ki so že pred časom napovedali, da bodo nasprotovali vsakršnemu dogovoru, pa še nekateri demokrati se ne strinjajo. Do kakšne mere so se skrhali odnosi med Izraelom in ZDA? Tam so hude težave. Obama in Netanjahu se nimata rada, zadnje reakcije iz Izraela so hude, državi se bosta še bolj oddaljili; čeprav bo Izrael strateško in diplomatsko vedno vezan na ZDA, ker si ne more dovoliti, da bi izgubil takega zaveznika. Iran pa je zelo občutljiva tema, saj je to najhujši sovražnik in največja grožnja za to izraelsko državo. Izrael očita Iranu, da pripravlja jedrsko orožje, sam pa tako orožje že ima. Ali ni to stališče protislovno? Izrael ima jedrsko orožje, njegov program pa ni transparenten. Uporablja ga predvsem v diplomatskih odnosih: ne potrjuje, da ga ima in tega niti ne zanika. Leta 1973 se je pojavila tudi možnost, da bi to orožje uporabil. Res je tudi, da je Izrael zelo majhna država: ko bi ga Iran napadel z jedrskim orožjem, se Izrael ne bi mogel braniti, ker bi ga takoj uničilo. Gre za eksistencialno vprašanje. Jezni so tudi v Savdski Arabiji. Da. To je velika sunitska oz. vahabitska monarhija, Iran pa je edina šiitska država na svetu. V Evropi mogoče ni povsem jasno, kako pogojujejo Bližnji vzhod strašni spori med suniti in šiiti. Tak sporazum gotovo vzbuja hude reakcije, saj ni prekinil bogatenja urana. Jedrsko orožje je prepovedano, Iran pa lahko ohrani sposobnost njegovega proizvajanja. Savdska Arabija bi ga lahko posnemala. Zakaj je pomembno imeti atomsko bombo? Ker zagotavlja ugled in moč. Aljoša Fonda Dvanajst let spora o iranskem jedrskem programu Spor glede iranskega jedrskega programa se je vlekel 12 let. Ključni dogodki: 2002 - Iransko gibanje v izgnanstvu Ljudski mudžahedini razkrije obstoj objekta za bogatenje urana v Natancu in dela na reaktorju na težko vodo za pridobivanje plutonija v Araku. To sproži ugibanja o tajnem jedrskem programu v Iranu. oktober 2003 - Iran privoli, da se bo odpovedal bogatenju urana in ponovni predelavi gorivnih palic. Po dogovoru z EU podpiše dodatni protokol k pogodbi o prepovedi jedrskega orožja (NPT), ki inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) dovoljuje neomejen dostop do vseh iranskih jedrskih objektov. november 2004 - Iran pod predsednikom Mohamedom Hatamijem ob pogovorih z EU o političnem in gospodarskem sporazumu za krajši čas prekine programe za bogatitev urana. avgust 2005 - Predsedniški položaj v Iranu zasede Mahmud Ahmadinedžad in sproži "politiko brez strahu". Jedrski objekt v Isfahanu znova začne polno obratovati. 2006 - Iran ponovno začne z bogatenjem urana in ne upošteva določil dodatnega protokola k NPT. IAEA jedrski spor z Iranom preda Varnostnemu svetu ZN. Ta sprejme prve sankcije proti Iranu, do l. 2012 sledijo še tri resolucije VS ZN. 2008 - Zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana v imenu stalnih članic VS ZN (ZDA, Velike Britanije, Francije, Rusije in Kitajske) ter Nemčije (skupina 5+1) Teheranu preda novo ponudbo za sodelovanje. Iran še naprej zavrača odpoved bogatenju urana. 2009 - Na novih pogovorih v formatu 5+1 Iran načeloma pristane na možnost, da bi uran bogatil v tujini, a si nato premisli. 7. februar 2010 - Iran obelodani, da je uran obogatil na 20 odstotkov in da ga je sposoben obogatiti do 80 odstotkov. Ob tem se razglasi za jedrsko silo. 22. januar 2011 - V Istanbulu za nedoločen čas preložijo nov krog pogovorov med Iranom in skupino 5+1. Pogovore ponovno zaženejo po več kot letu dni. 2012 - EU uvede naftni in plinski embargo proti Teheranu. Iranski naftni izvoz pade za tretjino. Ameriški predsednik Barack Obama zamrzne premoženje Irana v ZDA, sankcionirane so iranske banke. Izrael večkrat zagrozi z vojaškim posredovanjem v Iranu. Nova resolucija IAEA zahteva dostop do jedrskega objekta v Paršinu. 2013 - Po več mesecih prekinitve se nadaljujejo pogovori v Almatyju, a brez dogovora. Novi iranski predsednik Hasan Rohani v govoru v Generalni skupščini ZN zagotovi, da je pripravljen na pogajanja. Z Rohanijem po telefonu govori Obama, kar je prvi neposreden stik med ZDA in Iranom po letu 1979. 20. november 2013 - Novi pogovori v Ženevi privedejo do začasnega dogovora. Iran naj bi program za šest mesecev zamrznil, v zameno pa bi Zahod omilil nekatere sankcije proti državi. januar/februar 2014 - V veljavo stopi začasni dogovor in Teheran prvič sprejme preverljive ukrepe, s katerimi zamrzne ključne dele svojega jedrskega programa. ZDA in EU v zameno omilijo sankcije proti Iranu. 2014 - Od februarja do julija se zvrsti šest novih krogov pogajanj skupine 5+1 in Irana. Septembra ob robu GS ZN organizirajo nova pogajanja. Sledijo pogovori v omanskem Maskatu in na Dunaju, ki ne dajo rezultatov. Novembra zato rok za okvirni politični sporazum preložijo na 31. marec 2015, rok za dokončni sporazum pa na konec junija 2015. marec/april 2015 - IAEA in Teheran začneta nova pogajanja. IAEA želi preveriti, ali je iranski jedrski program vojaško naravnan. Po slabem začetku se nato v Teheranu in švicarski Lozani nadaljujejo novi pogovori med skupino 5+1 in Iranom. Udeleženci govorijo o občutnem napredku, a tudi razlikah. Zadnji dan marca se izteče rok za sklenitev okvirnega sporazuma, o katerem pa se pogajajo še do 2. aprila in nato dosežejo določeno soglasje o glavnih spornih točkah. od aprila do junija 2015 - Nadaljnja pogajanja za oblikovanje dokončnega besedila sporazuma na podlagi okvirnega sporazuma iz Lozane. Vrhunec dosežejo na pogovorih, ki se na Dunaju začnejo 27. junija. Rok za dosego sporazuma - 30. junij - večkrat podaljšajo. 14. julij 2015 - Sporazum o iranskem jedrskem programu je po 18 dneh mukotrpnih maratonskih pogovorov končno sklenjen. 4 Sreda, 15. julija 2015 ALPE-JADRAN, DEŽELA / gorica - Pogovor s predsednikom uprave družbe KB1909 Borisom Pericem Lani spet zabeležili izgubo, letos pričakujejo izboljšanje GORICA - Družba KB1909 še ni prišla na zeleno vejo. Goriški holding je poslovno leto 2014 zaključil v rdečih številkah - minus znaša 5.102.000 evrov -, kar je po večletni rasti že tretja zaporedna izguba. Kažejo pa se tudi znaki okrevanja. Lanska izguba je namreč krepko manjša od tiste, ki so jo zabeležili v letih 2012 in 2013, ko je bil poslovni izid negativen za 9,8 in 9,5 milijona evrov. Reorganizacija se nadaljuje, pravi prvi mož družbe Boris Peric in dodaja, da čaka KB1909 še nekaj izzivov in dela, najtežji trenutki pa naj bi bili mimo. V pričakovanju na skupščino delničarjev, ki bo nocoj v goriškem Kulturnem domu, smo predsedniku uprave postavili nekaj vprašanj o lanskem poslovanju. Kako je družba KB1909 zaključila poslovno leto 2014? Matična družba KB1909 je v letu 2014 izkazovala izgubo v višini 5.102.000 evrov, kar sicer še vedno predstavlja negativen rezultat, vendar pa je treba pri tem povedati, da je ta rezultat bistveno boljši od tistega, ki smo ga zabeležili pred dvema letoma. Gre pač za daljši postopek, ki predvideva nekatere zahtevnejše posege, ki se bodo obrestovali v bodoče. Kaj je na ta izid najbolj vplivalo? Na negativni rezultat KB1909 je v letu 2014 vplivalo več dejavnikov: odločili smo se za dodatne oslabitve naložb v živilskem sektorju za kar 2.585.000 evrov, nadalje so na rezultat vplivali še previsoki finančni odhodki - izpostavljenost se sicer niža - prišlo pa je tudi do zamika pri realizaciji nekaterih projektov, ki se zaključujejo v tem poslovnem letu. Koliko sta konec minulega leta znašala kapital in koliko finančna izpostavljenost? Kapital matične družbe je 31. decembra 2014 znašal 25.793.000 evrov, izpostavljenost matične družbe pa 44.128.000 evrov (45.030.000 dne 31. decembra 2013). Znižanje kapitala je naravna posledica kritja izgub, ki smo jim bili kos prav zato, ker je kapitalska struktura celotne skupine - matične družbe in njenih odvisnih družb - ustrezno kljubovala kriznim razmeram. S katerimi ukrepi ste lani skušali izboljšati položaj iz leta 2013? Ze leta 2012 smo izdelali natančen načrt, ki je predvideval določene cilje in postopke. Temu načrtu sledimo: tudi v preteklem letu smo nadaljevali z reorganizacijo strukture odvisnih družb - ni- buje - Na meji pri Sečovljah Policisti zaplenili 23 kg prstakov BUJE - Hrvaška policija je na mejnem prehodu Sečovlje v ponedeljek ustavila 55-letno hrvaško državljanko, ki je skušala pretihotapiti v Slovenijo več kot 23 kilogramov zaščitenih školjk prstakov. Vrednost rjavih užitnih školjk, ki so zelo cenjene v restavracijah, so ocenili na 80.000 kun (10.525 evrov). Pri kontroli avtomobila znamke mazda s slovensko registracijo, ki ga je vozila 55-letna Umažanka, so policisti iz Buj v prtljažniku našli deset vrečk s skupno 23,25 kilograma prsta-kov. Na Hrvaškem je nabiranje prstakov prepovedano. Glede na to, da je cena enega prstaka oziroma morskega datlja okoli 50 kun (6,55 evra) so ocenili, da je vrednost zaseženih školjk približno 80.000 kun. Školjke so odvzeli in jih pred komisijo uničili s kemičnimi sredstvi. Proti 55-letni Umažanki so vložili kazensko ovadbo zaradi trgovine z zaščitenim naravnim bogastvom. Predvidena kazen za tovrstno kaznivo dejanje je denarna kazen v višini med 6000 in 30.000 kun (med 790 in 3950 evrov), kot tudi do tri leta zapora. žanje stroškov, optimizacija poslovnih procesov itd. -, znižali smo finančno izpostavljenost matične družbe, odsvojili nekatere naložbe in začeli delo na novih projektih. Koliko podjetij in koliko zaposlenih šteje danes Skupina KB1909? Skupina KB1909 šteje 22 odvisnih in povezanih družb, razdeljenih po posameznih sektorjih poslovanja. Na ravni skupine je 371 zaposlenih. Kakšen je bil lanski poslovni izid na ravni skupine? Skupina KB1909 je ob koncu poslovnega leta 2014 izkazovala neto kon-solidirano izgubo v višini 5.835.000 evrov, kar je bistveno manj kot v poslovnem letu 2013, ko je izguba znašala 10.047.000 evrov. Na ta rezultat vplivajo predvsem oslabitve in odpisi nekaterih naložb in terjatev. Med tem pa so podjetja, ki delujejo v proizvodno-storitvenih sektorjih, na splošno zabeležila pozitivne trende. Kon-solidirana finančna izpostavljenost je znašala 74.221.000 evrov (94.235.000 evrov dne 31. decembra 2013). Kakšno je stanje v posameznih strateških sektorjih? Pozitivne rezultate izkazujeta založniški in zdravstveni sektor; sektor elektronike ima še manjšo izgubo, ki izhaja iz splošnega položaja na tem tržiš- Boris Peric kroma ču. Podobna dinamika velja tudi za živilski sektor, kjer je negativni vpliv predvsem italijanskega tržišča še vedno močan. V tem letu pa so obeti dobri v vseh omejenih sektorjih. Družba Cogeco je v letih 2012 in 2013 zabeležila večjo izgubo. Kakšne rezultate je imela lani? Poslovni izid skupine je bil pozitiven, kar pomeni, da smo s projektom reorganizacije zabeležili nek napredek. Na končni rezultat žal še vedno vplivajo vi- soki stroški financiranja, nihanja cen surovin na tržišču kave in obseg prometa proizvodnje. Med pozitivnimi znaki naj omenim dobre rezultate na področju inovacij in pridobivanja novih strank, npr. za blagovni znamki Qubik in Fiorenzato. Zaposleni v krminskem Mipotu so letos spomladi stavkali. Kakšno je stanje te hčerinske družbe? Na Mipotu in tudi drugod smo morali žal znižati različne stroške, med temi tudi stroške dela, kar je seveda povzročilo nekaj nelagodja. Pri tem moramo povedati, da v družbah Skupine KB1909 ni bilo množičnih odpuščanj, ker skušamo vsekakor vedno upoštevati in ublažiti socialne posledice. Na čem delate v tekočem letu in kakšne rezultate si obetate? Še naprej delamo na splošni reorganizaciji odvisnih družb, kar je seveda dolg in zahteven proces. V teku so pomembni projekti, ki bodo prispevali k pozitivnim rezultatom v letu 2015 in dali novega zagona našim podjetjem. Na podlagi ocen lahko danes rečemo, da so najtežji trenutki za nami; nedvomno nas v prihodnje čaka še nekaj pomembnih izzivov in dela, vendar pa verjamemo, da bodo kmalu vidni tudi zelo spodbudni rezultati. Aleksija Ambrosi programi eu Deželi FJK 230 milijonov evrov za razvoj TRST - Evropska komisija je Furlaniji Julijski krajini v okviru programa Por-Fesr (sredstva za regijski razvoj) za obdobje 2014-20 namenila preko 230 milijonov evrov. Podpredsednik Sergio Bolzonello je izrazil veliko zadovoljstvo in napoveduje, da bodo prve razpise objavili že po poletju. Program ponuja pet tematskih sklopov: inovacije in tehnološki razvoj (77 milijonov evrov), kompetitivnost malih in srednjih podjetij (76 mio), zmanjševanje emisij ogljika (57 mio), urbani razvoj (11 mio), 9,2 milijona evrov pa bo namenjenih tehničnim službam javne uprave. Od novih sredstev si nadejajo spodbujanje investicij in zaposlovanja, zagon start-up podjetij, več sodelovanja z raziskovalnimi centri in večjo energetsko varčnost. Serracchiani o reformi statutov avtonomije TRST - Predsednica deželne uprave Debora Serracchiani je včeraj v 5. komisiji deželnega sveta poročala o poteku pogajanj glede reforme ustavnih določil, ki urejajo odnose z deželami s posebnim statutom. Pri tehničnem omizju trenutno delajo na tem, da bi natančneje opredelili odnose z državo, ki so še nedorečeni, spori pa se rešujejo po sodni poti. Osnutek predlogov naj bi bil nared septembra. slovenija - Po tragični nesreči na primorski avtocesti Neuspešno iskanje povzročitelja V iskalno akcijo vključeni tudi helikopter in vodniki službenih psov - Zakaj je romunski avtomobil stal na pasu za počasna vozila? Dacio z romunskimi potniki je tovornjak povsem zmečkal rtvslo.si dars - Draženci-Gruškovje Zamašili bodo avtocestno luknjo Od Hamburga do Soluna manjka le še ta odsek LJUBLJANA - Dars bo danes v Vidmu pri Ptuju uradno sklenil izvajalsko pogodbo s podjetjem SGP Pomgrad, ki bo tako kmalu le začel gradnjo prvega dela avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje, edine avtocestne luknje na 2300 kilometrov dolgem odseku med Hamburgom in Solunom. Gradnja naj bi se začela avgusta, celoten odsek pa naj bi bil končan do poletja 2018. Prvi, 7,26 kilometra dolgi odsek bo SGP Pomgrad, ki je bil izbran med 13 ponudniki, za 56,2 milijona evrov gradil v konzorciju z Gorenjsko gradbeno družbo, CGP Novo mesto in Cestnim podjetjem Ptuj. Na Darsu so že izbrali tudi izvajalca začetnih gradbenih dela za drugi del odseka. S ponudbo 6,2 milijona evrov je bila izbrana ponudba družbe Euro Asfalt iz Sarajeva. Sicer pa je trenutno v teku tudi razpis za izvedbo drugega, skoraj šest kilometrov dolgega dela avtoceste od Pod-lehnika do hrvaške meje. Dars je zgornjo vrednost del omejil na slabih 75 milijonov evrov, rok za oddajo ponudb pa se izteče 22. julija. Predviden rok za dokončanje del je 32 mesecev od podpisa pogodbe. (STA) LJUBLJANA - Po tragični ponedeljkovi prometni nesreči na primorski avtocesti, ki je med Lomom in Uncem v smeri proti Kopru zahtevala smrt štirih romunskih državljanov, vključno s 5-letnim otrokom, se je v Sloveniji začela široka iskalna akcija za voznikom tovornjaka s cisterno, povzročitelja nesreče, ki je po izjavah prič takoj po nesreči peš odšel čez avtocesto na drugo stran in izginil neznanko kam. Pri iskanju 50-letnega Slovenca so v noči na torek uporabili tudi helikopter s termovizijo, ki zaznava toploto, v iskanje pa so se vključili tudi vodniki službenih psov. Voznika kljub temu do zaključka redakcije niso izsledili, zato so organizirali iskalno akcijo, pri kateri je sodelovalo okoli 30 policistov. Pregledali so območje okoli Logatca, a gre za zelo zahtevno, gozdnato območje. Govorili so že tudi z voznikovimi svojci, a nimajo podatkov, da bi se oglasil vsaj njim. Petdesetletnik je bolj okroglega obraza in nosi očala, ima kratke črne lase. V času nesreče je imel oblečeno sivo majico in modre kavbojke, obute je imel natikače. Vzroka, zakaj je zapustil kraj nesreče, policija ne pozna. Policijski inšpektor iz sektorja uniformirane policije Policijske uprave Ljubljana Refik Hodžič pravi, da bi po taki nesreči marsikdo to storil. Voznika so zato tudi javno pozvali, naj se jim javi, saj mu bodo nudili pomoč in z njegovo pomočjo skušali ugotoviti še precej nejasne okoliščine nesreče. Po dosedanjih ugotovitvah policije je voznik tovornega vozila na pasu za počasna vozila, kjer je ustavljanje prepovedano, trčil v avtomobil znamke dacia, ki je tam stalo, in v katerem so bili štirje potniki, romunski državljani. Tovorno vozilo je po trčenju pred seboj potiskalo avtomobil, dokler se ni ustavilo na travi zunaj vozišča. Vozilo z romunskimi državljani pa je odbilo na skalnati nasip, nato pa je obstalo stisnjeno med nasipom in tovornjakom. Vsi potniki v avtomobilu so umrli na kraju nesreče. Gre za romunske državljane, in sicer so umrli 43-letni voznik osebnega vozila ter potniki, 34- in 60-letna ženska in petletni deček. Nesreča odmeva tudi v Romuniji, saj je bil voznik uničnega avtomobila višji državni tožilec . Z družino je bil na poti na počitnice v Italijo, v drugem vozilu pa so bili njihovi družinski prijatelji. Hodžič je dodal, da je bil del ceste, kjer se je zgodila nesreča, pregleden, vendar predpostavljajo, da je voznik tovornjaka vozil z neprilagojeno hitrostjo, v vozilo pa trčil brez zaviranja, saj sledi zaviranja niso našli. Ko je tovornjak porinil omenjeno dacio, je ta porinila pred seboj stoječega VW golfa, ki je stal pred njo. Oba potnika v golfu, prav tako romunska državljana, sta se v nesreči lažje poškodovala. Njuno vozilo je po trčenju oplazilo še tretje osebno vozilo, ki ga je takrat pravilno po voznem pasu vozil 45-letni nemški državljan. Ta v nesreči ni bil poškodovan. Policija ugotavlja, da sta oba romunska avtomobila vozila skupaj, vzrok za njuno ustavitev na pasu za počasna vozila pa ni znan. Hodžič se je tudi zahvalil vsem voznikom, ki so potrpežljivo čakali v koloni in se tudi pravilno razvrstili ob zastoju. Nekaj voznikov pa teh pravil ravnanja ob zastoju ni upoštevalo in naj se po njegovih besedah zamislijo nad svojim početjem v prihodnje. Prav tako policija ponovno poziva vse morebitne očividce nesreče, naj pokličejo na telefonske številke policije ali naj se zglasijo na najbližji policijski postaji. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 16. julija 2015 barkovlje - 47. tradicionalna jadralska preizkušnja Barcolana letos tudi É I É • V V v starem pnstaniscu Barcolana kot osrednji promotor naše regije ostaja cilj Jadralnega kluba Barcola Grignano, ki bo največjo regato s skupnim startom v Jadranskem morju (FotoDamj@n) letos drugič zapored pripravil pod budnim očesom novega predsednika kluba Mitja Gialuza. Več o letošnji 47. regati, ki bo na programu 11. okrobra, so organizatorji povedali na včerajšnjem srečanju z novinarji. Mitja Gialuz je v družbi emi-nentnih gostov iz sveta lokalne politike napovedal še večjo Barcolano, kot smo ji bili priča lani, ko so zabeležili 16-od-stotni porast vpisanih jadralcev in več kot 10-odstotni porast obiskovalcev na kopnem. »Naš cilj je, da presežemo 46. Barcolano, ki je dosegla in presegla kar nekaj rekordov, in da utrdimo naše ključne usmeritve, v okviru katerih si želimo v Trst privabiti še več jadrnic iz tujih držav,« je o poslovni strategiji Bar-colane povedal predsednik kluba Barcola Grignano Mitja Gialuz, ki je spomnil, da so največjo tržaško prireditev junija letos oglaševali tudi v estonskem glavnem mestu Talin, v prihodnjih mesecih pa nameravajo dogodek promovirati še v Avstriji in Nemčiji. Celotna promocija Barcolane poteka v okviru projekta Go to Barcolana, v okviru katerega so stekla pogajanja z jadralnimi klubi v Splitu in na Reki. Z njimi si tržaški klub želi oblikovati vmesne regate na dolgi jadralni trasi Split - Trst. »S temi regatami bi tujim jadralcem pot naredili atraktivnejšo in zabavnejšo,« je optimistično razmišljal Gialuz in naštel cel kup novosti, ki bodo pospremile eno največjih regat na svetu. Športno-družabno-turistični dogodek, ki pregovorno zaspani in stari Trst za nekaj dni spremeni v živahno mesto, bo tako prvič v svoji 47-letni zgodovini potekal tudi v starem pristanišču. Tu bodo uredili priveze za jadrnice in parkirišča za avtomobile, cilj te odločitve pa ni, kot je zagotovil Gialuz, da bi središče dogajanja premaknili, ampak samo razširili njegov obseg. Novost letošnje izdaje je tudi plakat, ki nadaljuje lani začeto strategijo in sodelovanje s podjetjem Illycaffe, ki v okviru svojega poslanstva promovira umetnost. Medtem ko so lani za oblikovanje plakata pooblastili modno hišo Missoni, je letos plakat oblikoval italijanski umetnik mednarodnega slovesa Michelangelo Pistoletto. Končni rezultat je grafično pisan plakat, ki upošteva danosti kulturnega in geografskega okolja; barvne črte naj bi lepo predstavljale teritorij in njegovo navezanost na različne kulture, ki že stoletja sobivajo v tem mestu. Nova je tudi barva polo majic podjetja Slam, ki bodo letos turkizne barve. Oglaševalska kampanja Barcolane bo potekala tudi na portalih in družbenih omrežjih. Spletno oglaševanje so organizatorji združili pod imenom Smart, že jutri pa bodo začeli s spletnim vpisovanjem na 47. Barcolano. Vzporedno bo digitalna kampanja potekala tudi na družbenih omrežjih Facebook in Twitter, so napovedali v Jadralnem klubu Barcola Grignano in spomnili, da bodo digitalno predstavitev ponudbe tržaške regate predstavili tudi na portalu Discover Trieste, ki ga ureja Občina Trst. Na včerajšnji predstavitvi je Mitja Gialuz še povedal, da je treba pri organizaciji Bar-colane izkoristiti vse še neizkoriščene možnosti sinergij. Kot je poudaril, bodo nadaljevali odlično sodelovanje z Občino in Pokrajino Trst, Deželo FJK ter glavnim sponzorjem prireditve, zavarovalniškim velikanom Generali. Da je Barcolana simbol Trsta in Posodabljanje čistilne naprave Delegacija krajevnih upraviteljev je včeraj obiskala delovišče čistilne naprave v Škednju. Deželno odbornico za okolje Saro Vito, tržaškega župana Roberta Cosolinija ter pokrajinskega in občinskega odbornika Vittoria Zollio in Umberta Laurenija je sprejel generalni direktor družbe AcegasApsAm-ga Roberto Gasparetto, ki je povedal, da se dela za prilagoditev naprave ev- ropskim standardom nadaljujejo. Do julija 2017 naj bi izboljšali učinkovitost biološkega prečiščevanja, zaradi katerega je Evropska unija uvedla sankcije. Naložba znaša 50 milijonov evrov, trenutno je v teku sanacija zemljišč nekdanjega lesnega pristanišča. Na tem območju bodo potem zgradili napravo za biološko pre-čiščevanje odpadnih voda. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik 5 Letošnji plakat za Barcolano je oblikoval italijanski umetnik mednarodnega slovesa Michelangelo Pistoletto fotodamj@n prireditev z mednarodnim značajem, se strinja tudi predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani, ki je pohvalila visoke ambicije organizatorja. Komisar Pristaniške oblasti Zeno DAgostino je ocenil, da se z Barcolano lahko odlično oglašuje tudi dejavnost tržaške luke. Na Barcolano pa je ponosen tudi župan Roberto Cosolini, ki je prepričan, da se s timskim delom dajo doseči briljantni rezultati. Izrazil je tudi veselje nad odločitvijo, da bo jadralce letos gostilo tudi staro pristanišče, ki ga je župan označil kot nova evropska vrata proti morju. (sč) občina trst - Irpef S prihranki nižajo davke Tržaški občinski svetnik Igor Švab Tržaška občinska komisija za bilanco, ki ji predseduje svetnik SSk Igor Švab, je včeraj vzela na znanje sklepe občinskega odbora v zvezi z občinskim dodatkom k davku na dohodke Irpef. Ob podatkih, ki smo jih objavili pred časom, je glavna novost ta, da se je tržaški občinski odbor odločil za spremembo pravilnika in dvig dohodkovne meje, pod katero davčnim zavezancem ne bo treba plačati tega davka. Sklep bodo zdaj obravnavali v rajonskih svetih, konec julija pa ga bo moral potrditi še občinski svet. Glede na prihranke, ki jih je Občina Trst ustvarila tako s povečanimi prihodki oziroma dividendami svojih povezanih podjetij (v prvi vrsti je to AcegasApsAmga iz skupine Hera) kot s politiko varčevanja oz. nižanja stroškov, se je občinsko odbor odločil, da bo milijon evrov prihranka namenil znižanju davčnega pritiska na manj premožne družine. Tako bodo prag, pod katerim ne bo treba plačati dodatka na davek na dohodke Irpef, zvišali s 7500 na 12.500 evrov letnih dohodkov. Tako bo plačila davka oproščenih približno 15.000 davčnih zavezancev. Preostala dva milijona evrov prihranka naj bi omogočila podoben ukrep na področju davka na storitve Tasi, tozadevnega sklepa pa še niso sprejeli. (af) zdravstvo - Televita aktivirala projekt Od danes zdravniško svetovanje po telefonu Od danes naprej bo vsem občanom in občankam dostopna zdravniška posvetovalnica po telefonu, za katero bo skrbela družba Televita. Posvetovalnica vključuje zdravniško svetovanje po telefonu, zdravniki pa bodo dostopni vsak dan med 8. in 20. uro, v predprazničnih dneh pa samo med 8. in 10. uro. Novo storitev je družba Televita uresničila v sodelovanju z družbo Sani-tafutur@.Fvg, v kateri so združeni zdravniki splošne medicine. In kaj sploh omogoča storitev zdravniškega svetovanja po telefonu? Storitev je namenjena starejšim lju- dem, družinam, kroničnim bolnikom ... Zdravnik bo ob klicu ocenil resnost zdravstvene težave in pacientu svetoval, kaj lahko stori sam, ali pa ga bo opozoril, če je potrebna takojšnja zdravniška pomoč. Zdravnik bo imel vpogled v zdravstveno kartoteko pacienta, po potrebi pa bo obvestil lečečega zdravnika o zdravstvenem stanju pacienta. Ta storitev bo obogatila že tako pester program storitev, ki jih družba Televita izvaja že več desetletij. Dodatne informacije dobite na spletni strani www.televita-spa.it ali na brezplačni številki 800846079. gospodarstvo Kako pomagati podjetjem Predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti se je v ponedeljek sestal z delegacijo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ), ki jo je vodil predsednik Niko Tenze (oba na arhivski sliki). Govor je bil o trenutnem stanju gospodarstva v tržaški pokrajini ter o težavah, s katerimi se soočajo podjetja. Med drugim so govorili o tem, kako skupaj pomagati podjetjem, ki hočejo izkoristiti poslovne priložnosti in sodelovati s Slovenijo, piše v tiskovnem sporočilu Trgovinske zbornice. Paoletti je ob tem spomnil, da je zbornica na svoji spletni strani pred kratkim obogatila vsebine v slovenskem jeziku, k temu pa gre prišteti tudi slovensko verzijo spletne strani podjetja Aires in številne publikacije v slovenskem jeziku. Tema pogovorov je bilo tudi vse večje sodelovanje med Trstom in Gorico, kjer je več podjetij prav tako včlanjenih v SDGZ, v okviru tega sodelovanja se je že začelo združevanje trgovinskih zbornic. Srbija hoče sodelovati z znanstvenim parkom Integracija balkanskega prostora v Evropsko unijo je v polnem teku, Srbija se postopno približuje skupnemu evropskemu območju, njena gospodarska rast pa bo odvisna tudi od krepitve raziskovalnih ustanov, tehnološkega napredka in inovativnosti. Predstavniki tržaškega znanstvenega parka AREA, ki je glavni tovrstni park v Italiji, so se včeraj v hotelu Hyatt Regency v Beogradu sestali s srbskim prvim ministrom Aleksandarjem Vučicem in z njegovima ministroma Željkom Serticem (za gospodarstvo) in Srdanom Ver-bicem (za znanost in tehnološki napredek). Znanstveni park ponuja srbski vladi tehnično pomoč na področjih prenosa tehnologije in ekonomskega ter finančnega razvoja. V delegaciji so bili veleposlanik Giuseppe Man-zo, predsednik zveze SIOI-UN Association for Italy Franco Frattini, predsednik znanstvenega parka Adriano De Maio in predsednik državne ustanove za mikrokredite, poslanec Mario Baccini, pa še predstavnki Dežele FJK. Premier Vučic je spomnil, da je Italija eden glavnih ekonomskih partnerjev Srbije. Sam upa, da se bo iz včerajšnjih pogovorov razvilo konkretno sodelovanje, zanimanje srbske vlade do tržaškega znanstvenega parka in ustanove za mikrokredite je veliko. Okrnjene občinske storitve Danes dopoldne se bodo tržaški občinski uslužbenci udeležili sindikalne skupščine, zaradi česar bodo razne storitve začasno okrnjene. Knjižnici Hortis in Quarantotti Gambini bodo odprli šele ob 11. uri, podobno velja za urad za stike z javnostmi in še druge občinske urade. Preveč ozona Tržaška občina obvešča, da je vse do petka predvidena povečana koncentracija ozona v zraku. Občani, predvsem starejše in šibkejše osebe, naj počivajo in se ne zadržujejo na prostem. 6 Torek, 14. julija 2015 TRST / prosek - Huda nesreča na avstro-ogrskem vojaškem pokopališču Kamnito obeležje skoraj odtrgalo stopalo delavcu Med prevažanjem je popustil kabel, ki je zadrževal kamen Na avstro-ogrskem vojaškem pokopališču na Proseku je včeraj ob 10. uri prišlo do nesreče, v kateri je hujše poškodbe utrpel petdesetletni delavec, ki se je takrat mudil na območju in mu je kamnito obeležje skoraj odtrgalo stopalo. Delavec je pripadal skupini, ki je bila takrat zaposlena s prevažanjem obeležja, ki bi ga bili morali postaviti na pokopališče ob priložnosti svečanosti, ki bi bila morala potekati jutri ob prisotnosti delegacije iz Češke republike. Po ugotovitvah nabrežinskih karabinjerjev, ki so prišli na prizorišče, kaže, da je prišlo do okvare pri stroju, s pomočjo katerega so obeležje spuščali po stopnicah, ki od ceste vodijo k pokopališču, zataknilo pa se je prav pri zadnji stopnici. Ko so delavci prišli pogledat, kaj se je zgodilo, je eden od kablov, ki so zadrževali obeležje, popustil in kamen je padel na stopalo enega od delavcev ter mu ga hudo poško- Proseško avstro-ogrsko pokopališče je bilo prizorišče hude nesreče pri delu fotodamj@n doval oz. skoraj odtrgal. Na kraj nesreče so prihiteli reševalci službe 118, priletel je tudi rešilni helikopter iz Vidma, ker so sprva ponesrečenca hoteli prepeljati v specializirani center v Pordenon, kjer se ukvarjajo s primeri amputacije pri nesrečah. Pozneje se je izkazalo, da stanje kljub hudi poškodbi vendarle ni tako, da bi terjalo let v Pordenon, zato so ponesrečenca prepeljali v katinarsko bolnišnico. ulica giulia Na prehodu za pešce podrl mater in otroka Včeraj se je ob 9. uri v Ulici Giu-lia na višini hišne številke 7 blizu ljudskega vrta pripetila prometna nesreča, v kateri sta se poškodovala 36-letna K.C. in njen 13-mesečni sinček C.S.. Po ugotovitvah mestne policije je mamica z vozičkom, v katerem je bil otrok, hotela prečkati cesto na prehodu za pešce, ko je iz središča mesta privozil avto znamke fiat panda in ju podrl. Mati se je ranila v glavo, otrok pa je utrpel udarec v obraz: reševalci službe 118 so prvo prepeljali na Katinaro, sinčka pa v otroško bolnišnico Burlo Garofolo, k sreči pa nista v življenjski nevarnosti. Preprečili samomor Avstrijska turista sta v ponedeljek popoldne na cesti, ki pelje do Sesljan-skega zaliva, preprečila samomor 49-let-ne Tržačanke. Ženska je ležala v avtu, glavo pa je imela v plastičnem ovoju: par je odprl vrata avta in odstranil plastični ovoj, medtem pa so prispeli tudi kara-binjerji, ki so žensko prepeljali na ur-genco, ni pa v življenjski nevarnosti. 49-letnico so iskali že ves dan, potem ko se je oddaljila od doma s samomorilskimi nameni. Preko mobilnega telefona so jo dosegli na Goriškem ter jo prepričali, naj se vrne v Trst, medtem pa je izjavila, da je zaužila varekino. Hvala Bogu se je vse srečno končalo. pokrajina Pozitiven obračun pobud za invalide Dosedanji obračun pobud, ki jih je Pokrajina Trst namenila v pomoč invalidom oz. osebam, ki se premikajo s težavo, je pozitiven. Tako v sporočilu za javnost ugotavlja odbornica za socialne politike Roberta Tarlao o doslej opravljenem delu. Gre predvsem za dve glavni pobudi: po eni strani je tu delitev bonov za prevoz s taksijem v vrednosti petih evrov stoodstotnim polnoletnim invalidom na vozičku v sodelovanju s taksisti zadruge Radio Taxi in drugimi ustanovami, po drugi pa za popust, vedno v višini petih evrov za vsako potovanje, opravljeno s predhodno najavljeno t.i. namensko vožnjo s klicem na zeleno številko 800-007800 klicnega centra Trasporto Facile, za kar je Pokrajina podpisala konvencijo z devetimi ustanovami, v glavnem socialnimi zadrugami. Obe pobudi sta po mnenju pokrajinske uprave želi uspeh: glede bonov za prevoz s taksijem so od začetka pobude preteklega 10. marca do 10. julija razdelili 1740 bonov v skupni vrednosti 8700 evrov. Ker vsota, namenjena za bone, znaša 11.250 evrov, je še mogoče zaprositi za dodelitev do 30. novembra, vse informacije pa so na voljo na spletni strani Pokrajine. Popust za namenski prevoz, za katerega je Pokrajina namenila 15.000 evrov, pa so od začetka pobude aprila letos izkoristili v 162 primerih, pokrajinska uprava pa pričakuje, da bo to število v prihodnjih mesecih še naraslo. Priseglo 342 novih policistov Na dvorišču policijske šole pri Sv. Ivanu je včeraj dopoldne 342 novopeče-nih policistov ob zaključku 192. tečaja slovesno priseglo zvestobo italijanski republiki (fotoDamj@n). Navzoči so bili krajevni predstavniki institucij, direktor državnega policijskega urada za izobra- ževanje Vincenzo Roca ter, kot običajno, gosta množica ponosnih staršev in drugih sorodnikov z raznih koncev Italije. Med slovesnostjo so se spomnili tudi padlih policistov Luigija Vitullija, Eddie-ja Walterja Cosine in Vincenza Raiole, po katerem so imenovali policijsko šolo. miljski župan, poslanec, senator in minister Umrl je Wilier Bordon Nenadoma se je včeraj razširila vest, da je v 66. letu starosti umrl Willer Bordon, tržaški politik, ki se je bolj kot drugi znal uveljaviti ne le v krajevnem, pač pa tudi v v vse-državnem merilu. Spoznal sem ga še kot dinamičnega tajnika Zveze komunistične mladine tržaške federacije KPI na Ul. Capito-lina. Njegova političa kariera je bila navidezno klasičnega tipa. Funkcionar KPI, dolgoletni župan v Miljah, nakar poslanec in senator za več mandatov, potem dvakrat minister v levosredinskih vladah Giuliana Amata in Massima DAleme. Kdor ga je spoznal ve, da je bil Willer Bordon nemi- Willer Bordon ren duh in zelo sposoben politik. Imel je učinkovit javni nastop in se je znašel v vsaki situaciji. S svojimi nekonven-cionalnimi potezami je večkrat vzbujal razprave, posebno takrat, ko je kot član KPI vzel tudi izkaznico Radikalne stranke. Ko je padel mit monolitne komunistične stranke je tkal različna zavezništva, med temi Demokratično zaveznišvo in Demokratsko unijo. Bilj je tudi v območjih Italije vrednot, Demokratov ion Marjetice. V Prodijevi vladi je bil podtaj-nik za kulturo, v D'Alemovi minister za javna dela in v Ama-tovi minister za okolje. Precej polemik je dvignil, ko je kot minister po več opozorilih začasno prekinil oddaje vatikanskega radia zaradi spornih oddajnikov. Nazadnje je kot senator odstopil leta 2007 in se potem posvetil podjetništvu. Uspešno se je bavil z biomasami iz alg za proizvajanje alternativne energije. Willer Bordon je bil prej kot upravitelj in potem kot parlamentarec in podtajnik povezan tudi z življenjem naše skupnosti. Ob več priložnostih se je angažiral za reševanje problemov Stalnega slovenskega gledališča in tudi našega dnevnika. D.U. upokojenci - Jutri demonstracija sindikatov proti vladnemu odloku Vlada naj vrne denar upokojencem Pokojnine prilagoditi realnim stroškom Pred tržaško prefekturo bo jutri ob 11. uri manifestacija, ki jo prirejajo področni sindikati upokojencev Spi-Cgil, Fnp-Cisl in Uilpensionati proti nameri vlade premiera Mattea Renzija, da samo delno povrne denar, ki na podlagi razsodbe ustavnega sodišča legitimno pripada upokojencem, vendar ga je v letih 2012 in 2013 odvzela vlada Maria Montija. Zadevni odlok je prav včeraj začel svojo pot v senatu, parlamentarci pa imajo čas do 21. julija, da ga spremenijo v zakon. Manifestacija bo potekala sočasno s srečanjem, ki bo v Rimu med sindikati in ministrom za delo Giu-lianom Polettijem. To izhaja z včerajšnje tiskovne konference krajevnih predstavnikov sindikatov upokojencev Gianne Belle (Spi-Cgil), Lorenza Buccija (Fnp-Cisl) ter Giuliana Folc-hinija in Angela Semerara (Uilpensionati), ki je potekala na tržaškem sedežu Cgil. Vprašanje ima vsedržavno razsežnost, da je zelo občuteno pa priča dejstvo, da se je tiskovne konference udeležilo tudi več upokojencev, ki so aktivno posegli v razpravo. Sindikati zahtevajo prilagoditev pokojnin upoštevajoč realno stopnjo draginje, spremembo zakona Fornero, da se olajša nadomeščanje delavcev, ki odhajajo v pokoj in omogoči mladim, da se zaposlijo, dalje zmanjšanje davčnega pritiska na delo in pokojnine, izenačenje položaja zaposlenih in upokojencev glede t.i. »no tax area«, odpravo t.i. »fiscal drag« oz. davčnega priliva, razširitev znamenitega bonusa 80 evrov tudi na upokojence in osebe s prenizkimi dohodki ter odobritev zakona o ekonomsko nesamostojnih osebah, ki bi moral imeti primerno in gotovo finančno kritje. Do 21. julija je še čas, da se zakonski odlok izboljša (a tudi poslabša), so dejali sindikalisti, ki so pri tem izključili možnost pri-ziva oz. skupinske pritožbe (»class action«) pred tem datumom, počakati je treba tudi, kaj se bo izcimilo iz jutrišnjega srečanja sindikatov z ministrom Polettijem. Na možnost pritožbe so namreč opozorili nekateri prisotni upokojenci, ki jih je predvsem zanimalo, kateri koraki so konkretno mogoči, da prejmejo nazaj denar, kot to določa razsodba ustavnega sodišča, ki bi morala biti sveta, še zlasti pa, da se pokojnine takoj prilagodijo realnim življenjskim stroškom, saj so doslej izgubile kar 47 odstotkov kupne moči. Prav tako pa se bo treba boriti tudi proti lažnemu prepričanju, da upokojenci kradejo delo mladim, medtem ko so v resnici po večdesetletnem delovnem obdobju za svoje pokojnine tudi mastno plačali. (iž) Poslanka SEL z Občani za Zaliv Nadaljujejo se srečanja med institucionalnimi predstavniki in skupino Občani za Zaliv, ki nasprotuje gradnji plinskega terminala družbe Smart Gas ob izlivu Timave. Pred dnevi so se v Devinu sestali s poslanko stranke Svoboda Ekologija Le- vica (SEL) Sereno Pellegrino. Z njo so govorili o posvetu, ki ga je SEL organiziral v Tržiču, s poslanko pa so se strinjali, da so informacije o načrtu presplošne. Občani za Zaliv poudarjajo, da mora Italija bolje izkoristiti obstoječi uplinjevalnik pri Rovigu. / TRST Nedelja, 12. julija 2015 7 Včeraj danes Danes, SREDA, 15. julija 2015 VLADIMIR Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.52 - Dolžina dneva 15.22 - Luna vzide ob 5.04 in zatone ob 20.07. Jutri, ČETRTEK, 16. julija 2015 MARIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 27,6 stopinje C, zračni tlak 1016,5 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 12 km na uro vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,2 stopinje C. H Mali oglasi UNIVERZITETNI ŠTUDENT pomaga pri učenju matematike, fizike in elektronike. Tel. št.: 393-5030720. GOSPA SREDNJIH LET z referencami in izkušnjami išče delo kot negovalka ali spremljevalka starejših in invalidnih ljudi. Tel.: 0039 3427438392. PODARIM krasne majhne psičke. Tel. 328-9440282. PRODAM čoln (4 mt.) tullio abbate open s prikolico in pripomočki po ugodni ceni. Tel. št.: 334-3362994. PRODAM jadrnico comet, plave barve in v dobrem stanju. Tel. 340-3987010. PRODAM rabljene učbenike za višje srednje šole v Trstu in Gorici. Tel. 040-208002. PRODAM velik zamrzovalnik (600 litrov) znamke tecnodom za 800,00 evrov. Tel. na št. 349-2655372. Hfl Osmice BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci št. 14. Tel. 040-229199. ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št.: 040-220605. LISJAK je odprl osmico na Kontovelu. Tel. št.: 040-225305. OSMICA je odprta pri Normi v Mav-hinjah. Tel. št.: 040-299806. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. SIDONJA RADETIČ je odprla osmico v Medji vasi št. 10. Tel. št.: 040208987. V ZGONIKU je odprl osmico Gigi Fur-lan. Tel. št.: 040-229293. Loterija 14. juj 2015 Bari 33 6 82 67 38 Cagliari 77 20 11 69 58 Firence 85 10 9 90 75 Genova 38 85 54 4 7 Milan 76 86 15 44 63 Neapelj 76 78 27 52 9 Palermo 33 79 3 89 4 Rim 23 57 45 55 5 Turin 57 45 19 66 29 Benetke 26 78 77 55 67 Nazionale 18 2 74 46 8 Super Enalotto Št. 84 12 17 32 47 74 86 jolly 8 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 1 dobitnik s 5 točkami 570 dobitnikov s 4 točkami 22.906 dobitnikov s 3 točkami Superstar 22.478.213,86 € --€ --€ 183.966,02 € 325,64 € 16,13 € 23 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 13 dobitnik s 4 točkami 32.564,00 € 169 dobitnikov s 3 točkami 1.613,00 € 2.461 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 16.068 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 33.745 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Nadja Malalan Danes svoj rojstni dan slavi, veliko zdravja, sreče in veselja ji želi Deziderij Švara ¿j Čestitke NONA NADJA! Ob okroglem jubileju ti voščimo vse najboljše tvoji vnuki Valentina, Martina, Jakob, Gregor, Johana, Anja, Petra in Jasna. [I] Lekarne Od ponedeljka, 13. do nedelje, 19. julija 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 9 - 040 767391, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje -Nabrežje Venezia 3 - 040 274998, Op-čine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 9, Ul. Commerciale 21, Capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje -Nabrežje Venezia 3, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di Piazza Mons. Santin 2 - 040 365840. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo Snami aplikacijo iz spletne trgovine □ Available on the App Store 18.20, 19.20, 20.50 »Terminator: Ge-nisys«; 15.45, 17.00, 18.00, 20.15, 21.15 »Vroči Mike XXL«; 16.15 »Vrvež v moji glavi«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 21.30 »Kaj počnemo v mraku«. LJUDSKI VRT - 21.15 - »Colpa delle stelle«. NAZIONALE - Dvorana 1:16.15,18.15, 20.00,22.20 »Babadook«; 17.50,21.50 »Ted 2«; Dvorana 2:16.15,19.50 »Jurassic World«; 16.15, 18.10, 20.00, 21.45 »The Reach - Caccia all'uomo«; Dvorana 3: 16.15, 18.20, 20.20, 21.40 »Terminator: Genisys«; Dvorana 4: 16.15, 17.50, 19.50, 22.00 »Spy«. THE SPACE CINEMA - 21.15 »Carmen«; 16.45 »II nemico invisibile«; 16.35, 21.45 »Terminator Genisys«; 19.10 »Terminator Genisys 3D«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »The Reach - Caccia all'uomo«; 16.30, 19.00, 21.30 »Ted 2«; 16.30 »Jurassic World«; 19.05 »Predestination«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Babadook«; 19.00, 21.30 »La musica e la storia dei Backstreet Boys«; 16.40, 19.15, 21.50 »Spy«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 20.00, 22.20 »Terminator Genisys«; Dvorana 2: 17.45, 20.10, 22.10 »Ted 2«; Dvorana 3: 18.15, 21.00 »Terminator Genisys 3D«; Dvorana 4: 17.30, 20.00 »Jurassic World«; 22.15 »Pre-destination«; Dvorana 5: 17.45, 20.15 »Gli impressionisti - La grande arte al cinema«; 22.15 »Poltergeist«. S Izleti ARISTON - 21.15 »Nessuno siamo per-fetti«. CINEMA DEI FABBRI - 17.30, 22.00 »Violette«; 20.00 »I ponti di Sarajevo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 18.00 »Turner«; 16.30, 21.00 »'71«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.00, 19.45, 21.30 »Giovani si diventa«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 19.30, 21.30 »La musica e la storia dei Backstreet Boys«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.45 »Jurski svet«; 17.30, 20.00 »Jurski svet 3D«; 16.00, 18.30, 21.00 »Ted 2«; 16.10, DIZ JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola do vključno 22. avgusta ob sobotah zaprta. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi ob sobotah zaprti do vključno 22. avgusta. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni navodila in seznami učbenikov za nižjo srednjo šolo za š.l. 2015/16. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 29. avgusta. PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel od 31. avgusta do 11. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program: utrjevanje učne snovi in kvalitetna priprava na novo šolsko leto ter popoldanska sprostitev z igrami in delavnicami. Info in vpisi v Ul. Ginna-stica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@dijaski.it. Ü3 Obvestila ZKB organizira za člane izlet v Verono v petek, 31. julija, na ogled opere Aida in dvodnevni izlet na EXPO v Milan 8. in 9. septembra. Info in vpisovanje v tajništvu do danes, 15. julija oz. do zasedbe mest. OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet na Sv. Višarje in Belopeška jezera v soboto, 18. julija. Vpis in informacije na tel. 347-9322123. KMEČKA ZVEZA prireja, v sodelovanju z ZKB, tradicionalni enodnevni članski izlet na 14. kmečki praznik »Srečanje slovenskih kmetov petih dežel«, ki bo v soboto, 25. julija, v Železni Kaplji na Avstrijskem Koroškem. Program izleta in odhod avtobusa bo ja-vljen naknadno. Vpis v uradih KZ do četrtka, 23. julija, v Trstu (tel. 040362941, kzacts@tin.it), v Gorici (tel. 0481-82570, kzgorica@tiscali.it), v Čedadu (tel. 0432-703119, kz.ce-dad@libero.it). DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OP-ČINAH sporoča članom, da je iz organizacijskih razlogov društveni izlet za člane v Pulo in Brione prenesen na nedeljo, 13. septembra. Zainteresirani naj potrdijo prisotnost. H Šolske vesti AD FORMANDUM - Gostinska šola sporoča, da bodo spričevala za 2. razred (slov. sekcija) na razpolago od petka, 17. julija, ob 10.00. Lahko jih dvignejo starši ali njihovi namestniki ter polnoletni dijaki. Pojasnila v tajništvu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040566360. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta v soboto, 18. in 25. julija, v petek, 14. avgusta, ter vse sobote v mesecu avgustu. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE šole »Marij Kogoj« sporoča, da sprejema potrditve in nove vpise za š.l. 2015/16 do 24. julija, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. Info na tel. 040418605. JASLI v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040573141, urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za dijake nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel za š.l. 2015/16. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@di-jaski.it, www.dijaski.it. JUS NABREŽINA vabi vse svoje člane naj se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo danes, 15. julija, ob 20.00 v dvorani SKD Igo Gruden. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi ob koncu letošnje sezone slovenske filateliste na srečanje, ki bo danes, 15. julija, ob 19.00 v društvenih prostorih TPK Sirena v Bar-kovljah. ORATORIJ NA KONTOVELU do 17. julija: pet mladih navdušenih anima-torjev iz Sodražice je na razpolago za veselo druženje v igri in raznih ustvarjalnih delavnicah, tudi petju in dramski umetnosti. Dejavnosti potekajo večinoma na prostem. Sprejemamo otroke od 5 let dalje in mladostnike do 14 let. Vpis in info na tel. št. 3479322123. 1. SREČANJE NARODNIH NOŠ NA PROSEKU - Zbirališče na »placu« v parkirišču v soboto, 18. julija, ob 17.30. Začetek povorke ob 18.00 iz parkirišča v proseško cerkev, kjer bo župnik blagoslovil noše. Nadaljuje se do šagre, kjer bo prigrizek za noše in ples s Kraškimi muzikanti. S seboj prinesite veselje in zabavo! AŠZ JADRAN sklicuje v ponedeljek, 20. julija, redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Prosvetnega doma na Opči-nah ob 20.30. ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata tedenske jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist namenjeni osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati od 9. do 17. ure. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V: od 20. do 24. julija; od 27. do 31. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00, ob sobotah 16.00-18.00 v tajništvu na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccupa.org, www.yc-cupa.org. ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata za srednješolce tečaj na jadralnih deskah od 20. do 24. julija, od 13. do 18. ure. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00, ob sobotah 16.0018.00 v tajništvu na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, in-fo@yccupa.org, www.yccupa.org. POLETNI CENTRI v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel namenjeni otrokom do 12 let, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@dijaski.it. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi na večerne pohode ob ponedeljkih in četrtkih. Zbirališče ob 20.30 na kolesarski stezi nad Borštom (cesta za na Jezero, pri železniškem prehodu). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da bo do 28. avgusta odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek 8.0016.00; torek, četrtek 11.00-19.00. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od 10. do 14. avgusta. ZSŠDI obvešča, da urada v Trstu in Gorici poslujeta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure. NK KRAS, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja nogometni kamp od 31. avgusta do 4. septembra, od 8.30 do 13.00 na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2003-10. Vpis do 24. avgusta. Prijave in info na tel. 040-2171044, 3332939977 (Roberta) in 339-3853924 (Emanuela). SKUPAJ Z'GUD'MO (ZAIGRAJMO): godbeniški kamp, namenjen otrokom/mladim od 8 let dalje, bo potekal na sedežu GD Nabrežina od 24. do 28. avgusta. Potrebno je osnovno znanje igranja inštrumenta za pihalni orkester (pihala, trobila, tolkala). Info na tel. 334-9310000 (Luciano Gergolet) in orkestri/godbe iz Na-brežine, Ricmanj, Proseka, Brega, Doberdoba in Trebč. ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v poletnem času, do 28. avgusta vključno, odprt od 9. do 13. ure. PLESNE DELAVNICE za mlade, v organizaciji ZSKD, bodo od 7. do 9. septembra v Prosvetnem domu na Op-činah. Prijave in info na tel. št. 040635626 ali info@zskd.eu. 0 Prireditve »MI SI RAZUMIM... Mednarodni kulturni festival otrok« v organizaciji glasbene šole iz Prage Hudebni Akademie: nastopili bodo zbori Ana-krousis iz Gropade, Neokortex iz Gabrji, Igo Gruden iz Nabrežine, Veseljaki iz Doberdoba, OZ glasbene šole iz Prage Hudebni Akademie, plesna šola iz Tržiča in Ronk, solisti iz Italije, Češke, Bolgarije, Moldavi-je in Konga. Predstavili se bodo z opernimi odlomki in s poznanimi motivi iz svetovne glasbene zakladnice, celoten program bo vodil japonski dirigent Chuhei Iwasaki. Koncerti s pričetkom ob 21.15: danes, 15. julija, v naselju Portopicco-lo v devinsko-nabrežinski občini; v četrtek, 16. julija, v kongresni dvorani v Gradežu; v petek, 17. julija, na Trgu Excelsior v Ronkah. POLETJE POD KOSTANJEM: SKD Tabor, Prosvetni dom Opčine, prireja od 21. ure dalje: 17. julija glasbena mo-nokomedija »Od tišine do glasbe« igra Jure Ivanušič; 24. julija koncert Les Babettes. SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren vabi v društveni bar n' G'rici v Boljun-cu na ogled fotografske razstave Sonje Gregori o Nepalu. FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave člana Štefana Grgi-ča v prostorih kavarne Igo Gruden v Nabrežini. Razstava bo na ogled do konca avgusta. Prispevki Ob obletnici smrti Vikota Vidimarija darujeta žena Milka in hči Nadja z družino 50,00 evrov za DPZ Kraški slavček - Krasje. 15.7.2011 15.7.2015 Viko Vidimari Vedno v naših srcih. Žena Milka, hči Nadja z družino 8 Sreda, 15. julija 2015 TRST / trst ljubi jazz - Od danes do 9. avgusta priljubljen džez festival Danes začetek z Mikom Sternom Vsi koncerti na Verdijevem trgu in v muzeju Sartorio bodo brezplačni Kot vsako poletje se tudi v teh julijskih dneh v tržaško mestno središče vrača džez glasba. Od danes do 9. avgusta bo namreč na Verdijevem trgu in v muzeju Sartorio potekal festival Trieste loves jazz (Trst ljubi jazz), ki ga že devetič prireja Glasbena šola 55 - Hiša glasbe, v sodelovanju s tržaško občino ter ljubljanskim oziroma videmskim džez festivalom. Skupaj se bo zvrstilo dvaindvajset glasbenih dogodkov, vsi pa bodo zastonjski. Festival bo nocoj ob 21. uri uvedel kitarist Mike Stern (na desni fotografiji). Nekdanji džezovski »enfant terrible« bo nastopil na Verdijevem trgu v družbi violinista Didiera Lockwooda (levo) in njegovega benda, v katerem je med drugimi tudi bobnar Steve Smith, ki spada med najboljše bobnarje na svetu (spremljal je že Milesa Davisa, Braya-na Adamsa, Mariah Carey, italijanskega pevca Zucchera in številne druge zvezdnike). V četrtek se bo festival nadaljeval (ob isti uri) z nastopom Buene Bande, ki jo sestavljajo učenci džez oddelka graške univerze, ter skupino pihal in tolkal učencev tržaškega konservatorija Tartini. V petek se TS ljubi jazz seli v park muzeja Sartorio, kjer bo nastopil kvintet, ki ga je ustanovil Tržačan Fabio Jegher. V nedeljo bo v istem parku nastopil ita-lijansko-slovenski trio, ki ga sestavljajo Roberto Magris, Nikola Matošic in Gašper Bertoncelj. Večer bo zaključil nastop orkestra Laboratorio 3.0, ki ga sestavljajo učenci džezovskega oddelka tržaškega Tartinija. čedaz, kontovel - Jutri in v petek Obujanje življenja slovenskih ribičev Pri Čedazu bo jutri zelo živo Tri pristanišča, trije dogodki, tri zgodbe so rdeča nit projekta Čarobna pristanišča (Porti magici), katerega cilj je vrednotenje tradicije. Pobudo podpira tržaška Pokrajina, jutri zvečer in v petek ob zori pa bo na sporedu drugo srečanje iz cikla treh dogodkov. Naj spomnimo, da je bil prvi dogodek na programu v sesljanskem Portopiccolu. Nova zgodba bo govorila o starih slovenskih ribičih, ki so s Kon-tovela hodili lovit ribe v pristan pri Čedazu. Dogodek predvideva predavanje (ob 18. uri) pred kontovel-sko cerkvijo sv. Hieronima, na ka- arhiv terem bosta Ado Ban in Pavel Križ-man obujala spomine na stare čase. Ob 19. uri se bo začel sprehod po ribiških poteh, ki bo šel do portiča Čedaz. Tu bo ob 20. uri pokušnja fancljev z dušo. Ko se bo zmračilo, se bo začelo predavanje z naslovom Morske zvezde, nebesne zvezde. Ob 22.30 pa bo trobentar Flavio Da-vanzo z glasbo pospremil barke, ki se bodo odpravile na morje. Ob zori naslednjega jutra (ob 5. uri) bo v portiču Čedaz na vrsti sklepni del dvodnevne zgodbe; nastopila bo harfistka Tatiana Dioni- vejna - Cirilmetodovo slavje V znamenju duhovništva in zbližanja med kristjani Na čelu sprevoda je bila bandera sv. Cirila in Metoda fotodamj@n V duhu pomena in aktualnosti duhovniškega poklica ter edinosti med kristjani je izzvenelo letošnje tradicionalno Cirilmetodovo slavje, ki ga od leta 1966, odkar le-to stoji nad Tržaškim zalivom, v Marijinem svetišču na Vejni vsako leto na drugo nedeljo v juliju prireja Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Velike zasluge za Ci-rilmetodovo slavje in sploh za razvoj ekumenskega gibanja za zbližanje in edinost med kristjani pri nas ima pokojni ricmanjski župnik msgr. Angel Kosmač, ki so se ga ob zgoščeni obnovi zgodovine slovesnosti tudi spomnili na nedeljskem slavju, ki pa ni posvečeno samo slovanskima apostoloma, ampak tudi novomašnikom in duhovnikom jubilantom. Tako je bilo tudi letos, ko sta bila protagonista dogajanja v nedeljo popoldne na Vejni letošnji edini novomašnik koprske škofije Blaž Lapanja in zlatomašnik iz goriške nadškofije, sicer župnik v Zgoniku Jože Markuža. Slavje se je začelo s sprevodom duhovnikov, skavtov in narodnih noš, ki so za bandero Apostolstva sv. Cirila in Metoda prispeli v cerkev, kjer je bila maša, ki jo je spremljalo petje Združenega zbora Zveze cerkvenih pevskih zborov pod vodstvom Edija Raceta in ob orgelski spremljavi Tomaža Simčiča. Slavljenca in navzoče je na začetku pozdravila Magda Čuk Bukavec, ki je poudarila nelahek duhovniški poklic, ki je pot usmiljenja, požrtvovalnosti, upanja in vere. Mašo je daroval novomašnik Blaž Lapanja, ki je med pridigo poudaril zlasti aktualnost lika Jezusa Kristusa kot dobrega pastirja, ki je primeren tudi za današnji čas, saj je spričo sporočila ljubezni, žrtvovanja za druge in odrešenja za vse ljudi nadčasoven, preprost in razumljiv. Po maši so se verniki in duhovniki v sprevodu podali do kripte v spodnjem delu cerkve, kjer je tudi oltar sv. Cirila in Metoda, delo Toneta Kralja. Tam je bila na sporedu molitev za edinost kristjanov s češčenjem relikvij sv. Cirila, verniki pa so se razšli tudi z zavestjo, da je v teku desetletij bilo narejenih veliko pomembnih korakov za zbližanje med kristjani različnih veroizpovedi, nekatere od le-teh pa je prav v zadnjem obdobju naredil tudi papež Frančišek. ricmanje - Pihalni orkester S koncertom sklenili zelo plodno sezono Zaključni koncert v domači vasi Pihalni orkester Ricmanje je 3. julija v domači vasi, na dvorišču Hotela Fontana, izvedel uspešen in lepo obiskan zaključni sezonski koncert. Koncert je obsegal zelo pestro izoblikovan program, ki je vseboval najlepše skladbe, ki jih je orkester izvedel v teku sezone, in sicer: v prvem delu nekaj domačih koračnic in balkanskih melodij, v drugem delu pa skladbe z uspešnega in prodornega koncerta Disney Wonderland, ki se je marca vršil v gledališču France Prešeren v Boljuncu. Orkester je vodil dirigent Aljoša Tavčar, pri nekaterih skladbah iz Dis-neyevih filmov je sodeloval kabaretist in že večkratni gost orkestra Gualtiero Giorgini, ki je z izredno kultiviranim glasom in s spretno igralsko tehniko dopolnil uspeh večera. Dirigent in izvajalci so se izkazali, saj so med sabo ustvarili tisto zbranost in zlitje, ki sta neobhodno potrebni, da neka glasbena skupina iztisne iz sebe nadpovprečne ume-tiniške dosežke. p. fontana Letošnje delovanje orkestra je obsegalo koncert na Verdijevem trgu v Trstu (v sklopu Jesenskih sprehodov v organizaciji združenja Anbima), jesenski koncert v Lonjerju v sodelovanju z Mladinskim zduženjem Lonjer-Kati-nara, božični koncert v boljunskem gledališču, novoletni koncert pri Domju, sodelovanje na openskem pustnem sprevodu, defile v Ricmanjih ob praznovanju vaškega zavetnika sv. Jožefa, dviganje in podiranje mlaja v Ricmanjih, nastop na Spomladanskih sprehodih v Trstu, koncert v vasi Gorjansko v Sloveniji, nastop na miljskem glavnem trgu ob priliki praznovanja 40. obletnice orkestra s Korošcev (Filarmonica di Santa Barbara), nastop na Reviji kraških pihalnih godb na Kontovelu. Nadvse uspešna in ustvarjalno plodna sezona je prinesla veliko zadoščenja in istočasno poplačala za velik trud, ki so ga dirigent in godbeniki vložili v namen, da se ricmanjski orkester dvigne, leto za letom, na najboljšo umetniško raven. Mednarodni festival otrok v Portopiccolu V turističnem naselju Portopic-colo pri Sesljanu bo drevi ob 21. uri koncert v sklopu Poletnih večerov pod zvezdami 2015, ki sodi med dogodke Mednarodnega festivala otrok, kulture in športa (v sodelovanju z Glasbeno aka-medijo iz Prage). Na sporedu je glasbeni program s skladbami Leoncavalla, Weberja, Bernsteina, nastopil bo zbor stotih otrok iz različnih držav sveta. Pokrovitelja dogodka sta senat in češko ministrstvo za šolstvo, kulturo in šport. Spletni portal za tržaška društva Občina Trst in TCD (Trst digitalno mesto) predstavljata nov spletni portal join.trieste.it, ki je v celoti posvečen tržaškim društvom in njihovim pobudam. Javna predstavitev bo danes ob 17.30 v palači Gopčevic, nastopili bodo župan Roberto Cosolini, podžupanja Fabiana Martini in predstavniki doslej vpisanih društev. V Aristonu film o Tizianu Sclaviju La Cappella Underground vabi danes ob 21.15 v kino Ariston, kjer bodo predvajali dokumentarni film Giancarla Soldija Nessuno siamo perfetti. Film obravnava lik Tiziana Sclavija, »očeta« priljubljenega stripa Dylan Dog. Navzoč bo režiser, ki je pred leti že režiral tudi film Come Tex nessuno mai. KULTURA Sreda, 15. julija 2015 9 Nekdanji čudežni deček bi rad muziciral s Stingom »Strah moramo racionalizirati«- V Devinu poučeval na povabilo Glasbene matice Samozavesten, ne pa objesten, sproščen in neposreden, strokovno natančen in komunikacijsko učinkovit, skratka, profesor, ki bi si ga vsak violinist zaželel: to je Stefan Milenkovic, ose-mintridesetletni srbski virtuoz, ki ga je Jagoda Kju-der povabila kot predavatelja na String Festival Kras in je v nedeljo začel v Devinu svoj tridnevni niz skupinskih in individualnih lekcij. Ko ste bili stari šestnajst let, ste imeli za seboj že preko tisoč koncertov: igrali ste pred predsedniki ZDA in Sovjetske zveze, pred papežem in na vseh koncih sveta, zato bi človek sklepal, da sploh niste poznali treme, vendar ste tudi to temo vključili v svoja predavanja. Trema je vedno prisotna, ampak lahko ima različne oblike: v mojem primeru ni strah, marveč vzburjenost, ki ima pozitiven učinek; govoril sem s prijateljem padalcem, ki se je že neštetokrat spustil v praznino in pravi, da vsakokrat občuti metulje v želodcu, kar velja tudi zame - le da metulji letijo v ustrojenem redu. Strah moramo racionalizirati, z njim se v življenju večkrat soočamo, zato pa se moramo potruditi, da spoznamo samega sebe in razumemo, kaj nam povzroča živčnost in stres ... to velja na vseh področjih, za violinista pa ima lahko hude posledice, kajti strah onemogoča kontrolo nad telesom. Ne gre za to, da bi omalovaževali pomembnost koncerta: na oder moramo stopiti pripravljeni, do preizkušnje moramo imeti zdrav odnos, kajti gre za celostno umetniško in človeško doživljanje, ki je bolj pomembno kot pa to, da nam uspe zaigrati čisto vse note. Violino ste dolgo let študirali z očetom Zoranom, nato ste bili sprejeti na slovito Julliard School v New Yorku, kjer Vas je poučevala Dorothy DeLay in postali ste asistent Itzhaka Perlmana. Kaj so Vam dali odlični pedagogi in kakšne so razlike med srbsko-rusko in ameriško šolo? Ni dvoma, da me je oče naučil igrati violino, njemu dolgujem veliko, Dorothy DeLay pa me je obogatila z drugačnim pristopom: z njo sem se poglobil v umetniško vsebino glasbe, ki sva jo skupaj analizirala. Note je treba osmisliti, jih napolniti z vsebino in sporočilnostjo, na koncerte pa me je pripravljala s celostnim pristopom: postopoma sem razumel, da v igri ne kažemo samo svoje spretnosti, temveč izražamo svojo osebnost. Vaša kariera je zelo intenzivna: veliko koncertov, pa tudi poučevanje v ZDA in na Akademi- Milenkovič je v Devinu vodil tako skupinske kot individualne lekcije gm ji za glasbo v Beogradu: kako se pripravljate, kako ohranjate formo? Za svoje telo moramo vestno skrbeti: igranje violine ni naravno, že sama drža lahko ustvarja neravnovesje, ki ga moramo uravnavati tako, da ohranjamo vse telesne mišice v dobri formi. Najmanjša napaka pri drži ima lahko hude in trajne posledice, zato je poznavanje biomehanike našega dela zelo pomembno, kot skušam povedati učencem na svojih predavanjih. Koliko ur vadbe potrebuje violinist? Individualne razlike so velike: zase lahko povem, da sem v obdobju, ko sem intenzivno tekmoval ter širil svoj repertoar, vadil tudi osem in več ur na dan - to je trajalo kaka tri ali štiri leta, potem sem lahko skrajšal vaje tako, da sem našel primerno tehniko učenja. Z inteligentnim in koncentriranim delom lahko marsikaj dosežemo že v petih ali šestih urah, pa tudi manj. Trdo vaditi ste začeli že v ranem otroštvu: ste se kdaj počutili obubožanega, ko ste namesto igrač imeli v rokah violino? Morda sem res bil prikrajšan za otročarije, zato pa sem izgubo nadoknadil, in to z obrestmi ... Res sem včasih zavidal sošolcem, ki so se brezskrbno podili za žogo, jaz pa sem takrat že obkrožil pol sveta in se pri tem tudi zabaval; če ima otrok v sebi talent, pa naj bo glasbeni ali športni, se bo rade volje podrejal disciplini, ki je po- trebna, saj ga bodo zadoščenja kmalu poplačala za trud. V zadnjih letih ste svoj repertoar razširili na različna področja, od tanga do rock glasbe: vas klasiki utesnjujejo? Nikakor ne! Le pomislite na motocikliste, ki neprestano vadijo na dirkališču, kjer poznajo vsak meter, vsak ovinek in merijo svoj čas na tisočinke sekund: za sprostitev se gredo motokros, podobno počenjam jaz, ko se podam na drugačna glasbena področja, kjer imam veliko več poustvarjal-ne svobode ... zato pa se še ne mislim odpovedati klasikom, ki ostajajo središče mojega dela. Veliko ste že dosegli, morda pa le gojite kako skrito željo? Kar odkrito bom povedal, da bi rad muziciral s Stingom: doživel sem zelo lepo izkušnjo z lutnjarjem, ki je z angleškim pevcem že posnel ploščo: Edin Karamazov, s katerim bom tudi letos poleti koncertiral, me je navdušil za angleško glasbo iz 16. stoletja in rad bi najine sile združil s Stingom, ki je zelo razgledan glasbenik ... morda nam bo le uspelo. Kakšni so Vaši prvi vtisi tu v Devinu? Okolje je prekrasno in nekateri učenci so me prijetno presenetili, žal imam na razpolago samo tri dni, a kljub temu upam, da bodo moji nasveti za marsikoga koristni. Katja Kralj pivo in cvetje 2015 V Laškem Europe in Natalie Imbruglia Pet odrov, prek petdeset predstav, nastopajoči iz več kot sedemnajstih držav. Vse to je festival Pivo in Cvetje 2015, ki bo v Laškem od jutri do nedelje. Veliki glasbeni dogodek, na katerem bodo letos praznovali 190 let Pivovarne Laško, bo prav zaradi jubileja vse koncerte ponujal brezplačno. Koncerti se bodo dogajali na petih odrih, eden bo namenjen izključno otrokom, svoj oder bodo dobili tudi DJ-ji. V Laško prihajajo tokrat tudi svetovno znane glasbene zvezde Natalie Imbruglia, Europe in Katrina. ODER ZLATOROG - Oder, ki navdušuje ljubitelje nekoliko trše rokovske glasbe, bo tokrat gostil tudi glasbenike, ki niso zgolj rokerji. Oder bo postavljen na Trubarjevem nabrežju, s čimer vsa prizorišča ponovno postajajo med seboj povezana in prepletena okoli mestnega jedra. Zvezda četrtkovega večera bo avstralska pevka in igralka Natalie Im-bruglia. Izjemen uspeh v popularni glasbi je dosegla že s svojim debitantskim albumom Left of the Middle v letu 1997 in velikim hitom Torn. Album so prodali v nakladi 7 milijonov po vsem svetu, skladba Torn pa se je kar po vrsti uvrščala na 1. mesto glasbenih lestvic, med drugim tudi na U.S. Billboard Top 40. Leta 1998 je dobila nagrado MTV Video Music Award »Best New Artist« za najboljšo novo izvajalko. Letos se po šestih letih vrača na glasbeno sceno s četrtim studijskim albumom Male. Natalie Imbruglia svoj evropski del svetovne turneje začenja ravno z nastopom v Laškem. V četrtek bodo nastopali še Mi2, avstrijsko-ruska glasbena atrakcija Russkaja in domači bend DoT. V petek bodo na vrsti Manouche, I.C.E., S.A.R.S in legende rocka, ansambel Europe. Zaključni rock večer bo v soboto, 19. julija, ko se bodo na odru zvrstili Jackson, Šank Rock, skupina Hladno pivo in izjemni kitarist Stevie Salas s Colorcode bendom. ODER JUBILEJNIK - Ta oder bo še naprej gostil glasbenike, predane narodno-zabavni in popularni glasbi. The Moonlightning Orchestra in Modrijani bodo nastopili v četrtek, Tanja Žagar z Avanatura Bandom, hrvaška Klapa Maslina ter Klemen Bunderla & 3Celos bodo stopili na oder v petek, medtem ko bo zaključni večer domena Alpskega kvinteta z Otom Pestnerjem, Ditke in Magnifica. ODER CLUB - Na občinskem dvorišču bo s svojimi glasbenimi gosti ta oder ustvaril intimnejše, klubsko vzdušje, ki je letos tematsko razdeljeno. Prvi večer bo balkansko-ciganski, nastopili bodo Pivo in čevapi, francoska skupina Attentat Fanfare in Šukar. Drugi večer je namenjen ženskemu vokalu, Maji Založnik, Nuški Drašček, evrovizijski zmagovalki Katrini Leskanich, ki jo poznamo še iz skupine Katrina & The Waves ter Tinkari Kovač in HeavenX. Sobotni večer bodo zapolnili latino ritmi. Carlos de Nicaragua, Gipsy Ska Orchestra, Juanito Makande ter izjemna in vse bolj uveljavljena flamenko skupina Cora Viento, za zaključek pa še Vanny Jordan y su Banda. ODER MALT - K dosedanjemu programu organizatorji letos dodajajo nov oder Malt, ki bo namenjen predstavitvi najboljših DJ-jev, s čemer bo festival pritegnil tudi ljubitelje elektronske glasbe, ki v Laškem do sedaj niso imeli svojega prostora. Laško bo torej letos raj za ljubitelje vseh vrst glasbe, seveda pa bodo na voljo tudi številni drugi kulturni in družbeni dogodki. (I.F.) oglej - Izvrsten nastop dveh slovenskih zborov glasba - Nocoj na Ukmarjevem trgu Čas za tišino in zvok Manu v Kopru Dober koncert ni samo stvar kakovostne izvedbe bolj ali manj dopadljive-ga, učinkovito sestavljenega zaporedja skladb; na višjem nivoju je koncertna ponudba koncept, ki ga zborovodja ustvari na osnovi globljega razmišljanja. Primer tovrstnega pristopa je v soboto odprl poletno koncertno sezono oglejske bazilike s programom in izvedbo, ki sta nosila mojstrski pečat avtoritete na zborovskem področju kot je Stojan Kuret. Koncert Annum per Annum je bil sestavljen kot »ve-čročna« maša, ki se je od vstopa do zaključka razvijala skozi različne stile skladb Tavernerja, Moralesa (edina renesančna izjema), Parta, Bonata, Makorja, Merku-ja in Ešenvaldsa, medtem ko so posamezne dele povezovali zgoščeni deli orgelske maše Arva Parta, ki je dala celotnemu programu naslov. Osnovno pravilo zborovodij je nujna alternacija umirjenih in bolj živahnih skladb. Kuret pa je uspešno prestal izziv, da je povezal skladbe iz različnih obdobij in umetniških okolij z enotnim, napeto Stojan Kuret arhiv razmišljujočim značajem, v homogeno barvo brez dinamičnih skrajnosti. Vključitev delov iz Misse pro defunctis Cristo-bala Moralesa, iz svetlega rekvijema Pro felici mei transitu Pavleta Merkuja, skladbe In paradisum Erika Ešenvaldsa, je sporočilno usmerila celoto v meditacijo o življenju in smrti, ki je tudi tema niza oglejskih koncertov ob letošnji dvojni obletnici (italijanskega) začetka prve svetovne vojne in konca druge svetovne vojne. Sobotni koncert je imel še dodatno vrednost, saj so v Ogleju praznovali dan zavetnikov, svetega Mohorja in Fortunata, ki ju je tako počastilo kakovostno petje APZ Tone Tomšič in Vokalne akademije Ljubljana. Kuret je namreč položil mlade glasove priznanega akademskega zbora na solidno, zrelo osnovo vrhunske moške skupine; dobil je tako posebno bogato barvo, uglajen zvok za oblikovanje čistih nians glasbenih meditacij, ki v svoji navidezni umirjenosti prinašajo zahtevnost izvrstnega obvladanja intonacije in skupinskega zvoka, izbire različnih solistov v skladu z barvo in sporočilnostjo skladbe, ne nazadnje primernih tempov. Stilizacije antičnih prijemov, raziskovanje zvoka v prostoru, mi-nimalizem in eterična ekspresivnost so zveneli v različnih postavitvah, ki so akustično razgibale izvedbo duhovne celote. Pri izvedbah so sodelovali organist Gašper Banovec, violončelist Igor Mitrovič in vio-listka Gea Pantner. S tem koncertom, ki ga je združena zasedba premierno izvedla v oglejski baziliki, je Kuret postavil publiki izziv za današnje, hitre čase: vzeti si čas za tišino, za zvok. (ROP) Priljubljeni kantavtor je lani nastopil v Briščikih fotodamj@n Francosko-španski trubadur se vrača. Po lanskem koncertu v Briščikih, kjer je na povabilo društva Drugemuzika nastopil pred 12.000 gledalci, bo Manu Chao nocoj nastopil na Ukmarjevem trgu na koprskem nabrežju. 54-le-tni nekdanji pevec francoske skupine Mano Negra že vrsto let uspešno nastopa po vsem svetu, v naše kraje pa tokrat prihaja v sklopu tur- neje La ventura. Vstopnice so še na voljo: blagajne na koprskem prizorišču bodo odprli ob 18. uri, začetek koncertov ob 20.30. Ob priljubljenem kantavtorju bosta današnji glasbeni večer izoblikovali tudi slovenska skupina Sell Out in španska Chami Cool&La Fama Jam. Koncert prireja slovenska agencija TemmaX v sodelovanju z Drugomuziko. 1 0 Sreda, 15. julija 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica-sovodnje - Ustanova ENAC imenovala upravitelja letališča Načrt konzorcija prepričal komisijo Dobra novica je bila pričakovana, zdaj pa je tudi potrjena: ustanova za civilno letalstvo ENAC je sprejela projekt za oživitev goriškega letališča, ki ga je pred meseci pripravil in vložil konzorcij za upravljanje letališča Ame-deo Duca D'Aosta. Včeraj dopoldne je v Rimu potekalo srečanje, na katerem so predstavniki ustanove ENAC poročali o zaključku dela komisije za ocenjevanje ponudb in potrdili, da je bil goriški konzorcij začasno imenovan za koncesionarja. V prihodnjih mesecih bo na vrsti še dokončno imenovanje oz. dodelitev koncesije, nakar bo konzorcij lahko začel izvajati svoj načrt, ki ga bo finančno podprla tudi Trgovinska zbornica. »Začasno imenovanje smo seveda pričakovali, saj je bil naš konzorcij edina ustanova, ki se je prijavila na razpis za upravljanje goriškega letališča. S tem se je zaključilo delo komisije, ki je ocenila, da je naš načrt primeren, zdaj pa se bo začel postopek preverjanja, ki bo privedel do dokončne dodelitve koncesije,« je povedal Ariano Medeot, predsednik konzorcija za upravljanje letališča Hangar na goriškem letališču bumbaca Amedeo Duca D'Aosta, ki se je udeležil srečanja v Rimu. »Seveda sem zadovoljen, saj si je konzorcij zelo prizadeval, da bi dosegel ta rezultat. Pot je bila strma, vse pa se je izteklo, kot smo upali: to je prva tovrstna koncesija, ki jo bo izdala ustanova Enac. Zdaj bo treba počakati še na zaklju- ček birokratskega postopka in dokončno imenovanje, ki bo pomemben korak v smeri gospodarske oživitve naše občine,« je poudaril goriški župan Ettore Romoli, ki v možnosti uresničitve t.i. »aeronavtičnega središča« vidi konkretno priložnost za ponovno industrializacijo Gorice. nova gorica - Forum za Goriško Zahtevajo nižjo obdavčitev igralništva »Na Goriškem potrebujemo delovna mesta in ne odpuščanj« »Ta zakon bo odločil o usodi Hita, ki je prisoten na Goriškem z igralni-ško ponudbo že več kot 30 let,« so glede zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo, ki je v fazi predloga in zbiranja pripomb, prepričani v Forumu za Goriško (FZG). Zato so Ministrstvu za finance včeraj poslali pismo, v katerem sporočajo svoje pripombe, rok za oddajo le-teh pa se izteče jutri. »Na Goriškem potrebujemo tisoče novih delovnih mest in ne odpuščanj ali iztržka države, ki bo lahko znašal milijon ali dva,« opozarjajo v FZG, kjer so ministrstvu v pretres poslali svoj predlog o dopolnitvi zakona o igrah na srečo. V njem zagovarjajo uvedbo degre-sivnega obdavčenja igralniških prihodkov, in sicer tako, da se davek od iger in koncesijska dajatev prenehata plačevati, ko družba doseže 120 milijonov evrov letnega prihodka od iger na srečo. V ta letni prihodek bi šteli vsi igralniški prihodki od vseh njenih igralnic - ne pa tudi igralnih salonov - skupaj na zaokroženem turističnem območju oz. regiji. Svoj predlog utemeljujejo z naslednjimi argumenti: vsi upravičenci, tako država kot občine, od obdavčenja igralniških prihodkov ne bi prejeli niti centa manj kot po danes veljavnem zakonu o igrah na srečo. »Nobena igral-niška družba ne dosega navedenih 120 milijonov evrov prihodkov znotraj določenega zaokroženega turističnega območja in jih tudi nikoli ne bo ob sedanji davčni ureditvi. Toda tako naravnana določba o degresivnem obdavčenju postane privlačna za velike domače in tuje investitorje, ki bi znali pritegniti goste iz širšega evropskega območja in ne le lokalnega čezmejnega prostora kot doslej. Za pridobitev oddaljenih turističnih gostov pa je potrebna privlačnejša ponudba,« opozarja Boris Nemec, predsednik FZG, medtem ko je Branko To-mažič, nekdanji predsednik uprave Hita prepričan, da bi se ob pravih pogojih našlo veliko potencialnih kupcev za Hit. Sicer pa v primeru, da sedanji predlog zakona ostane, se po njegovem mnenju Hitu ne obeta nič dobrega, ker bo v tem primeru »še naprej umiral na obroke.« V FZG potencialnega novega lastnika Hita, ki bi bil vanj pripravljen investirati med pol in eno milijardo evrov, v Sloveniji ne vidijo. »Obstaja verjetno v svetu, Evropi. Danes je to sicer veliko težje, kajti Slovenija je pri velikih mul-tinacionalkah na spisku kot dežela, kjer je škoda izgubljati čas,« je dejal Nemec in spomnil na nekdanjo zgodbo s potencialnim ameriškim Harrah'som ali pa na novejšo s Telekomom. »Tuji investitorji še predsedniku vlade ne verjamejo več. Sedaj moramo v parlamentu sprejeti zakon, določiti obdavčitev in 15 let jamčiti, da se od podelitve koncesije ne bo več spremenilo. Hit je priložnost, da Slovenija pridobi zaupanje tudi za druge potencialne investitorje,« je prepričan Nemec, ki pa glede tega, ali bodo njihovi predlogi na ministrstvu tudi upoštevani, glede na dosedanje izkušnje nima velikih pričakovanj. Glede predlaganih vladnih sprememb in dopolnitev zakona o igrah na srečo so se oglasili tudi iz Hita, kjer pravijo, da jih podpirajo, na ministrstvo za finance pa bodo dodatno posredovali predloge glede ureditve nekaterih podzakonskih aktov, ki bi odpravili omejitve za konkurenčnejše poslovanje, omogočili rast realizacije in posledično prinesli tudi dvig prihodkov države. (km) gorica - Raziskava zavoda Galilei Elektromagnetno sevanje krepko pod mejno vrednostjo »Elektromagnetno sevanje je v Gorici krepko pod italijansko mejno vrednostjo, ki je med drugim bistveno nižja od tiste, ki so jo določile druge evropske države.« Tako pravi Alberto Tibo, profesor na višješolskem zavodu ISIS Galilei iz Gorice, ki je v prejšnjih mesecih skupaj s svojimi dijaki izmeril sevanje anten mobilne telefonije ter televizijskih in radijskih oddajnikov v goriškem mestnem središču. Raziskava je sad sodelovanja med goriško občino - predvsem odbornikom Guidom Pettarinom in svetnikom Michelejem Bressanom -, podjetjem za upravljanje občinskih lekarn in šolo, meritve pa so opravili dijaki petega razreda smeri za elektroniko in elektrotehniko. »Študijo smo naročili po odobritvi novega pravilnika o postavljanju anten za mobilno telefonijo. Pravilnik namreč predvideva, da lahko meritve zaupamo katerikoli ustanovi in ne le agenciji ARPA FJK, kar je bilo tudi predmet priziva ene izmed večjih družb za mobilno telefonijo na deželno upravno sodišče. Izkazalo se je, da je bila naša odločitev povsem legitimna,« je povedal Pettarin, Tibo pa je izpostavil, da so merilne naprave, ki jih imajo na šoli Galilei, prav tako zanesljive kot tiste, s katerimi razpolaga ARPA. Meritve so dijaki opravili na tridesetih točkah, med katerimi so tudi vrtci, šole in druga »občutljiva« območja. »V Italiji je najvišja dovoljena jakost elektromagnetnega polja 6V/m, v Gorici pa so najvišje vrednosti, ki smo jih zabeležili, med 1 in 3V/m. V 60,4% primerov smo zabeležili vrednosti pod 0,3V/m, v 34,4% primerov med 0,3 in 1V/m, v 5,3% pa je bila vrednost med 1 in 3V/m,« je povedal Tibo, po katerem so najvišje vrednosti zabeležili okrog poldne in okrog 17. ure, ko očitno veliko Goričanov uporablja mobilni telefon. Goriški župan Ettore Romoli je povedal, da bo občina v Antena v parku Marvin bumbaca Z novico sta bila zadovoljna tudi Alenka Florenin in Erik Petejan, županja in podžupan občine Sovodnje, ki je drugi največji delničar konzorcija. Kaj več o načrtu in obetih bodo Romoli, Medeot in sovodenjska upravitelja povedali na novinarski konferenci, ki bo danes na goriškem županstvu. (Ale) proračun vključila sredstva, s katerimi bo zavod Galilei tudi v prihodnje lahko opravljal meritve elektromagnetnega sevanja. »Gre namreč za vprašanje, ki zelo skrbi občane,« je na proteste zoper postavitev nove antene v Ulici Garzarolli namignil župan. Odbor proti anteni je v prejšnjih na odbornika Pettarina poslal tudi vrsto vprašanj o občinskem pravilniku, priloženem zemljevidu in značilnostih parcele ob parku Marvin, na kateri je družba Wind postavila sporno anteno. V odgovoru je Pettarin pojasnil, da je park Marvin uvrščen med območja, kjer je antene mobilne telefonije mogoče postavljati pod določenimi pogoji, parcela, ki jo je izbrala družba Wind, pa je nevtralno območje. (Ale) trzic Pet aretacij, štiri prijave V zadnjih treh tednih so ka-rabinjerji iz Tržiča, Štarancana, Ronk, Doberdoba, Gradeža in Škocjana uspešno izpeljali več operacij. Pred koncem junija so aretirali 45-letnika iz Ronk, ki je kršil hišni pripor. Moški je bil obsojen zaradi droge na zaporno kazen, ki jo je prestajal v hišnem priporu. Karabinjerji so ga izsledili v večernih urah sredi mesta, kjer se je sprehajal z zidarskim kladivom v roki. Orodje so karabinjerji zasegli, njega pa pospremili v goriški zapor. Ravno tako konec junija so aretirali 55-letnega moškega iz Neaplja, zoper katerega so izdali nalog za priprtje na neapeljskem sodišču. Moški bo v goriškem zaporu presedel tri leta. 25. junija so karabinjerji priprli še tri brate po rodu iz Palerma; dva izmed njiju sicer že več let živita na Tržiškem. Bratje, stari 45, 42 in 38 let, so se okrog 21.30 sprli v hiši v Beglianu zaradi denarja; ob prihodu kara-binjerjev so se trije moški nasilno vedli, zato so jih aretirali. Karabinjerji so prijavili 34-letnika po rodu iz Kampanije in z bivališčem v Laškem, ki je ogoljufal lastnika trafike s kartico Poste-pay. Moški je lastnika trafike zaprosil, naj mu na kartico naloži tisoč evrov, vendar je zatem odšel, ne da bi dogovorjene vsote plačal. Prijavo si je prislužil tudi 25-letnik iz kraja Terzo di Aquileia, ki je v noči s 27. na 28. junij vlomil v hišo v Štarancanu. Ko so ga karabi-njerji prijeli, je imel pri sebi tudi ta-blični računalnik Apple Macbook, ki so ga še isti večer ukradli zdravniku v tržiški bolnišnici. Karabi-njerji so prijavili tudi tri romunske varilce, stare 48, 32 in 23 let. Izsledili so jih 11. julija okrog 19.30, medtem ko so se z avtomobilom z bolgarsko registracijo odpeljali s tržiškega ekološkega otoka. Kara-binjerji so jim pregledali avtomobil in v notranjosti našli nekaj gospodinjskih strojev, oblačil in računalnikov, ki so jih pobrali ravno v ekološkem otoku. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so odvzeli tri vozniška dovoljenja. Trgovski potnik je povzročil prometno nesrečo za volanom avtomobila znamke Mercedes, katerega lastnica je njegova mama; ob prihodu karabinjer-jev je napihal 2,5 grama alkohola na liter izdihanega zraku. S ceste je pa zapeljal motociklist, ki je nato napihal 2,16 gramov alkohola; karabinjerji so mu motor zaplenili. Nazadnje so karabinjerji odvzeli vozniško dovoljenje še moškemu, ki ni hotel opraviti preizkusa al-koholiziranosti; da je pregloboko pogledal v kozarec, so zatem ugotovili v bolnišnici. Gradeški karabinjerji so opravili več zasegov blaga, ki so ga poulični prodajalci ponujali sprehajalcem brez potrebnih dovoljenj. Po 2500 evrov globe so naložili petim državljanom Bangladeša, dvema Maročanoma in enemu Sene-galcu; zasegli so jim tudi več brisač in drugega blaga. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 15. julija 2015 1 1 podgora - Elena Vogrič posvetila knjigo goriškemu radiču Gartrož za sladokusce Na začetku Podgore, v domačiji, ki je še danes znana kot Levpuščkova kmetija, živi Elena Vogrič. Žilava domačinka skuša s pomočjo svojih dveh sinov obdržati kmetijske dejavnosti, ki jih je že pred mnogimi desetletji uvedel njen ded Lojze. Kot sama pravi, je kmetijstvo njen konjiček, saj je že veliko let zaposlena v šolah, ta dejavnost pa ji vseeno vzame ves prosti čas, skoraj vse večere in marsikatero noč, če se pokaže potreba. Pred kakimi osmimi let je namreč uvidela, da s klasičnim kmetovanjem ne bo kruha, vsaj v Podgori ne. Zemljišče njene kmetije se namreč dviguje po pobočjih Kalvarije in je za obdelovanje precej težavno; zadnja leta pa ji tudi divji prašiči povzročajo velike skrbi. Zato se je odločila, da bo poskusila z novo panogo. Vedno bolj se ji je porajala želja, da bi se posvetila gojenju goriškega radiča, ki je znan tudi pod imenom »goriška roža«. Zaželela si je torej, da bi tudi v kmetijskih panogah in v ku-linariki Goriška dobila svoj prostor pod soncem, kot ga je imela še pred prvo svetovno vojno, ko je z zelenjavo in sadjem zalagala pomembna tržišča, na primer Dunaj in druga velika mesta. Po drugi svetovni vojni je bila Goriška razdeljena in je zato v marsičem izgubila pečat »goriškosti«. Z odpravo meje pred nekaj leti pa se je pokazala želja, da bi nekatere, nekoč zelo či- slane povrtnine ponovno našle mesto na goriških njivah in vrtovih. »In zdaj smo tam«, nam je potrdila zelo zgovorna Elena in dodala, da se ta izjemen goriški radič vedno bolj uveljavlja. Skoraj pa da ga bolj poznajo izven Gorice, saj ves njen pridelek najde sladokusce pretežno v prestižnih restavracijah v Vidmu in okolici. Svoj dragocen tovor odpelje Elena v Videm po dvakrat na teden. Pogovor je nato nanesel na postopke pridelovanja, pobiranja in kratkega shranjevanja v hladilnikih. Svoje izkušnje in videnja je kar stresala z rokava, tako da smo jo pri zapisovanju kar težko dohajali. Izpostavila je predvsem dejstvo, da ves njen pridelek sloni na bioloških metodah, kar pomeni, da si pri vrtnarjenju in pri shranjevanju ne pomaga s kemičnimi preparati. Povedala je tudi, da zemlja v Podgo-ri ni primerna za gojenje radiča, ker je pretežka. Zato je vzela v najem nekaj zemljišč na Solkanskem polju in v Ločniku. Da smo jo obiskali na njenem domu v Podgori, nas je spodbudila novica zadnjih dni, ki je Eleno Vogrič postavila tudi med avtorice strokovnih publikacij. Prav pred kakim tednom je namreč izšla njena knjižica z naslovom Gartrož - Colore nel vento del tempo (Barva v vetru časa). Besedilo knjige kljub glavnemu naslovu je v italijanščini, ker je izšla predvsem iz po- trebe po spoznavanju goriškega radiča v širšem deželnem okolju. Ni pa izključeno, je povedala Elena, da bo našla tudi slovensko izdajo. Italijanska verzija je izšla v samozaložbi, kar ni ravno poceni zadeva, je še zaupala njena avtorica. Ko primemo knjigo v roke (kakih 140 strani), bomo takoj opazili, da v njej ni le opisovanja radi-ča in načinov pridelovanja. V njej bomo našli na »okusen« način opisane predvsem recepte in nasvete, kako je moč goriško rožo uporabiti pri pripravi neštetih specia-litet. Gospa Elena je tudi odlična kuharica in jo je narava obdarila še z ustvarjalno domišljijo. Povedala je, da vsako nedeljo pripravlja drugačen recept, v katerem ima tudi goriška roža »prste vmes«. V knji- vrh - Pevke vokalne skupine Danica ob 70-letnici osvoboditve Pripravljajo zgoščenko Pred poletjem so že posnele nekaj partizanskih pesmi - Pri projektu sodelujejo z vokalno skupino Sraka in orkestrom Kras Poletni meseci so čas oddiha tudi za pevske sestave. Pevke ženske vokalne skupine Danica z Vrha, ki jih vodi prof. Jana Dras-sich, so imele kar bogato pevsko sezono. Letos so se posvetile predvsem pesmim upora, saj obeležujemo 70-letnico osvoboditve, in pesmim posvečenim 100-letnici 1. svetovne vojne. Že v septembru so se pevke udeležile 5. srečanja pevskih zborov Zapoj zdaj srce partizansko v vasi Visoko pri Kranju, kjer so požele bučen aplavz. Sledili so nato nastopi predvsem v domačem kraju in okolici, aprilu je skupina nastopila na zanimivem večeru v Pozzuolu del Friuli. Na prireditvi »Le donne e la Grande Guerra« so obogatile program, na katerem so o vlogi žensk med 1. svetovno vojno spregovorile zgodovinarki Irene Bolzan in Alessandra Kersevan ter sovo-denjska županja Alenka Florenin. Za nastop na reviji Primorska poje so pevke pripravile pesmi v spomin na konec 2. svetovne vojne s skupnim naslovom In me-moriam. Zapele so v Trenti, kjer so se spomnile tudi na ruske vojake, ki so svoja življenja pustili v slovenskih gorah. Ruska Katju-ša v priredbi Ignacija Ote je s spremljavo harmonike Erike Pelicon zadonela v dvorani trentarskega središča. Sovodenjska občinska uprava praznuje v juniju svojo samostojnost. Vokalna skupina Danica je zapela na slavnostni seji in se predstavila z izborom pesmi v slovenskem, italijanskem in madžarskem jeziku. Na predvečer dneva slovenske državnosti so pevke zapele tudi ob spomeniku padlim na gričku svetega Ota na prireditvi, ki sta jo organizirala občina Šempeter-Vrtojba in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo. Ob pozdravu šempetrskega župana Milana Turka in slavnostnem govoru poveljnika Teritoralnega polka Ajševica Emila Velikonje je v lep poletni večer zadonela mogočna Pesem o svobodi. Pred zasluženim poletnim oddihom so pevke še posnele nekaj partizanskih pesmi. V pripravi je namreč zgoščenka, ki jo bo ženska vokalna skupina Danica posnela skupaj z moško vokalno skupino Sraka iz Štandreža in pihalnim orkestrom Kras iz Doberdoba. 70-letnico osvoboditve bodo tako proslavili z izdajo CD-ja in skupnim nastopom, ki bo predvidoma v novembru v Kulturnem domu v Gorici. Vokalna skupina Danica foto k.d. nova gorica - Rušenje se je začelo Nekdanji samski dom bo humanitarni center Včeraj so v Novi Gorici začeli z rušenjem delavske menze ob nekdanjem samskem domu Primorja. Objekta je novogoriška mestna občina na javni dražbi lani za pol milijona evrov kupila od Primorja v stečaju. Ker je bil manjši objekt dotrajan in nevaren, ga je bilo treba porušiti, v večjem, ki je primeren za obnovo, pa bodo uredili humanitarni center. Objekt nekdanje menze so ob propadu Primorja naselili brezdomci in uživalci mamil. Ko so tja v ponedeljek prišli delavci, so morali prostore zaradi nemogočih higienskih razmer najprej razkužiti in ustrezno pripraviti, rušenje so začeli izvajati včeraj. Objekt, ki je bil zaradi dotrajanosti tudi nevaren, bodo porušili v celoti, odpadni material pa odpeljali na deponijo. Večja stavba, v kateri je bil samski dom, pa je primerna za obnovo. Novogoriška mestna občina jo je kupila z namenom, da v njej uredi prostore za humanitarni center, v katerem Bager na delu foto k.m. bo skladišče za hrano in obleke, prostor za brezdomce z okoli 20 posteljami, javno razdelilnico hrane, informacijsko pisarno in probono ambulanto. Program za brezdomce naj bi tam stekel že jeseni. Za ureditev najnujnejših del ima občina v proračunu letos rezerviranih 38.000 evrov. (km) Goriška roža (levo); Elena Vogrič (desno) bumbaca žici se je tako znašlo zelo dobro opisanih kakih 50 različnih receptov s sestavinami in z barvno fotografijo z dobrotami obloženega krožnika. Nekaj receptov je povzela tudi po svojih dveh nonah, ki sta bili odlični kuharici. Na koncu prijetnega pogovora smo izvedeli, da je Elena Vogrič ustvarjalka tu- di na drugih področjih. Ko ima čas (in tega je vedno manj), se rada poda v slikarske vode in marsikaj naslika. Tudi platnica knjige je njeno delo. Ob slovesu je izrekla še posebno željo, da naj goriška roža ostane v tradiciji naše lepe pokrajine, za lepoto katere imajo veliko zaslug tudi Slovenci. (vip) gorica - V petek in soboto Festival Blue Note bo rožnato obarvan Kanadska glasbenica Layla Zoe foto m t. Peti goriški festival Blue Note bo rožnato obarvan. Glavni gostji glasbeno-kul-turnega festivala, ki bo v petek in soboto potekal v parku Basaglia, sta namreč Rachel Gould in Lalya Zoe: prva je mednarodno priznana ameriška jazz pevka, ki je v svoji štiridesetletni karieri sodelovala tudi s slavnimi glasbeniki, kot je Chet Baker, druga pa je kanadska blues izvajalka in prejemnica številnih priznanj. Ameriška revija Downbeat Magazine's je njen The Lily proglasila za najboljši jazz in blues album v letu 2014, mnogi pa jo poznajo tudi po odrskih »performansih«, s katerimi spominja na Janis Joplin. Letošnji dvodnevni program so predstavili goriški občinski odbornik Stefano Ce-retta, predsednik socialne zadruge Contea Paolo Del Negro in predsednik zadruge Il Mosaico Mauro Peressini. »Blue Note je edini goriški jazz festival. Ob tem, da imajo obiskovalci možnost prisluhniti dobri glasbi, je njegov pomen tudi ovrednotenje parka Ba-saglia,« je povedal Ceretta, Peressini pa je izpostavil, da s tovrstnimi pobudami socialne zadruge izpolnjujejo svojo drugo zakonsko določeno nalogo, in sicer spodbujanje socialne integracije in družbene rasti. Festival se bo začel 17. julija ob 20. uri, ko bo Marco Anzovino predstavil knjigo Turno di notte. »Anzovino je rojen v umetniški družini, ta knjiga pa pripoveduje o njegovi izkušnji socialnega delavca v stiku z odvisniki,« je povedal Del Negro. Ob 21.30 bo na vrsti koncert Rachel Gould, ki bo nastopila s svojim kvartetom. V soboto, 18. julija, ob 20. uri bo park Basaglia prizorišče festivala poezije in pesmi Acque di Acqua, ob 21.30 pa bo na oder stopila Layla Zoe. V primeru slabega vremena bo prireditev potekala v Kulturnem domu, vstopnine ni. Festival prireja socialna zadruga Contea v sodelovanju z združenji Birdlandstudio, Grass Gorizia, Amici del Parco Basaglia in Cen-tofoto ter s podporo dežele FJK in Funda- cije Goriške hranilnice. Pokrovitelji so ob goriški občini še zdravstveno podjetje, goriška pokrajina, občina Gradišče in zadruga Il Mosaico. »Naš festival je namenjen čez-mejnemu prostoru. Prijatelje smo našli tudi v Sloveniji, točneje v Šempetru, kjer nam pri promociji pomaga javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladino,« je pristavil Del Negro. (Ale) livarna O študiji ni ne duha ne sluha »Okoljska agencija ARPA FJK nam je pred časom napovedala, da bo skupaj s slovensko agencijo za okolje pripravila čezmejno študijo, s katero bi podrobneje preučila tudi učinke izpustov solkanske Livarne. Slovensko-italijanska delovna skupina se je sestala tu v Gorici, srečala se je tudi v Ljubljani, od takrat pa nismo prejeli več nobene novice,« se je goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi odzval na kritike zveze okoljevarstvenikov Legambiente, ki zahtevajo objavo izsledkov čezmejnih meritev onesnaženosti zraka. »Pred kratkim sem bil imenovan v odbor agencije ARPA in računam, da mi bo uspelo agencijo spodbuditi, naj študijo izpelje,« je še povedal Del Sordi, po katerem morajo občani, ki se soočajo s problemom smradu v severnem predelu mesta, opozoriti nanj prek aplikacije »Stink 1.0«, ki je objavljena na spletni strani občine. 12 Četrtek, 16. julija 2015 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Danes na festival Amidei Irene Bignardi bo prejela priznanje za filmsko kulturo Na festivalu za nagrado Sergio Amidei bo danes prejela priznanje za filmsko kulturo kritičarka in novinarka dnevnika La Repubblica Irene Bignardi; v parku vile Coronini Cron-berg v Gorici ji jo bo ob 21.15 izročil predsednik združenja Sergio Amidei Nereo Battello. Sledila bo projekcija celovečernega filma Pride. Bignardi-jeva se bo ob 18. uri udeležila okrogle mize, na kateri bosta prisotna tudi predsednik filmske komisije FJK Federico Poilucci in direktor deželnega avdiovizuelnega fonda Paolo Vidali. Ob 10.30 bodo v dvorani 2 goriškega Kinemaxa predvajali film Ale- xa de la Iglesie Oxford Murders, ob 10.30 bo v dvorani 3 film Alana Ber-linerja The Sweetes Sound, ob 14.15 bo v dvorani 3 film na epizode Words with Gods, pri katerem so sodelovali režiserji Guillermo Arriaga, Hector Babenco, Alex de la Iglesia, Bahman Ghobadi, Amos Gitai, Emir Kusturi-ca, Mira Nair, Hideo Nakata in Warwick Thornton; ob 14.15 bo v dvorani 2 film Kevina Smitha Clerks - Com-messi, ob 16. uri bodo v dvorani 2 predvajali film bratov Cohen Barton Fink - E successo a Hollywood. Ob 16.30 bo v dvorani 3 film Andree Jublina Banana. Irene Bignardi FOTO S.A. Skuterist v bolnišnici Na križišču med ulicama Udine in Pola v Gradežu se je včeraj okrog 10. ure pripetila huda prometna nesreča. Trčila sta avtomobil tipa Audi a4 z nizozemsko registracijo in skuter, na katerem sta se peljala moški in ženska in Štaran-cana, 77-letni C.G. in 70-letna M.E.; moški se je hudo poškodoval in so ga zato odpeljali v kati-narsko bolnišnico pri Trstu z re-šilcem, saj helikopter ni bil na razpolago. Poškodovano sopotnico pa so sprejeli na zdravljenje v trži-ški bolnišnici. V avtomobilu sta se peljala moški in ženska, ki se nista poškodovala. Okoliščine nesreče preiskujejo prometni policisti iz Tržiča; po vsej verjetnosti je treba vzrok iskati v izsiljeni prednosti enega izmed dveh voznikov. Urbane proste cone Senatorka Demokratske stranke (DS) Laura Fasiolo je pobudnica okrogle mize o urbanih prostih conah in njihovem ustanavljanju, ki bo v petek, 17. julija, ob 20. uri v Palace hotelu na Korzu Italia v Gorici. Spregovorili bodo evropska poslanka DS Isabella De Monte, deželni odbornik Francesco Peroni, predsednik goriške Trgovinske zbornice Gianluca Madriz in podpredsednik deželne zveze industrialcev Diego Brava. Srečanje bo uvedla senatorka Laura Fasiolo, prisotne bodo nagovorili tudi deželna tajnica DS Antonella Grim, pokrajinski tajnik DS Marco Rossi in občinski tajnik DS Bruno Crocetti. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. M Gledališče SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE obvešča, da je na Goriškem v teku predvpis abonmajev za sezono 201516, ki nudi do 31. julija popust. Predstave bodo tudi letos izmenično na odru Kulturnega doma in KC Lojze Bratuž in bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. V abonmajsko ponudbo je vključen tudi brezplačni av- tobusni prevoz; informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici od ponedeljka do petka 9.00-12.00 (ul. Brass 20, tel. 0481-33288, info@kulturnidom.it). H Čestitke ALBERTU za zmagoslavje čestitamo! Kolegi s časnika EI Mali oglasi J Koncerti PRODAJAM oziroma dajem v najem 50 kv m veliko in povsem opremljeno stanovanje v središču Gorice; tel. 0481-30835. M Izleti POHOD OD REZIJE DO TRSTA v sklopu Slofesta bodo od 16. do 20. septembra priredili ZSKD, SPDT, SPDG in PD Benečije. Potekal bo v petih etapah: Rezija (Solbica) - Brezje (16.9.); Brezje - Špeter (17.9.); Špeter - Števerjan (18.9.); Števerjan - Mavhinje (19.9.) in Mavhinje - Trst (Borzni trg) (20.9.). Traso bo mogoče prehoditi v celoti ali po odsekih. Informacije in prijave po tel. 0481-884226 (Silvan Pittoli). SPDG prireja v soboto, 18. julija, 5. kolesarski izlet MTB sezone 2015. Predstavitev izleta bo v četrtek, 16. julija, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v Ul. Rossini. Cilj izleta je prelaz Silvella v Dolomitih, na meji med Venetom in Južno Tirolsko. Tura je zahtevna. Zbirališče na parkirišču goriškega sejmišča v soboto, 18. julija, ob 6. uri. Obvezna je Čelada; informacije po tel. 328-8292397 (Robert). Zaželena je prijava udeležencev. KMEČKA ZVEZA prireja v sodelovanju z Zadružno kraško banko tradicionalni enodnevni članski izlet na 14. Kmečki praznik - Srečanje slovenskih kmetov petih dežel, ki bo v soboto 25. julija v Železni Kaplji na Avstrijskem Koroškem. Cena izleta 25 evrov. Program izleta in odhod avtobusa bodo javili naknadno. Vpisovanje v uradih Kmečke zveze do četrtka, 23. julija, v Trstu: tel. 040-362941 / e.pošta: kzacts@tin.it, v Gorici: tel. 048182570 /e.pošta: kzgorica@tiscali.it in Čedadu: tel. 0432-703119 /e.pošta: kz.cedad@libero.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem piknika z izletom v Pesariis, da bo prvi avtobus odpeljal ob 7. uri v soboto, 1. avgusta, s trga Medaglie d'oro-z Goriš-čka, nato s postanki pri vagi pri pevm-skem mostu, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Jamelj, Doberdoba in s postanki na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču. Organizatorji priporočajo točnost. Prostih je še nakaj mest, informacije po tel. 0481884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 048178138 (Sonja Š.); na račun 20 evrov. prej do novice Člani in prijatelji PD Podgora in MePZ M. Spacapan čestitajo Juriju Klanj ščku za uspešno dokončan magistrski študij zgodovine na videmski univerzi in mu želijo še veliko uspeha in sreče v življenju. Iz uspehov rastejo novi uspehi. (John Jakes) Ob zaključku magistrskega študija svojemu goriškemu članu vodstva Albertu Voncini iskreno čestita SKGZ www.primorski.eu 1 »MI SI RAZUMIM... MEDNARODNI KULTURNI FESTIVAL OTROK« v organizaciji glasbene šole iz Prage Hudebni Akademie: nastopili bodo zbori Anakrousis iz Gropade, Neo-kortex iz Gabrij, Igo Gruden iz Na-brežine, Veseljaki iz Doberdoba, otroški zbor glasbene šole iz Prage Hudebni Akademie, plesna šola iz Tržiča in Ronk, solisti iz Italije, Češke, Bolgarije, Moldavije in Konga. Predstavili se bodo z opernimi odlomki in s poznanimi motivi iz svetovne glasbene zakladnice, celoten program bo vodil japonski dirigent Chuhei Iwasaki. Koncerti s pri-četkom ob 21.15 bodo danes, 15. julija, v naselju Portopiccolo v devin-sko-nabrežinski občini, 16. julija v kongresni dvorani v Gradežu in 17. julija na trgu Excelsior v Ronkah. SREDNJEEVROPSKA GLASBENA SREČANJA, ki jih prireja društvo ICM - Incontri Culturali Mitteleuro-pei, bodo potekala od 16. do 20. julija: v četrtek, 16. julija, ob 17.30 v kmetiji Castelvecchio v Zagraju bo posvet o kulturi in ekonomiji; v petek, 17. julija, ob 20. uri bo v KC Lojze Bratuž v Gorici koncert violončeliste Ursule Erhard-Schwertmann in pianistke Edde Andree Graf; v soboto, 18. julija, ob 20. uri v KC Lojze Bratuž se bosta predstavila klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič; v nedeljo, 19. junija, ob 17.30 bo v palači Lantieri na Trgu Sv. Antona v Gorici ob 17. uri srečanje s izraelsko pesnico Agi Mis-hol in ob 19. uri koncert madžarskega pianista Petra Kissa (vstop prost z vabili do zasedbe mest) ; v ponedeljek, 20. julija, ob 21. uri v gledališču Verdi v Gorici nastop goriške glasbene akademije in orkestra Thomas Schippers ter pianista Maurizia Baglinija; vstop prost, več na www.icmgorizia.it. 9 Šolske vesti »SKUPAJ Z'GUD'MO« (ZAIGRAJMO): poletni godbeniški kamp bo potekal na sedežu GD Nabrežina od 24. do 28. avgusta. Namenjen je otrokom in mladim od 8. leta dalje. Potrebno je osnovno znanje igranja inštrumenta, značilnega za pihalni orkester (pihala, trobila, tolkala); informacije Luciano Gergolet (tel. 334-9310000) in orkestri/godbe iz Nabrežine, Ricmanj, Proseka, Brega, Doberdoba in Trebč. GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da sprejema potrditve in nove vpise za šolsko leto 2015-16 na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 11. do 13. ure; informacije po tel. 0481-531508, e-pošta: gori-ca@glasbenamatica.org. 13 Prireditve SLOFEST V TRSTU: 18., 19. in 20. septembra 2015. V RONKAH: ob 21.15 v parku Excelsior ali ob slabem vremenu v občinskem avditoriju potekajo »Poletna srečanja v knjižnici...kino«: danes, 15. julija, »Paddington« (Paul King); vstop prost. KC LOJZE BRATUŽ IN KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabita na novo »Srečanje pod lipami« v četrtek, 16. julija, ob 20.30 v zunanjih prostorih pri Kulturnem centru Lojze Bratuž. Gostja večera bo Alenka Puhar, časnikarka, izobraženka, prevajalka, publicistka in urednica, komentatorka, aktivistka na področju človekovih pravic, ena izmed protagonistov slovenske demokratizacije in osamosvojitve. Večer bo vodil časnikar Ivo Jevnikar. KULTURNO SREDIŠČE INCONTRO-SREČANJE v župnijski dvorani v Podturnu v Gorici prireja niz filmskih projekcij na temo vojne za mir: 16. julija 20.30 »Fango e gloria«, Leonardo Tiberi; 23. julija ob 20.30, »Torneran-no i prati« Ermanno Olmi; vstop prost. V GORICI: v gledališču Verdi bo v soboto, 18. julija, ob 20.30 koncert ob 100-letnici bitke na Podgori, današnji Kalvariji. Nastopil bo 3. regiment ka-rabinjerjev Lombardia iz Milana; vstop prost z vabili, ki se jih lahko dvigne na pokrajinskem poveljstvu ka-rabinjerjev na Korzu Verdi 17 do petka, 17. julija, med 8. in 20. uro ali pri blagajni gledališča Verdi v Ul. Garibaldi 2A 16. in 17. julija med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro. Spominska slovesnost se bo nadaljevala v nedeljo, 19. julija, od 10.45 dalje v kasarni na Tržaški ul. 46, kjer bodo odprli razstavo z naslovom »I Carabinieri a Go-rizia 1915-2015«, ki bo na ogled do 24. julija 10.00-13.00, 16.00-19.00. VELIKI BAZAR V PARKU bo v soboto, 18. julija, med 18. in 22. uro v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici. Brez denarja bo potekala izmenjava predmetov, idej, čustev, talentov, časa; vstop prost, informacije po tel. 338-7188910 (Simona). TOMBOLA V DOBERDOBU: društvo Dob prireja v soboto, 25. julija, po tekmi Merkeduči - Grediščani (ki se bo odigrala ob 21. uri) tombolo na nogometnem igrišču. Tombola znaša 1000 evrov, činkvin pa 500 evrov. Prodaja listkov tombole poteka v vseh vaških trgovinah in gostilnah. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane in prijatelje v ponedeljek, 27. julija, ob 18. uri na predavanje zdravnice Irene Tavčar o srčnih boleznih, ki bo v Tu-movi dvorani v KB Centru, Korzo Verdi 51, v Gorici. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Terminator Genisys«. Dvorana 2: 20.00 - 22.15 »Terminator Genisys«. Dvorana 3: 20.00 - 22.10 »Ted 2« (prepovedan mladim pod 14. letom). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.00 -22.20 »Terminator Genisys«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Ted 2« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 18.15 - 21.00 »Terminator Genisys« (Digital 3D). Dvorana 4: 17.30 - 20.00 »Jurassic World«; 22.15 »Predestination«. Dvorana 5: »R...estate al Kinemax« 17.45 - 20.15 »Gli impressionisti« (»La Grande Arte al Cinema«); 22.15 »Poltergeist«. □ Obvestila OBČINA SOVODNJE sporoča, da deluje anagrafski urad ob ponedeljkih 16.0018.00, ob torkih 8.30-10.30 in ob petkih 8.30-10.30. Ostali uradi (vložišče, tajništvo, splošne zadeve in občinska policija) bodo zjutraj delovali po zdaj veljavnem urniku, ob sredah popoldne bodo zaprti. V dneh, ko je anagrafski urad zaprt, bo prošnje za osebne dokumente in potrdila vsekakor sprejemalo vložišče, pišete pa tudi lahko na spletni naslov segretario@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it. Urnik tehničnega urada ostaja nespremenjen. AŠD SOVODNJE vabi na redni občni zbor v torek, 21. julija 2015, v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah v prvem sklicu ob 20.30 in v drugem ob 21. uri. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah vsi občinski uradi julija in avgusta zaprti. Tehnični urad bo sprejemal po dogovoru po tel. 0481-784009. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih 10.0013.00, ob torkih in četrtkih 16.1518.45, ob petkih 8.30-10.30. ZSKD obvešča, da je goriški urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure. LETNIKI 1955 organizirajo skupno družabnost dne 25. julija; informacije in najave po tel. 349-3844137 (Mas-similiana) do 15. julija. KMEČKI IN OBRTNIŠKI SEJEM bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro ob sobotah: 18. julija, 8. avgusta, 5. septembra, 3. oktobra in 7. novembra; informacije po tel. 333-4318338. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 v Gorici bo do 28. avgusta odprta po poletnem urniku: ob ponedeljkih 8.00-16.00, ob torkih 11.00-19.00, ob sredah 8.00-16.00, ob četrtkih 11.0019.00 ter ob petkih 8.00-16.00. Zaprta bo za dopust od 10. do 14. avgusta. Tel. 0481-531733, gorica@knjiznica.it. Pogrebi DANES V GORICI: 9.25, Angela Baz-zani vd. Regonaschi iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa in na pokopališče v Foljanu. DANES V RONKAH: 9.30, Franco Giur-co (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana v Romjanu, sledila bo upepe-litev; 10.00, Bruno Mauro (ležal bo od 9. dalje) na pokopališču, sledila bo upepelitev; 12.00, Giancarlo Marson (iz Trsta) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališče v Martinščini. DANES V TRŽIČU: 10.50, Alice Fara-guna vd. Pin iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja ob 11. uri, sledila bo upepelitev; 10.50, Guglielmo Occhipinti iz bolnišnice v stolnico Sv. Ambroža ob 11. uri, in na pokopališče. DANES V MEDEI: 11.00, Lidia Perusin vd. Zamaro (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V BORGNANU PRI KRMINU: 16.00, Bruno Luisa (iz bolnišnice v Krminu) v cerkvi in na pokopališču. / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 15. julija 2015 13 O NAŠEM TRENUTKU Sence fašizmov lazijo po Evropi Ace Mermolja Citiram besede Jeana-Paola Fi-toussija po izidu grškega referenduma: "Evropa se ne sme ukleniti v neskončni spor, ne da bi več mislila na razvoj, na rast, na medsebojno integracijo. Če bo nadaljevala s to prakso, se bodo nadalje razvijala ksenof-obna, protievrospka, fašistična in populistična gibanja: v Franciji, v Italiji, povsod. Ta gibanja bodo zrušila Evropo in ne Grčija. " Citiram, ne da bi vedel za izid pogajnj med Grčijo in ostalo Evropo, vendar gre za problem, ki presega grško vprašanje. Čeprav bi na tem nebu zasijalo sonce, ni Grčija edini kamen spotike evropske integracije. Prejšnji teden sem omenil rastoče nacionalizme, sedaj bi bil pozoren do ekstremnih političnih in subkulturnih stališč, ki niso obrobna. Ta bodo ostala neglede na Grčijo, če Evropa ne bo postala ob številkah množično upanje, varnost, boljša prihodnost za milijone Evropejcev. Koliko slabih znakov videvamo! Madžarski parlament je sklenil potegniti bodečo žico na meji s Srbijo, da bi preprečil prehod beguncev. Italijan Matteo Salvini je v televizijskem intervjuju plastično izrazil svojo zamisel o Evropi: ustvariti veliko mejo, ki nas bo branila pred tujimi priseljenci. Za tem "kitajskim" zidom naj vsak počne, kar hoče in to v popolni avtonomiji, začenši s povratkom k starim nacionalnim valutam. Marine Le Pen s svojo prefašistično držo močno pogojuje francosko politiko. Skrajna desnica je aktivna še v mnogih evropskih državah: tistih v EU in izven. Ne bi naštel vseh, saj bi potreboval veliko preglednico. Naj omenim vsaj Nemčijo, Avstrijo, Finsko, Veliko Britanijo, samo Grčijo in nato države bivšega komunizma začenši z Madažarsko in vse do Hrvaške, Slovaške in drugih. Poseben odstavek bi odmeril Sloveniji. V splošnem ozračju se tudi v Sloveniji zaostrujejo nekateri toni in desni breg postaja ponovno agresiven. To lahko razberemo iz pisanja nekaterih časopisov, iz izjav in celo iz odmevov s politične scene , ki prihajajo iz Slovenije celo med Slo- vence v Italijo. Mislim na nekatera predavanja pod lipami, na določene zapise in pisma v Primorskem dnevniku in na pisanje po spletu. Gre za glasove ki se znova vračajo k odjem-ljanju krivde slovenskemu kolabora-cionizmu, k ostrim očitkom ljudem in organizacijam, ki so bili projugo-slovanski in ki se prepoznavajo v an-tifašizmu, OF in NOB. Na mlajše generacije padajo obtožbe o krvavem komunizmu in podobne stvari, ki so le maske sodobnega sovraštva, jeze in strahu. Kaj ima vse to opraviti z nami, manjšinci? Vsak narod ima sicer svojo malo ali veliko fašistično zgodbo in v krizi to zgodbo uporablja. Novi obrazi fašizma bolj ali manj izrazito segajo po izkrivljenih zgodovinskih dejstvih in jih vežejo s sedanjosto, ki je pravi cilj desne misli in akcije. Skratka, skrajno desna stališča niso le v oddaljeni Evropi, ampak obstajajo tudi v naši, slovenski Evropi, saj smo vsi v Evropi: protifašisti in ne. Zakaj prihaja do zaostritev in desnih ekstremizmov ter populizmov ni težko razumeti. V Italiji lahko na lastne oči vidimo, da je večletna kriza zaorala med ljudmi, sprožila nezadovoljstva, strahove, negotovost in izgubljenost pred nekaterimi temeljnimi "zakaji". Ze v prejšnjem stoletju so bila podobna ozračja plodna tla za fašizem, nacizem in ostala ekstremna desna gibanja v raznih državah. Italijanske vlade so v zadnjih letih izvedle več ostrih varčevalnih ukrepov. Za večino Italijanov je tega dovolj, za evropske inštitucije pa pot še ni končana. Italija nadalje ni na trdnih tleh, kar dokazujejo brezposelnost, deindustrializacija, padci na borzah in drugi pokazatelji. Res, obstaja nekaj pozitivnih makroekonomskih znamenj, vendar to občutijo manjšine (npr.na novo zaposleni delavci, podjetja, ki ponovno uspevajo in še kdo). Ne gre pa še za splošen po-jav.V podobnih negativnih kontekstih je bila desnica zgodovinsko uspešna. Sam Mussolini se je navezoval na parole napredka in širšega blagostanja ljudi in delavcev. V Sloveniji danes celo v uradnih govorih poslušamo, kako se je zaključila "zgodba o uspehu". Pokajo škandali, slišimo o tajkunih in malverzacijah, ni dobrih novic, pesimizma je celo preko realistične mere in tako se , kot vedno, kličejo k življenju demoni preteklosti. Ni morda pričel Miloševič krvavo zgodbo Velike Srbije na Kosovem polju ob 700-letnici ključnega spopada med Srbi in Turki? Podobno zlonamerni Slovenci oživljajo "državljansko vojno" izpred več kot sedemdesetih let, ko pa se je sredi svetovne vihre mali narod opredelil: nekateri za fašizem in nacizem, drugi za upor proti tisočkrat močnejšemu okupatorju. Napenjati ta konflikt, ki ga je le malo še živečih doživelo, pomeni spletati račune za danes. Antifašist pa je lahko le na strani NOB in o tem ni diskusije. Problem je, kako vrniti sedanji Sloveniji in Slovencem novo upanje in veselje do življenja. Isto velja za manjšino v Italiji, ki občuti stisko trenutka kot ostali. Najlažja rešitev je ponovno fantastična: odstraniti neka mogočna in lakomna vodstva, ki so bolj domi-šlijska podoba kot stvarnost. Takoi-menovana "manjšinska vodstva" predstavlja določeno število ljudi, ki skuša reševati najrazličnejše probleme: mnogokrat brezplačno in brez fanfar. Z naglaševanjem negativnosti se stvari razkrajajo: pri nas, v Sloveniji, v Italiji, v Evropi. Po smrti velikih upanj potrebujemo novo vero in novo upanje, ki bo presegalo življenje iz dneva v dan. Zato ima Frančišek planetarni uspeh, saj govori o tem pre-segajočem upanju. Razumem, da me bo kdo obtožil, da sem postavil na zatožno klop le desnico in da sem pozabil na grehe levice. Obstaja levi populizem, obstajajo laži z levice, a o tem bi pisal drugič, saj je pojav prav tako kompleksen in opažamo scene, ko se na istem trgu srečata skrajna desnica in skrajna levica ploskajoč istemu liderju. Najrazličnejša gibanja in populizmi pa se mi zdijo nevarnejši, ker segajo v najbolj drobcene družbene strukture in jih razkrajajo v imenu nekega "splošnega javnega mnenja" in ljudstva. pisma uredništvu Zakaj ne skupaj? V ponedeljek je Gorico obiskala ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar, ki se je najprej mudila v Centru Bratuž, kasneje pa si je ogledala goriški Kulturni dom. Srečanji sta potekali ločeno in v vsakem centru je ministrico pričakala druga manjšinska zasedba. Obisk ministrice (ne poznam geneze le-tega) bi bila lahko priložnost, da bi jo predstavniki manjšine skupaj sprejeli in jo vsaj zastopniki obeh krovnih organizacij spremljali na obeh sestankih. Sicer je težko razlagati, da se trudimo za sodelovanje, dejansko pa delujemo povsem ločeno. To pa ni razlog mojega pisanja, marveč izjava, ki sem jo bral v Primorskem dnevniku, vodje Bratuževe-ga centra Franke Zgavec glede financiranja Centra. »15.000 evrov prejemamo tudi z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, kar pa je manjša vsota od tiste, ki jo prejema goriški Kulturni dom. Menimo, da bi bilo treba to uravnovesiti,« je dejala Zgavčeva. Iz njenih besed namreč zgleda, da je Kulturni dom privilegiran in dobiva več sredstev. Resnica pa je drugačna. Da prejema center Bratuž manj denarja od Kulturnega doma, je treba iskati razlog za to v okviru odločitev vodstva SSO. Kot je znano, prejemata krovni organizaciji zase in za svoje članice (izvzete so skupne organizacije) iz Slovenije povsem enako vsoto. Od krovnih je potem odvisno, kako jo porazdelita med svojim članstvom. Če v preporazdelitvi znotraj sorodne krovne organizacije center Bra-tuž ne sodi med prve prioritete, ne more biti za to odgovoren Kulturni dom, sama Skgz in niti Slovenija. Kvečjemu bi bilo treba razmisliti, če je ta sistem porazdelitve sredstev iz Slovenije, ki ima že dolgo brado, še aktualen, in če ne bi veljalo se celovito lotiti vprašanja finančne pomoči s strani Slovenije na podlagi novih parametrov, potrebnih prioritet in večje meritokracije. Z najboljšimi pozdravi Rudi Pavšič. predsednik SKGZ Prošnja Gospe Jolki Milič, ki se mi je tako lepo zahvalila za moj prispevek o dokumentaciji v zvezi z umorom Stanka Vu-ka v rimskem Osrednjem državnem arhivu (ACS), naj povem, da sem tudi sam pričakoval kakšen odmev še od drugih udeležencev predhodne zadevne pole- Ma mike. No, kljub veliki siceršnji zaposlenosti, se je prva oglasila prav ona. Prva pravim zato, ker sem skoraj gotov, da bomo slej ko prej prebrali tudi še kaj izpod peres omenjenih drugih. Kar zadeva konkretno besedilo gospe Milič, bi pa imel eno željo oziroma prošnjo. Ze sam sem v svojem prispevku poudaril, da sem predstavil dokumente, ki jih je bilo moč v ACS odkriti »na prvi mah«. Jaz sem v njem delal z drugo prvenstveno nalogo in se nisem mogel posvetiti samo tej naši tržaški temi. Zato se mi zdi toliko bolj dragocen namig njenega sicer zaenkrat še anonimnega prijatelja, »da je dr. Mlakar v Rimu pozabil pogledati tam pa tam...in še nekje drugje«. Prav gotovo bi bilo možno in potrebno preveriti zadevno stanje še v drugih arhivskih fondih ACS, pa tudi v drugih arhivih. Toda sam zaenkrat raziskujem le v tem arhivu in ker se bom dol v Rim napotil spet prihodnjo pomlad, naprošam gospo Milič, da v mojem in tudi imenu drugih zainteresiranih skuša prepričati omenjenega prijatelja, da pove, kje in kam konkretno bi bilo treba še pogledati, da bi morebiti o Vukovem umoru odkrili še kaj relevantnega. Mimogrede, že sam sem nasvetoval podrobno proučitev gradiva primorske in ne samo primorske veje partizanske Var-nostnoobveščevalne službe. Pohvalno je od gospe Milič, da ga je že skušala pregovoriti, da gre s tem v javnost; do zdaj očitno še brez uspeha. Mimogrede, kamenjanja se ob taki potezi menda ja zares ne boji, vsaj z moje strani bi žel zgolj pohvalo. Če pa je s temi podatki, ali bolje rečeno, namigi, res tako težko stopiti v javnost, pa prosim gospo Milič, da ga prepriča, da dovoli njej, da stopi pred javnost z zadevnimi napotki. Potencialnega kamenjanja (ponavljam, strah je neupravičen) pa je sama po lastnih besedah več kot že navajena. Če bodo omenjeni napotki vodili v smer ACS, obljubljam, da bom spomladi preveril, koliko je na stvari. Čisto mogoče pa je, da ima tudi kakšen drugi zgodovinar ali le soudeleženec v pretekli polemiki načrte, da bi tudi sam raziskoval, bodisi v italijanskih, bodisi v slovenskih arhivih. Vsaka pomoč bo vsem več kot dobrodošla! Boris Mlakar slovenska skupnost - Deželni svet stranke v znamenju prenove Živahno soočenje o prihodnosti stranke Kritično do reforme krajevnih uprav in metropolitanske občine - Arh. Danilo Antoni predstavil študijo, ki dokazuje neprimernost izgradnje uplinjevalnika v Tržiču DEVIN - Prvo zasedanje novega Deželnega sveta SSk, ki je potekalo v sredo, 8. julija 2015, v Devinu je prineslo živahno soočenje o prihodnosti slovenske stranke. Osnova razprave je bilo uvodno poročilo deželnega tajnika SSk Igorja Gabrov-ca, ki mu je dal naslov SSk včeraj, danes in jutri. Zasedanje Deželnega sveta SSk je uvedel strankin predsednik Peter Močnik. Prva točka dnevnega reda je bila posvečena načrtovanemu plinskemu terminalu v Tržiču. Arh. Danilo Antoni je članom deželnega vodstva stranke predstavil študijo, ki dokazuje neprimernost izgradnje uplinjevalnika. Obrazložil je zgodovinske, naravovarstvene, tehnične in gospodarske pripombe, zaradi katerih je tak objekt nepotreben in škodljiv za teritorij. Na koncu predstavitve je pozval stranko SSk, naj brani interese slovenske narodne skupnosti. Predsednik Močnik je izpostavil, da je stranka že od vsega začetka zavzela negativno stališče do tako zastavljenega načrta. Deželni svet SSk je v nadaljevanju obravnaval aktualne politične vsebine, ki bodo zaznamovale strankino delovanje v prihodnjih mesecih. Osnovo za bogato in artikulirano razpravo je podal deželni tajnik Igor Gabrovec. Svoj poseg je razdelil v tri sklope: SSk včeraj, SSk danes in SSk jutri. Najvažnejša točka je seveda zadevala bližnjo prihodnost, kjer bodo imele večjo pozornost volitve za občino Trst in Milje ter vprašanje političnih zavezništev. S tem gre povezati izvajanje sporne reforme krajevnih uprav, pa tudi vest, da je senat vključil ustanove metropolitanskih občin v nov deželni statut FJK. Ta korak je po mnenju SSk nesprejemljiv, saj se je Deželni svet FJK že dvakrat izrekel proti metropolitanski občini, ki bi na Tržaškem recimo postavila pod vprašaj sam obstanek majhnih okoliških občin. Gabrovec se je dotaknil tudi vprašanja polpretekle zgodovine, ki je med Slovenci zelo prisotno. Za SSk je bil oborožen upor proti fašizmu in nacizmu nesporno, nujno in hvalevredno dejanje in je v čast slovenskemu narodu. Več poudarka pa je deželni tajnik SSk namenil notranji organizaciji začenši s posodobitvijo statuta. Novi oprijemi pa so potrebni tudi pri delu, da bi dvignili kakovost političnega udej-stvovanja na različnih področjih krajevne javne uprave ter v odnosu do ostalih političnih subjektov v Italiji, Sloveniji in Evropi. Stranka mora poskrbeti za način, da lastnim izvoljenim predstavnikom pomaga pri izvrševanju nalog, ki so jim jih zaupali volilci, obenem pa, da vzpostavi več dialoga s stroko in teritorijem. Uvodno poročilo je imel nedavno izvoljeni novi deželni tajnik stranke Igor Gabrovec fotodamj@n l_ Poročilo deželnega tajnika je uvedlo razpravo, v katero je poseglo več članov. Svoj komentar je najprej iznesel predsednik Tržaškega pokrajinskega sveta Maurizio Vidali, ki je poudaril veliko nevarnost ustanovitve metropolitanske občine. Goriški pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek je poudaril, da morajo SSk in njeni izvoljeni upravitelji posredovati pozitivno podobo politike, ker le tako se ji bodo občani približali in se aktivno vklju- čevali. V prihodnjih dveh letih, bo SSk sodelovala na pomembnih občinskih volitvah in pri tem bo zelo važno, koga bo imela kot zaveznika. Pri obravnavanju polpretekle zgodovine ne gre pa za razvrednotenje upora, temveč za upoštevanje dotlej zamolčanih dogodkov s strani raziskovalcev in zgo-dovinopiscev, ki so prišli na dan po letu 1991. Za SSk pa ostajajo pomembne tudi mednarodne povezave z drugimi manjšinskimi strankami. Peter Černic je poudaril, da mora stranka ohraniti svoje zgodovinske korenine, pri tem pa se mora soočiti s potrebami in okoliščinami sedanjega časa in družbe, ki se medsebojno ne izključujejo; sicer je pri tem pomembno primerno ravnovesje. Drago Štoka, Marij Maver in Hadrijan Corsi so pozitivno ocenili tajniško poročilo, ki bo še osnova za prihodnje razprave ter podčrtali pomen samostojne politične stranke. V razpravo sta v zvezi z organizacijo stranke in problematikami krajevnih uprav posegla tudi Marko Jarc in Edvin Forčič. Deželni predsednik SSk Peter Močnik je na koncu povzel vsebino razprave. Deželni svet pa je sprejel resolucijo v zvezi z vprašanjem reforme krajevnih uprav in metropolitanske občine. Glede slednje bo SSk potrdila svoje aktivno nasprotovanje na vseh ravneh. 1 4 Sreda, 15. julija 2015 APrimorski r dnevnik Capello odhaja iz Rusije MOSKVA - Fabio Capello se je z vodstvom ruske nogometne zveze dogovoril za predčasno prekinitev pogodbe za selektorja reprezentance. Ta bi morala zapasti leta 2018, zato bo furlanski strokovnjak prejel 15 milijonov evrov odškodnine. Med Capellom in Rusijo nikoli ni šlo po načrtih. Rezultati so bili slabi, politiki, mediji in navijači so zato zelo hitro začeli kritizirati, da je Furlan preplačan (7 milijonov evrov na leto), raziskava je pokazala, da si 53 odstotkov Rusov želi njegovo odstavitev. Zdaj je brez službe , tako kot Ancellotti, Lippi,are Prandelli in Spalletti. Ulica dei Montecchi 6 [-" tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu O Šket za Latino LJUBLJANA - Slovenski odbojkarski reprezentant Alen Šket bo še svojo tretjo sezono igral v italijanski A-1 ligi. Po Mo-deni, v katero je prišel iz ACH Volleyja, je v nedavno končani sezoni nosil dres Molfette, v novi pa bo branil barve Latine, dosedanjega moštva Števerjanca Lorisa Maniaja in Tineta Urnauta, ki je na seznamu želja aktualnega prvaka Itasa iz Trenta. 204 cm visoki Šket lahko igra tako na mestu korektorja kot na mestu sprejemalca. nogomet nogomet - Astana v Mariboru celo boljša Dragocena zmaga Maribor - Astana 1:0 (1:0) Strelec: 1:0 Šuler (5.) Maribor: Handanovič, Stojanovič, Rajčevič, Šuler, Viler, Ibraimi, Mertelj, Kabha (od 66. Filipovič), Vršič (od 66. Bohar), Tavares, Volaš (od 74. Zahovič). Astana: Loginovski, Ilič, Aničič, Postnikov, Šomko, Džolčijev (od 90. Kethevoama), Canas, Maksimovič, Twumasi, Nuserbajev (od 72. Kaba-nanga), Žukov (od 85. Dedečko). MARIBOR - Mariborčani so si v prvi tekmi drugega kroga kvalifikacij za ligo prvakov priborili majhno, a pomembno prednost pred povratno tekmo. V Astani jim ne bo lahko, saj so se kazahstanski prvaki predstavili kot zelo nevarno in ambiciozno moštvo. So v tekmovalnem ritmu, saj v Kazahsta-nu prvenstvo poteka v koledarskem letu. Za Mariborčane je to bila prva uradna tekma v novi sezoni z izjemo su-perpokala v Kopru. Gostje nikakor niso bili v podrejenem položaju. Bili so celo nevarnejši. Zato en gol prednosti nikakor ne zagotavlja mirnega spanca za četo trenerja Anteja Šimundže. Na uvodni tekmi sezone se je v Ljudskem vrtu zbralo veliko navijačev, željnih vrhunskega nogometa. Lani so spremljali ligo prvakov in rezultatom primerno so letošnja pričakovanja izjemno visoka. Jeseni želijo gledati evropske tekme. Privrženci so dočakali hitro vodstvo domačih. Dare Vršič je izvedel kot z leve strani, najspretnejši v kazenskem prostoru pa je bil branilec Marko Šuler, ki je z glavo žogo poslal v levi kot vratarja Vladimirja Loginov-skega. Po prejetem zadetku je gostujoče moštvo igro preselilo na polovico Maribora. Pred vrati Jasmina Handanovi-ča je bilo dvakrat zelo nevarno. V 11. minuti je Aleksander Rajčevič posredoval pri strelu Tarata Nuserbajeva, dve minuti kasneje pa je Handanovič na robu kazenskega prostora prestregel akcijo Patricka Twumasija. Hitri ganski nogometaš je skozi vso tekmo na levi strani povzročal veliko preglavic obrambi Maribora. Mariborčani so v isti minuti imeli še eno izjemno priložnost, a Dalibor Volaš ni ustrezno sprejel podaje Marcosa Tavaresa z desne strani. Gostje so do konca prvega polčasa prikazali stabilno in organizirano igro. Domačim so pustili malo prostora za pripravo napada, v protinapadih so bili zelo nevarni. Astana je najlepšo priložnost zapravila v 27. minuti. Po hitrem protinapadu je Georgij Žukov z leve strani streljal čez vrata. V 43. minuti je Handanovič uspešno posredoval pred Buržanom Džolčijevim. Prva polovica drugega polčasa je bila daleč pod ravnjo prvega dela igre, saj sta se moštvi podali v taktičen boj za prevlado na igrišču. Priložnosti je bilo malo. V 68. minuti je Džolčijev zapravil priložnost za izenačenje. Žukov je podal z desne strani, Džolčijev pa je iz bližine žogo poslal čez gol. V 74. minuti so Mariborčani končno izpeljali obetavno akcijo. Začel jo je Marcos Ta- vares, po njegovem strelu z roba kazenskega prostora se je žoga odbila do Damjana Boharja. Ta je streljal visoko čez gol. V 88. minuti bi lahko kapetan Tavares odločil zmagovalca in vijoličaste popeljal na mirnejše gostovanje v daljni Kazahstan, a je žoga po njegovem strelu z dvanajstih metrov končala tik nad prečko. Le minuto kasneje je Han-danovič rešil mrežo domačih. Junior Kabanga je streljal po tleh z roba kazenskega prostora, 37-letni vratar pa je s skrajnimi močmi žogo odbil. V iz-dihljajih tekme je še poskusil Luka Za-hovič, njegov strel je Loginovski ubranil. Ostali izidi: Venstpils - HJK Helsinki 1:3 (0:0), Apoel - Vardar 0:0, Mid-tylland - Lincoln 1:0 (1:0), Ludogorec - Milsami 0:1 (0:1), Hibernians - Mac-cabi Tel Aviv 2:1 (0:1), Skenderbeu -Crusaders 4:1 (2:0), TNS - Videoton 0:1 (0:0), Molde - Pjunik 5:0 (2:0), Trenčin - Steaua 0:2 (0:0), Partizan Beograd -Dila 1:0 (0:0), Sarajevo - Lech Poznan 0:2 (0:1). KOŠARKA - Evropsko prvenstvo do 20 let v Lignanu, 2. faza: Latvija - Italija 82:51; od 13. do 20. mesta Slovenija - Grčija 73:69. Edina zadetek na tekmi v Mariboru je že v 5. minuti dosegel Marko Šuler (arhivski posnetek) ansa Sterling najdražji, premalo denarja za Romagnolija MANCHESTER - Raheem Sterling je tudi uradno novi nogometaš angleškega prvoligaša Manchester Cityja, ki je Liver-poolu za Angleža jamajških korenin odštel 49 milijonov funtov oziroma 68 milijonov evrov. Dvajsetletnik je postal najdražji britanski nogometaš vseh časov. Sterling je podpisal petletno pogodbo.Manchester City je Liverpoolu že plačal 44 milijonov funtov, vendar lahko odškodnina naraste na 49 milijonov, kar pa je odvisno od iger Sterlinga in dogovorjenih bonusov. Angleški repre-zentant je tudi najdražji igralec v zgodovini Manchester Cityja. Na Otoku je še vedno najdražji prestop iz leta 2011, ko je Chelsea Liverpoolu odštel 70,7 milijona evrov za Fernanda Torresa. Sterling je sicer z Liverpoolom imel pogodbo do leta 2017. Rdeči z Anfielda so mu ponudili podaljšanje, s katerim bi prejel 100.000 funtov tedenske plače, kar pa je 20-letnik zavrnil. Anglež je za Liverpool igral od februarja 2010, takrat je iz QPR prestopil za 600.000 funtov. Turški Fenerbache je pred 10.000 navijači na stadionu Sukru Saracoglu predstavil novega člana, nizozemskega napadalca Robina van Persieja. Zdaj že nekdanji član Manchester Uniteda je po poročanju turških medijev podpisal triletno pogodbo, Turki so Angležem odšteli 4,7 milijona evrov. V Italiji je Juventus uradno predstavil 21-letnega Argentinca Paula Dyabalo, ki je doslej igral za Palermo, oblekel pa bo dres s številko 21, ki je doslej pripadal Andrei Pir-lu. Roma pa je zavrnila 25 milijonov evrov, ki jih je Milan ponujal za branilca Alessia Ro-magnolija. ATLETIKA - Jamajški sprinter Asafa Powell je na atletskem mitingu v Luzernu 100-metrsko razdaljo premagal v času 9,87 sekunde. kolesarstvo - 10. etapa na Touru dokazala premoč vodilnega Britanca Froome »povozil« tekmece Po zadnjem vzponu prve pirenejske etape je v cilj privozil sam - Contador močno zaostal, Nibali dokončno »pogorel« PAU - V prvi pirenejski etapi na kolesarski dirki po Franciji je vodilni Britanec Christophe Froome obračuna že skoraj v vsemi svojimi paprinatimi tekmeci v boju za končno zmago razen morda z Nairom Quintano. Poleg Vin-cenza Nibalija, ki je že ves prvi teden francoske pentlje kazal znake slabe forme, je včeraj nepričakovano »pogorel« tudi zmagovalec Gira Alberto Contador. Deseta etapa od Tarbesa do La Pierre-Saint-Martina je bila prva letošnja z gorskim ciljem, zmagovalec francoske pentlje leta 2013 pa je odločilni napad sprožil 6,5 km pred ciljem, ko se je sam odpeljal naprej, slediti mu ni mogel nihče. Čeprav sta se na začetku etape v beg podala najprej Francoz Pierrick Fe-drigo in Belgijec Kenneth van Bilsen ter si na prvem vzponu prikolesarila 14:16 minute prednosti, njun poizkus zdaleč ni bil dovolj. Bližje kot je bila glavnina ciljnemu vzponu, manjša je bila njuna prednost. Ko se je začel vzpon na prvi letošnji pirenejski cilj, so se v ospredje postavili tisti, ki so računali na visoko končno uvrstitev, velika večina pa je doživela poraz. Sky se je postavil na čelo, močan ritem je narekoval Britanec Geraint Thomas, kolesarji pa so drug za drugim odpadali. Dobrih 11 km pred ciljem je napadel Nizozemec Robert Gesink, kakšen kilometer kasneje pa je povsem popustil lanski zmagovalec Italijan Vincenzo Nibali. Gesinku se je pridružil Španec Rafael Valls, vendar zadnji ni dolgo zdržal v ospredju. Nibali je predajo podpisal sedem km pred ciljem, ko je dal proste roke Dancu Jakobu Fuglsangu, 300 m kasneje je brez moči ostal tudi Španec Alberto Contador. Porte je narekoval ritem za Frooma, kateremu je lahko sledil le še Kolumbijec Nairo Quintana. Šest km in pol pred koncem etape pa se je Froome le še odpeljal naprej, vo- V Keniji rojeni Cristopher Froome je še povečal prednost na skupnem vrstnem redu ansa zil z visoko frekvenco obratov, Kolum-bijec pa je bil iz metra v meter v večjem zaostanku. Quintana je v zaključku doživel še en udarec; kakšnih 300 m pred ciljem ga je ujel Porte in se brez težav odpeljal mimo. Contador je za Froomom na koncu zaostal 2:50 minute in osvojil 11. mesto, Nibali je prišel v cilj na 21. mestu 4:25 minute počasneje kot Britanec. »Ne najdem besed. To je bilo ne- verjetno. Nisem mogel verjeti, ko sem rekel fantom, naj navijejo ritem še bolj, po radiu pa sem dobil informacije, da tekmeci odpadajo. Ekipa je opravila delo za v priročnike, opravili so res izjemno delo. To je za njih,« je dejal veliki zmagovalec desete etape. Takšna demonstracija moči je takoj vzbudila dvome, ki jih je še podkrepila izjava vodje ekipe Sky Daveja Brailsforda, da so neznani hekerji ukradli podatke o Froomejevih treningih z neprijaznimi nameni. «A Froome nikoli ni bil pozitiven na nobene testiranju,« je poudaril Brailsford. Vrstni red 10. etape: 1. Christopher Froome (VBr/Sky) 4.22:07; 2. Richie Porte (Avs/Sky) + 0:59; 3. Nairo Quintana (Kol/Movistar) 1:04; 4. Robert Gesink (Niz/Team Lotto NL-Jum-bo) 1:33; 5. Alejandro Valverde (Špa/Movistar) 2:01; 6. Geraint Thomas (VBr/Sky) isti čas; 7. Adam Yates (vBr/Orica GreenEdge) 2:04; 8. Pierre Rolland (Fra/Europcar) isti čas. Skupno: 1. Christopher Froome (Vbr/Sky) 35:56:09; 2. Tejay van Garderen (ZDA/BMC) + 2:52; 3. Nairo Quintana (Kol/Movistar) 3:09; 4. Alejandro Valverde (Špa/Movistar) 4:01; 5. Thomas Geraint (VBr/Sky) 4:03; 6. Alberto Contador (Špa/Tinkoff-Saxo) 4:04; 7. Tony Gallopin (Fra/Lotto Sou-dal) 4:33; 8. Robert Gesink (Niz/Team Lotto NL-Jumbo) 4:35; 9. Warren Bar-guil (Fra/Giant-Alpecin) 6:12; 10. Vincenzo Nibali (Ita/Astana) 6:57. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 15. julija 2015 15 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 10.30 Effetto Estate 11.30 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.05 16.40 Estate in diretta 17.50 Nad.: Legami 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 TecheTecheTe 21.20 Nad.: Cedar Cove 23.05 Roberto Be-nigni: Tutto Dante RAI2 6.00 Nad.: Lena 6.20 Nad.: Il tocco di un angelo 7.05 Serija: Le sorelle McLeod 8.30 Serija: Il nostro amico Charly 10.0013.30 Rubrike 10.50 Cronache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.0017.50, 18.15, 20.30, 0.00 Dnevnik in vreme 14.05 Film: Playda-te - Il segreto dietro la porta (triler) 15.35 Serija: Senza traccia 17.00 Serija: Guardia costiera 18.00 Šport 18.50 Serija: Il com-missario Rex 21.00 Nan.: I nostri cari vici-ni 21.05 LOL 21.15 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 23.00 Serija: Strike Back RAI3 RAI4 RAI5 13.45 La Terra vista dal cielo 14.45 India selvaggia 15.45 Film: La tenda rossa (dram.) 18.05 Novice 18.10 Memo - L'agenda culturale 18.301 tesori nascosti dell'Australia 19.45 Le meraviglie dell'art nouveau 20.40 Passepartout 21.15 I buongustai dell'arte 22.20 I predatori dell'arte perduta 23.10 Ghiaccio bollente 23.15 Glasba: Lou Reed RAI MOVIE 14.05 Film: Mine vaganti (kom.) 16.00 Film: Tiro incrociato (det.) 17.50 Novice 17.55 Film: Per favore, ammazzatemi mia moglie (kom.) 19.35 Film: Le avventure e gli amo-ri di Scaramouche (pust.) 21.20 Film: Le mie grosse grasse vacan-ze greche (kom., '09, i. N. Vardalos) 23.00 Film: Sexy Jeans - Massacro al Central College (horor) RAI PREMIUM 10.55 Nad.: Un posto al sole 11.55 19.15 Nad.: Terra Nostra 12.40 Nad.: Anita Garibaldi 13.35 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 14.05 0.05 Nad.: Chiamata d'emergenza 15.00 Aktualno: Anica - Ap-puntamento al cinema 15.05 Nad.: Il mastino 16.45 Nad.: Tutti pazzi per amore 17.40 Novice 17.45 Nad.: Batticuore 18.30 Nad.: La signora in rosa 20.05 Nad.: Ho spo-sato uno sbirro 21.20 Made in Sud RETE4 6.40 Serija: Magnum, P.I. 7.40 Nad.: Kojak 9.15 Nad.: Bandolera 9.45 Rubrika: Ricette all'italiana 10.30 20.30 Dalla vostra parte 11.3018.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Flikken -Coppia in giallo 16.35 Ieri e oggi in Tv 16.55 Film: La valle dell'eco tornante (pust.) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Agorà 10.10 Sopprimere Tognazzi e Via-nello 10.20 Film: La moglie è uguale per tutti (kom.) 11.5514.00, 18.55, 23.30 Dnevnik, vreme in rubrike 12.15 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 12.45 Pane quoti-diano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Kolesarstvo: Tour de France 2015, 11. etapa 17.15 Tour Replay 18.00 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.10 Serija: Kebab for Breakfast 20.35 Nad.: Una mamma imperfetta 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Chi l'ha visto? 13.00 18.45 Once Upon a Time 13.40 Kyle XY 14.25 The Collector 15.05 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.10 Robin Hood 15.50 The Lost World 16.35 Warehouse 13 17.15 0.00 Novice 17.20 Film: Amori e ripicche (kom.) 19.25 Star Trek: Next Generation 21.10 Extant 22.30 Film: Monsters (zf) 21.15 Film: Innamorato pazzo (kom., It., '81) 23.35 Film: Ricchi, ricchissimi... prati-camente in mutande (kom., It., '82) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Film: Il tesoro dei templari (pust.) 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 15.05 Nad.: Il segreto 16.15 Film: Amo-re sui tetti (kom.) 18.45 Igra: Avanti un al-tro 20.40 Paperissima Sprint - Estate 21.10 Nad.: Il principe - Un amore im-possibile 23.30 Nad.: Le mani dentro la citta _ITALIA1_ 6.55 Serija: The Middle 7.40 Risanke in otroške oddaje 9.30 Nad.: Smallville 11.25 Serija: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: American Dad! 15.05 Nan.: Futurama 15.30 Nan.: Due uomini e mezzo 16.20 Nan.: Camera Caffe 16.30 Serija: Royal Pains 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Wild Sun _IRS_ 15.00 Film: Zorro, marchese di Navarra (pust.) 17.05 Film: L'amica (dram.) 19.10 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Ore 10 - Calma piatta (triler., '89, i. S. Neill, N. Kidman) 23.00 Ischia Global Festival 23.20 Film: Trappola criminale (triler, '00, i. B. Affleck) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria d'estate 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Navarro 16.20 Serija: Ironside 18.05 Serija: Il commissario Cordier 20.30 In onda 21.10 Film: Havana (dram.) _lazd_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00, 19.00 Cuochi e fiamme 8.15 I menu di Benedetta 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Crossing Jordan 17.00 21.10 Cambio moglie 18.55 Dnevnik TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 12.40 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 9.00 13.00, 20.00 Dodici minuti con Cristina 12.30 Italia economia e prometeo 13.1517.55, 20.25 Oggi e 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 19.00 Trieste in diretta 20.15 Happy Hour 21.00 Azzurro Italia 23.30 Perle d'arte _LAEFFE_ 10.4518.45 Bourdain: Cucine segrete 12.50 Il cuoco vagabondo 14.50 Il re dello street food 16.00 Silvia, pepe quanto basta 16.35 Jamie: Menu in 15 minuti 19.50 Novice 20.00 Citta nascoste 21.05 Nad.: Moby Dick 22.45 Film: Ragione e sentimento (dram.) _CIELO_ 12.15 13.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.1515.15 MasterChef Italia 16.15 Buying & Selling 17.15 Case in rendita 18.15 Fratelli in affari 19.15 House of Gag 20.15 Duck Dynasty: buzzurri e bizzarri 21.10 Junior MasterChef USA _DMAX_ 12.30 19.30 Banco dei pugni 13.20 20.20 Recupero crediti 14.10 Quando meno te lo aspetti 15.05 Cacciatori di fantasmi 15.55 Texas Tarzan 16.50 A mani nude nella pa-lude 17.45 Top Gear 18.35 Fuori di veranda 21.10 World's Top 5 22.55 Mega navi 23.45 Video del tubo SLOVENIJA1 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 9.20 Kviz: Vem! 9.45 Nan.: Danes dol, jutri gor 10.25 Slovenski pozdrav 11.50 Dok. film: Kolo -Pesem za Matijo Jamo 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.30 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.25 Dok. serija: City Folk 15.10 Pod drobnogledom 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 22.50 Poletna scena 17.25 Dok. serija: Zdravje Slovencev 17.55 Novice 18.00 Risanke in otroške serije 18.20 Nad.: Vrtičkarji 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Nerodna tajnica (kom.) 22.00 Odmevi 23.20 Nad.: Strasti 23.50 Poletna SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 8.55 Risanke in otroške odd. 8.35 Zgodbe iz školjke 9.05 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 9.45 19.05 Točka 10.25 Dobro jutro 12.25 Slovenski magazin 13.15 Dok. film: Mount Everest 14.45 0.25 Kolesarstvo: dirka po Franciji, vključitev v prenos 17.20 Dok. serija: Na vrtičku 17.45 Nan.: Začnimo znova 18.15 Potopis: Avstralija na slovenski način 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Poletni koncert iz Schonbrunna 2015 21.35 Nan.: Se zgodi 22.10 Film: Vrtnica (dram.) _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.35 22.15 Castrocaro 2015 15.05 Istrska potovanja 16.00 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 16.30 Vrt sanj 17.20 Istra in... 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Slovenski magazin 20.00 Najlepše besede 20.30 We-bolution 21.00 Boben 22.45 Folkest 2011 23.35 Arhivski posnetki _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.35 10.30, 11.40 TV prodaja 8.5017.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.45 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 12.10 Enostavni obroki Rachel Allen 12.40 MasterChef Slovenija 14.00 20.00 Serija: Kar bo, pa bo 15.05 Nad.: Dubrovniška zora 17.00 18.55, 22.45 Novice in vreme 21.00 Film: Grozljiva jasa (triler, '04, i. R. Redford) 23.20 Serija: Mentalist _KANAL A_ 7.00 18.00, 19.45 Svet 7.55 11.05 Pazi, kamera! 8.40 12.10 Serija: Vzgoja za začetni- S d 15 . ,.. VREDNO OGLEDA 71 Sreda, 15. julija - U Slovenija 2, ob 20. uri Poletni koncert iz Schonbrunna 2015 Režija: Henning Kasten Nastopajo: Dunajski filhar-moniki in Zubin Mehta Med znamenite poletne kulturne dogodke, ki se med junijem in septembrom odvijajo širom po Evropi, spada prav tudi koncert v čudovitih grajskih vrtovih palače Schonbrunn na Dunaju, ki je tudi eden najbolj priljubljenih glasbenih dogodkov na prostem na svetu. Dunajski filharmoniki na njem igrajo že enajst let: od julija 2004. Dogodek predvaja več kot 70 televizijskih hiš. Dirigent letošnjega koncerta bo Zubin Mehta. ke 9.05 Risanke in otroške oddaje 10.50 11.55, 12.40 Tv prodaja 10.55 Serija: Vzgoja za začetnike 13.10 Film: Izgubljeno zaupanje (triler) 15.00 Film: Smrtonosno orožje 1 (akc., '87, i. M. Gibson) 17.10 Serija: Vohun v nemilosti 18.55 Serija: Mentalist 20.00 Film: Ameriška pita 4 (kom.) 21.45 Film: Bumerang (kom., '92, i. E. Murphy) PLANETTV 10.45 Nad.: Ljubezen in kazen 11.45 Tv prodaja 12.15 Film: Materina izbira (dram.) 13.55 Nad.: Sulejman Veličastni 15.55 Ellen 16.50 Nan.: Prijatelji 17.20 Bognedaj, da bi crknu televizor 18.15 Film: Ko se krešejo iskrice (kom.) 20.00 22.20 Danes 20.30 Film: Najboljši oče na svetu (kom.) 22.35 Nan.: Ujeti pod kupolo 23.25 Nan.: Seks v mestu RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Patrizia Jurinčič in Romeo Gre-benšek; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Srečanje z Oskarjem Kjudrom; 12.15 Operetne promenade; 13.20 Zborovska glasba, sledi Music box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val: V studiu Valentina Sancin in Jernej Šček; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Antonia Arslan: Pristava škrjančkov - 16. del, sledi Music box; 18.00 Odporni-štvo v ženskih očeh, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Poletna promenada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jamcoast radio; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.00 La valigia della vacanze; 9.35 Appuntamen-ti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 11.35, 14.35, 18.00, 19.00, 23.00 Glasba; 11.00, 21.00 L'argomento; 13.00, 22.00 Il cammi-no del Nord; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00, 17.35 E... state freschi; 17.00 Playlist; 20.00 Album Charts; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 6 Sreda' 1S- julija 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Danes bo večinoma jasno. Popoldne se bo v gorah pooblačilo in bodo možne krajevne nevihte. Večinoma sončno bo. Popoldne ali zvečer lahko predvsem v severni Sloveniji nastane kakšna nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, ob morju okoli 21, najvišje dnevne od 28 do 34 stopinj C. Jutri bo delno oblačno, zaradi česar bo še bolj soparno kot v prejšnjih dneh. Pihal bo rahel veter. Popoldne bo v gorah spremenljivo s krajevnimi padavinami. Jutri bo sončno z občasno spremenljivo oblačnostjo in še bolj vroče. Popoldne ali zvečer bodo posamezne vročinske nevihte. 2000 m...........14 2500 m...........10 2864 m............6 UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 9 in v gorah 10. Begunci so dobrodošli Ban Ki Moon: Na poti sveta brez aidsa BEOGRAD - Madžarske oblasti so v ponedeljek začela z gradnjo štiri metre visokega obzidja vzdolž 175 kilometrov dolge meje s Srbijo. Z zidom naj bi preprečili prehod beguncev čez njihovo ozemlje po tako imenovani balkanski poti preko Turčije, Grčije, Črne Gore in Srbije. »Nekatere države se zapirajo v ograjen prostor, ne morejo pa ograditi Srbije, ki je odprta država,« je pobudo komentiral srbski premier Alek-sandar Vučič (na sliki ANSA). Dodal je, da so begunci v Srbiji dobrodošli. »Lahko se sramujemo samo lastnih dejanj, ne pa dejanj drugih,« je povedal Vučič, ki bo jutri obiskal nov sprejemni center za begunce v Preševu. ADIS ABEBA - Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon trdi, da je svet na poti v generacijo brez aidsa. Program ZN za boj proti aidsu (Unaids) je namreč sporočil, da se je število novih okužb z virusom hiv v zadnjih 15 letih zmanjšalo za 35 odstotkov. Čeprav terapija, ki so jo uvedli leta 1996, virusa ne ozdravi, daje dobre rezultate. Število novih okužb se je s 3,1 milijona pred 14 leti zmanjšalo na dva milijona v letu 2014. V istem obdobju se je število okužb pri otrocih zmanjšalo za 58 odstotkov. Prav tako se je število smrti zaradi aidsa od vrhunca leta 2004 zmanjšalo za 41 odstotkov. Na svetu trenutno živi 36,9 milijona ljudi z virusom hiv, od tega jih ima 15 milijonov dostop do zdravil. vesolje - Sonda New Horizons letela mimo zadnjega še neraziskanega planeta našega osončja Mali Pluton je večji WASHINGTON - Sonda New Horizons je včeraj letela mimo Plutona. Kot so sporočili iz ameriške vesoljske agencije Nasa, se je pritlikavemu planetu na robu našega osončja najbolj približala ob 13.49 po srednjeevropskem času, ko je s hitrostjo 49.300 kilometrov na uro letela 12.430 kilometrov nad njim. Kovinska sonda v velikosti manjšega klavirja, polna najrazličnejših instrumentov, je zbrala podatke in snemala fotografije o Plutonu, o katerem za zdaj vemo zelo malo. New Horizons se je tudi na 29.000 kilometrov približala največji od petih Plutonovih lun, Haronu. Strokovnjaki so prve zgodovinske podatke dobili šele ponoči po našem času. Prvi «klic domov» je sonda opravila ob 22.20 po srednjeevropskem času, signal pa je do znanstvenikov predvidoma potoval pet ur. Pluton je dolga leta veljal za najbolj oddaljeni planet v našem osončju, leta 2006 pa so ga prekvalificirali v pritlikavi planet. Šele zdaj, ko se mu je sonda dovolj približala, je znana njegova velikost, in sicer ima premer 2370 kilometrov, kar je nekaj več kot so mislili. Nekoliko večji obseg pomeni, da je Plutonova gostota nekoliko manjša od dosedanjih izračunov in da ima v središču še več ledu. Sonda je že pred dnevi zaznala «polarno kapo» iz ledu ter dušik, ki se iz Plutonove atmosfere razliva v vesolje. Prvič so opazili tudi svetlo srča- Pluton, ki so ga idkrili leta 1930 ima premer 2370 kilometrov, kar je nekaj več kot so do zdaj mislili strokovnjaki ansa sto obliko zraven temne pege, znane kot kit. V prihodnjih dneh je pričakovati še več podrobnosti, tako da bodo znanstveniki lahko izračunali tudi višino gora na Plutonu. Videli bodo tudi sončni vzhod V Cernu potrdili obstoj pentakvarkov ŽENEVA - Raziskovalci Evropskega centra za jedrske raziskave (Cern) so s pomočjo pospeševalnika delcev potrdili obstoj pentakvarkov. Gre za obliko osnovnih delcev snovi, ki so jih doslej opisovali le v teoretskih modelih fizike osnovnih delcev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. «Pentakvark ni običajen delec,» je pojasnil tiskovni predstavnik LHC Guy Wilkinson. «Dokazuje, da se kvarki, torej osnovni in nedeljivi gradniki protonov in nevtronov, združujejo v vzorcu, ki ga kljub 50 letom poskusov doslej še nismo opazili,» je dodal. Pentakvark je sestavljen iz štirih kvarkov in antikvarka. Obstoj pentakvarkov so skušali potrditi že več let, a brez uspeha. Odkritje je omogočila nedavna posodobitev velikega hadronskega trkalnika (LHC). V njem je namreč po besedah znanstvenikov moč iskati pentakvarke pod številnimi različnimi koti. «To je tako, kot bi v prejšnjih poskusih delce iskali v temi, z LHC pa podnevi in pod več koti,» so sporočili iz Cerna. Obstoj kvarkov je prvič omenjal ameriški znanstvenik in Nobelov nagrajenec za fiziko Murray Gell-Mann v 60. letih prejšnjega stoletja. in zahod za Plutonom, dobili popolno sliko pritlikavega planeta in njegovih petih lun ter preučili prah na robu sončnega sistema ter v atmosferi okoli Plutona in njegove največje lune Haron. Podatki o Plutonu naj bi pomagali tudi najti odgovore o izvoru Zemlje ter o tem, ali bi bilo tudi drugod možno življenje. «Plutonov sistem je fosilni ostanek začetka našega sončnega sistema,» je poudaril vodja znanstvenih misij pri Nasi John Grunsfeld. «Ugotovili bomo, od kod izviramo,» je povedal prvi mož misije New Horizons Alan Stern. Zgodovinski dosežek je zaokrožil prvo veliko obdobje raziskovanja Osončja - Nasine sonde so pred tem že letele mimo Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana in Neptuna. Sonda nadaljuje svojo pot v vesolje, podatke o Plutonu pa bo pošiljala na Zemljo še nekaj mesecev. Naslednja razburljiva postaja je Kuiperjev pas, ki naj bi imel več tisoč majhnih ledenih planetov. himalaja Rešili slovenskega alpinista LJUBLJANA - Alpinistična odprava Karakorum ski - Gašer-brum 2015, katere član je tudi Da-vo Karničar, ki namerava smučati z enega od osemtisočakov, se je znašla v težavah. Člana odprave Roka Dečmana je na višini 6000 metrov obšla slabost, posredovati je morala pakistanska vojska, ki je s helikopterjem rešila alpinista. Po podatkih Planinske zveze Slovenije, pod okriljem katere poteka odprava, so Dečmana iz baze odpeljali zaradi splošne oslabelosti, kombinacije višinske bolezni, driske in dehidracije. Gre za simptome, ki so na odpravah stalnica. Alpinista so prepeljali v bližnji Skardu, njegovo stanje pa naj bi bilo stabilno. Drugi člani odprave so dobro in vzpon nadaljujejo. Skupni cilj odprave je vzpon na Gašerbrum I ali II, vodja odprave Karničar pa namerava tudi smučati z enega od osemtisočakov. Ta odprava je sicer pripravljalna odprava na veliki Karničarjev podvig, ki ga načrtuje v prihodnjem letu, ko namerava smučati z vrha K2, z veličastnimi 8611 metri nad morjem druge najvišje gore sveta takoj za Mount Everestom. To ni bilo prvo reševanje Slovencev v Himalaji. Avgusta leta 2005 sta pilota pakistanske vojske iz južne stene osemtisočaka Nanga Parbat rešila slovenskega alpinista Tomaža Humarja, ki je pri samostojnem prvenstvenem vzponu obtičal v steni. Pakistanska pilota je nekdanji predsednik republike Janez Drnovšek odlikoval z zlatim redom za zasluge.