Poštnina plačana v gotovini. Maribor, torek 28. decembra 1937 Štev. 294. Leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo iu uprava: Maribor, Grajski trg 7 f Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri t Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. št. 11.409 JUTRA’ 99 Sociologija delavca in kmeta V nedavnem uvodniku smo razčlenili vodilne misli ob knjigi »Sociologiji inteligence«, ki jo je spisal znameniti češki družboslovec inž. Arnost B 1 a h a. Te dni pa je izšla druga izdaja njegovega silno aktualnega spisa »Socologie sedlaka a delnika* (t. j. Sociologija kmeta in delavca), ob katerem razbiramo jedro perečih razmišljanj pomembnega češkega sociologa in pisatelja. Izvrševanje poklica vtiska svoj viden pečat oblikovanju človeške osebnosti ter njegovim morfološkim, duševnim in nrav nim potezam. Tako tudi pri delavcu. Način dela samega in z njim združenega gmotnega stanja pa ustvarja v vrstah' delavstva več podtipov. Proces osamosvojitve in racionalizacije je oblikoval v delavstvu razredno zavest in je sprostil delavske'duše. Radi neugodnih življenjskih okoliščin, slabega stanovanja, nizkega življenjskega in prehranifnega standarda se je v smislu ugotovitev, inž. Bla-he zradikaliziralo razmerje delavstva do obstoječe družbe. Nič ni bilo v njegovem Tatarescu poda BUKAREŠTA, 28. decembra. Havas poroča: Kralj Karol II. je po božičnih praznikih sprejel predsednika vlade Tataresca v daljši avdienci. Krožijo gla-, sovi, da bo Tatarescu podal ostavko in da mu bo sledil šel liberalne stranke Gonstantin Bratianu, ki bo lahko dosegel sporazum z narodno caranistično stranko. Kralj Karo! II. je imel sinoči daljši razgovor s poveljnikom četrtega armadnega zbora generalom Antonescom in pa z Gogo, voditeljem krščanske stranke. Ti razgovori so se nanašali predvsem na nOvo politično situacijo, ki je nastala radi tega, ker ne razpolaga Tatarescu v parlamentu s potrebno 40% večino. * Roosevelt v Sodi s itusti WASHINGTON, 28. decembra. Državni tajnik za pravosodstvo Jackson je v nekem govoru dejal, da bi bil gospodarski položaj v Združenih državah ameriških mnogo boljši, če bi trusti industrijcev '.n veletrgovcev ne ogrožali nove ekonomske politike prezidenta Roosevelta. In-dustrijci in veletrgovci dvigajo cene svojim proizvodom brez stvarnih razlogov, samo da preprečijo uveljavljanje Rooseveltov socialnih zakonov. Če bodo indu- Zivljcnju vrednot, kakor je n. pr. interes .strijci in veletrgovci nadaljevali dosedana delu in družbi, prijetno rodbinsko živ- jin.jo politiko, potem bo vlada primorana, Ijemje, materialne dobrine itd., ki bi ga da zviša davke in da na ta način zmanj-tesneje spojile z okolico ter družbo, in ki! §a industrijeem in veletrgovcem njihove oblikujejo neke vrste čustveni individua- nelegalne dobičke. Razen tega bo vlada intervenirala v korist delavcev povsdd tam, kjer dvigajo industrijci cene proizvodom, pa istočasno ne zvišujejo plač. Združene države "ameriške se nahajajo pred novo ekonomsko depresijo. To zatrjujejo Rooseveltovi nasprotniki, ki hočejo na ta način predočiti ameriški javnosti, da je vzrok nove ek-oraomske depresije Rooseveltova gospodarska in socialna politika. Cilij Rooseveltovih reform je, da dobi Amerika novo socialno zakonodajo. Ameriški delavec mora biti zaščiten pri svojem delu, njegovo delo se mora plačati 9 polnim merilom, saj ostane industrijeem in veletrgovcem navzlic temu še zelo mnogo. Če bodo nadaljevali s svojo dosedanjo politiko, potem se ne smejo čuditi, če ne bo imela vlada z njimi nikakšnih obzirnosti več, ampak bo znala izvesti svoje načrte tudi proti njihovi volji. y»ma v fiesti O tern je prav dobro informiran italijanski zunanji minister, ki bo avstrijskim in madžarskim državnikom točno poročal o teh razgovorih. Tudi o problematiki, ki je nastala radi izstopa Italije iz Društva narodov, bo govora. Zelo važen bo tudi oni del posvetovanj, ki se nanaša na gospodarski sistem držav rimskih protokolov, ki ga hoče Italija sedaj po zbližanju z Jugoslavijo- spremeniti. fapmski apetit: Se Citt$taH m HatUm ližem. Brez slednjega in brez umstvenega individualizma je delavstvo zaplulo v neko osredje idealov in interesov, ki so daleč stran od ostale družbe, od katere so oddaljevali delavstvo še razni zunanji vplivi, zlasti socialna krivičnost, ki je silno zagrenila delavčevo dušo. Inž. Blaha se v nadaljnjih _ izvajanjih j BUDIMPEŠTA, 28. decembra. V tuk. toplo- zavzema za nov delavski tip, ki naj diplomaticnih krogih se povdarja pomen bi našel poti do drugih stanov in ki naj konference predstavnikov držav rimskih bi dosedanji negativizem nadomestil s j protokolov, ki bo v dneh 10. do 12. jan. pozitivnostjo. Splošna demokratizacija, p.0.me.n je tem večji, ker so od‘zadnj;h ki naj si utre veljavo tudi v obratih, etic- - dUnajSkih posvetovanj v novembru pre-na povzdiga industrije klešeta ^ ta novi j teklega leta nastopili silno važni zunanje-tip delavca, ki se ponekod že izživlja v ; politični dogodki. V* Budimpešti bodo raz boljšem materialnem stilu delavskega pravljali o položaju v Podonavju, pa tudi življenja. Razlike, ki so predstavljale pre- 0 konferenci med Hitlerjem jn Halifaxom. pad med delavstvom in ostalo družbo, se ob vsebolj prodirajočem socialno gospodarskem uravnovešenju vidno razmikajo, v resnični demokraciji (pisec ima v ; vidu predvsem čehoslovaško republiko)! , pa se upošteva delavstvo kot osrednji ži-1 ŠANGHAJ, 28. decembra Japonci so Vee vsega družbenega zanimanja. zavzeli Cinan, prestolnico pokrajine oan- Osnovna sociološka poteza kmetstva |tung in prodirajo proti Cigtauu. Amenski pa je njegovo razmerje do zemlje. Kme- državljani so se z amenskmfi vojnimi lu vtiska največjo tipološko značilnost | Miami že odpeljali iz Cigtaua v Šanghaj, njegovo »zemeljski duh«, ki ves navdaja t poročila pravijo, da sc je sedaj kmetovo bistvo. Ni namreč samo kmet oni činitelj, ki kleše zemlji njen obraz in podobo. Tudi zemlja prepaja kmeta, ga oblikuje, »obdeluje«, kleše, Duh zemlje je, ki vpliva na kmeta in mu stvarja življenjske, duševne in nravne značilnosti. STuino s^e!T fnaaSm, tStoS|. PARIZ 28. decembra Na kongresu Isti m socialisti. Takšna fuzija bi zajamči-zemlio. ki jo orje in koplje. V teh izvir- kon,u"lstlcI>e stranke v Arelu so se go- la marksizmu v-ladstvo v Franciji, kih se preliva kmetovo močno razvito |vorn,kl zavzemali za fuz«° med komuni-1 stanovsko čustvovanje, ki predstavlja v* nasprotju z delavčim nerazvitim čustvenim individualizmom dušeslovno silnic0 kmetstva. Nepopače-nost, nepretiranost te „ ,, poteze nam nudi najprirodnejši tip kmeta. BUDIM1 ESJA, -8. decembra. 1 roblem Kmet-skopuh, kmet-zeleitoc, kmet-bahač volilne reforme bo obravnaval parlament so le degenerativne oblike kmetstva. dne 30, decembra. Kakor znano gre re-Spreminjajočc se gospodarske metode, forma v smeri večjega uveljavljanja do-beg z dežele, višji življenjski in potreb- mokratičnili principov. Predsednik vlade nostni standard, rastoča potreba izobraz- 'l .iimiiimm—nwmwiamri»^-be, penetracija zadružništva, vsi ti pojavi, Slej ko prej zija med mestom in vasjo ustvarjajo v kmetstvu in njegovem niti- precejšen prepad. To nasprotje med terialnem življenjskem stilu povsem no- urbanizmom in ruralizmom pa je mo-ve oblike. Danes pronica v naše kmet- goče po mnenju inž. Blahe premostiti le stvo pretežno civilizacija, dočim je pra- s takozvanim rurbanizmom, ki naj zdru- ugotovilo, da so izgubili Kitajci pri nan-kinških borbah 34.000 mož, razen tega 468 raznih topov in 400 težjih strojnic. Pri Macau so se pojavile japonske križarke in rušilci. To daje slutiti, da pripravljajo Japonci ofenzivo na Kanton. Meiptavtia seftmia sim m somtistov Miha sefoma na Modmeskm Darany je imel številna posvetovanja z raznimi politiki iu mu je predložil več predlogov vo-dja stranke malih kmetov Tibor Eckhardt. va kultura, ki jo je mogoče le doživeti, žuje posrečene poteze obojestransko leo-močno zanemarjena. ristnih odlik. Kmet sc sicer lahko po- meščani in pod vplivom sodobne racionalizacije prelevi v nek novi tip, vendar pa prepušča inž. Blaha vodstvo narodne in državne celote mestu, ki naj vodi v »harmonijo duha in tvaroosti, prirode in kulture«. Odprava konkurza. Konkurz, ki je bil razglašen o imovini Franca Dovečarja, trgovca v Mariboru, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa. Prav tako se odpravlja razglašeni konkurz o imovini Franca Hojnika, trgovca v Mariboru, ker se je sklenila prisilna poravnava. Prekinitev kliringa tudi z Italijo. Dne 12. januarja 1938 se sestane v Beogradu stalni jugoslov. italijanski gospodarski odbor, ki bo razpravljal predvsem glede ukinitve kliringa med Italijo in Jugoslavijo. Po vesteh iz Beograda se bo naj-brže kliring med obema državama likvidiral in bi prešli k svobodnemu plačilnemu prometu. Naše klirinške terjatve na-pram Italiji znašajo do danes okoli 75 milijonov dinarjev. Kontrola prodale jekla. Ministrski svet je izdal odlok, v smislu katerega se izvoz jekla iz Jugoslavije stavlja pod državno kontrolo. 100 milijon dinarjev bo dala DHB na razpolago sanitetnemu fondu, ki se bo uporabil za nove zdravstvene investicije. Skrajšanje potovalnega časa na progi Beograd - Zagreb in sicer od dosedanjih 6.30 do 7 ur na največ 5 ur se bo dosegel z rekonstrukcijo omenjene proge, ki se bo izvršila pomladi leta 1938. Na novi progi bodo vozili vlaki s hitrostjo 90 do 100 km na uro. Poravnalne zadeve. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Anice Lužni->kove, trgovke na Pragerskem. Prijavni rok do 18. januarja .poravnalni narok dne 26. januarja prj sreskem sodišču v Slov. Bistrici. 900 milijonov dinarjev znaša aktivnost naše trgovinske bilance v 11 mesecih 1. 1937. V primeri z lanskim letom je letos vrednost našega izvoza v 11 mesecih narasla za 1895 milijonov ali za 50.4%, vrednost uvoza pa se je v istem času dvignila za 1111 milijonov ali za 30.5%. Zmanjšanje produkcije tobaka v Jugoslaviji. V letu 1938 bodo sadilci tobaka v smislu razglasa uprave državnih monopolov smeli zasaditi le 1.292 milijonov rastlin, to je za 188 milijonov ali 14.5% manj kakor v letošnjem letu. Francija ostane klirinška država. Finančni minister je izdal odlok, da se ima počenši s 1. januarjem 1938 Francija skupno z Alžirjem smatrati za klirinško državo in da se imajo zato tudi pri njej izvajati določila prejšnjih odlokov finančnega ministra z dne. 1. julija lanskega leta in 15. januarja t. 1., po katerih je za uvoz blaga v te države potrebno poprejšnje dovoljenje za uvoz izplačilo. Vejikovški trg minulega tedna. Na živinski trg so prignali 2 bika, 41 volov, 5 mladih volov. 97 krav, 2 telici, 6 svinj, 42 prašičev. 36 plemenjakov in 28 ovac. Cene se niso spremenile. — Na blagovnem trgu so bile sledeče cene: Jajca 18— 19, kokoši, stare 2.50—4.00 mlade 2—3.50 S za komad. Surovo maslo 3.60—1.00 S, pšenica (100 kg) 39, rž 32, oves 27, proso 22, ječmen 26, ajda 30, konoplja 28 S. Če v kleti plesni, je temu kriva vlaga, ki običajno izhaja iz vlažnih tal. So kleti, katerih stene so sive od plesnobe. ki se loti vseh v kleti nahajajočih se predmetov. Kako si odpomoremo? Najuspešnejša obramba pred plesnobo je zračenje in sprememba zraka. Svežemu zraku je treba omogočiti dostop v zaduhli prostor najboljše s pomočjo zračnih ventilatorjev ali dovajalcev. Zračne odprtine obdamo z mrežo, da nam ne uhajajo v kleti miši in drugi slični ptiči. Ne pozabi naročnine! PMetki Tomisiavgrad Občinske volitve so se vršile preteklo nedeljo tudi v Tomis la vgradil na Hrvaškem, kjer je Združena opozicija dobila 2000 glasov, /,'■■ r" * <»- Posledice V »Slov. besedi« beremo: »Posledice se kažejo. Iz načelstva ljubljanske Zadružne zveze je bil izbrisan dr. Jakob Mohorič, ki je podpisal znani letak o od* cepitvi starih pristašev SLS od sedanje JRZ na njegovo mesto pa je bil vpisan dr. Žitko, voditelj »slovenskih fantov«. Konjiška politika V »Novi dobi« št. 51 beremo: »Izpre-obrnjenje... Pred meseci so časopisi JRZ pisali o tukajšnjem tovarnarju Lau-richu in njegovih ljudeh. Nič dobrega se ni slišalo v teh listih o tem tovarnarju. V zadnjih časih je pa imel Laurich precej obiskov od gospodov, ki grmijo in oblačijo v Konjicah. V soboto pred volitvami je bil več ur na sreskem načelstvu. Ko se je vrnil v tovarno, je naročil delavcem, da morajo v nedeljo na volišče. Koliko je delavcev, nam ni znano, vemo pa, da sta se obe delavski organizaciji hvalili, da ima vsaka nad 100 članov. Torej je v tovarni nad dvesto vo-lilcev. V nedeljo smo že zjutraj opazili na volišču samega g. tovarnarja in njegove nečake.« Terezija Neumannova »Kmet. list« poroča v št. 51: »Johanca iz Vodic. Naši kmetje, še bolj pa naše pobožne, zlasti starejše kmetice, s*e go tovo še spominjajo, če ne drugače pa iz pisanja, najboljšega katoliškega tiska, da živi v kmetski vasi, imenovani Konners-reuth na Bavarskem, kjer se čudeži prav pogosto dogajajo, neka Terezika Neumann, katera je bila tudi pri nas češče-na in že na pol oficielno proglašena, dasi še živa in tudi zdrava, za neke višje vrste svetnico. Sed?' pa ljudje božji, čujte in strmite, kaj piše o tej »komedijontar-ci« tamošinje skofijsko glasilo »Kirchen-zeitung«, ki izhaja v Regensburgu. Tam stoji zapisano po več ko desetih letih farbanja tole: »Terezija Neumannova zatrjuje, da ni imela v dobi zadnjih deset let v ustih niti trohice hrane in da že iKkaj let ni popila niti kapljice kake tekočine. Cesto so že bili izraženi dvomi, je-li to res in ni-fli to prevara ali samoprevara. Dvomom more napraviti konec samo nova, po zdravnikih izvedena preiskava. Škofijski ordinariat je zato že ponovno pozval rodbino Neumannovo, da bi dovolila tako preiskavo. Tej zahtevi so se pridružili vsi bavarski škofje. Toda njen oče je to do sedaj odklanjal ali pa stavil nemogoče pogoje. Z ozirom na to ne morejo cerkveni uradi prevzeti nobene odgovornosti ne za to, da bi Terezija Neumannova dejansko ne užila nobene hrane, kakor tudi ne za noben drugi izredni dogodek v Konnersreuthu. Dokler torej nova preiskava jasno ne do-zene dejanskega stanja, ne bodo več iz-dajana dovoljenja za po,sete pri Tereziji Neumannovi. Literarni spori o tej stvari naj prenehajo. Predvsem pa je treba opustiti čudežne in nepotrjene zgodbe, ki jih vsebuje Konnersreuthski almanah.« Kaj pravite- kmetje? Ali ni to lumparija najnižje "vrste? Ali ni to skrunjenje naših religioznih čustev, da se v dobi prosvet-Ijenosti človeške družbe pojavljajo v njej taki parasrti? Ali se vam ne zdi ta goljufija, ta vnebovpijoči greh sličen onemu, ki ga je leta 1909/1910 na sličen način in pod sličnimi okoliščinam] uprizo-• rila na račun našega lahkovernega kmetskega ljudstva lahkoživka z ozadiem Johanca iz Vodic?« Utnnkijii angieške politične zgodovine IVfftstofi Churchill: Pogled za kulise Pobreški „onkli" in „onklčki" »Del. politika« piše v št. 101: »Pobreški »onkli«. Nek član naše občinske uprave je v svoji duhovitosti krstil vodjo Pobrežanov za »onkla«. Stric ali striček eno ali drugo se imenitno sliši. Ko je bil naš onkl še socijaKst, smo mu pravili »sodrug«. Časi so se pa rzpremenili. Naš sodrug se je prelevil v pobožnega služabnika in sedaj ga diči prekrasno ime »onkl«. Včasih smo rekli avtonomističnim SLSarjem »slovenski tigri«, odkar M. VVINSTON CHURCHILL ^Nedavno je izšla v Londonu knjiga »Great Contemporari^s« (Veliki sodobniki), ki jo je napisal VVinston Churchill. Nek praški list je že objavil izvlečke iz poglavij, ki so posvečena Neangležein. Tukaj pa je priobčenih nekaj mest iz oddelkov, ki obravnavajo britanske politike. Churchill o še živečih državnikih ni hotel pisati: zato so tukaj upodobljeni samo liki iz zgodovine. Churchill je vse te može dobro poznal: to daje njegovim opisom posebno barvenost. MOŽ. KI JE MNOGO VEDEL. Churchill pravi, da je lord Rosebe-r y (liberalec, 1892—1894 minister za zunanje zadeve, do 1898 vodja svoje stranke) vedel mnogo reči, ki so jih drugi angleški in ameriški državniki doumeli baje šele med in po pariških posvetovanjih. Češkoslovaška in Jugoslavija, ki ju takrat še ni bilo, sta pomenili zanj že tedaj živo stvarnost. Ko sta se Anglija in Francija 1903 zvezali in ko je vsa an Sleška javnost ta dogodek slavila kot znamenje in jamstvo za mir — ker se je Nemčija čutila radi tega obkroženo — je edinole Rosebery povzdignil svoj svarilni glas. Javno je rekel: »...vodi prej do vojne kakor k miru«, zasebno pa: »na ravnost v vojno«. VOJNA TOVARIŠA SE POGOVARJATA ... Zanimivo je Churchillovo pripovedovanje o angleško-francoskem razmerju v svetovni vojni. Kakor med Avstrijci in Nemci, tako je prišlo tudi med Francozi in Angleži do nesoglasij. Francoski general La n rezač — pripoveduje Churchill — ni angleškega glavnega vojnega stana posebno cenil in je po vsem videzu smatral, da uživa maloštevilna angleška vojska privilegij, ker sme Franciji pomagati. Strašno mu je šlo na živce, ker je pa je 'duhoviti član sedanje občinske uprave izumil ime »onkl«, pa bo najbolje, da nazivamo vse izvoljene kar povprek »onkle«. S tem bi bilo vsem ustreženo. Pa vendar se še najdejo v Pobrežju nezadovoljneži, ki jim tudi «onkl« ne more ustreči. Le-te pa tolažimo s tem, da še Bog ni za vse. Princip pa je. da je za večino, pa naj bo ta večina še tako dvomljiva, kakor je baš naša. Rdeči obroč okoli Maribora je zlomljen, kot trobenta JRZ časopisje, spomini na stare čase in prejšnje ljudi pa so ostali. Barvo so sicer i z p r e m e n i I i, ljudje pa jih vkljub temu še poznajo in se povprašujejo, če nj ta in ta »onkl« bivši sodrug. Staramo se, treba je skrbeti za blagor duše in pozabiti na posvetno kraljestvo, zato ni čuda, če se naše veličine iz prejšnje dobe umikajo mlajšim generacijam, ki po dvojno izpopolnjujejo vrzeli, ki so jih napravili »onkli« in »onklički«. Našim radovednim bralcem pa bomo ob priliki postregli z ginljivo, resnično anekdoto iz pobreškega življenja velikih -»onklov«. Prosimo malo potrpljenja.« angleški vrhovni poveljnik sir John F r e n c h francoščino nemilo mrcvaril. French se pri francoščini res ni kdo ve kaj potrudil; vsako francosko besedo je po stari angleški navadi izgovoril, kakor da bi bila angleška. Pri svojem prvem pogovoru z Lanrezacom ga je vprašal, ali bodo po njegovem mnenju Nemci poskušali prekoračiti reko Mezelo pri Huyu. Besedo »Huy« .pa je izgovoril po angleškem načinu kot »Hoj«. Generalu Lanre- zacu se že vprašanje samo ni zdelo posebno duhovito, prečudna izgovarjava pa ga je tako razburila, da je svojemu vojnemu tovarišu v precej žaljivem tonu odgovoril: »Kaj še, Nemci so vendar prišli k Mozeli samo zato. da bi ribe lovili.* NI HOTEL SODELOVATI. Lepo pripoveduje Churchill, kako je miroljubni liberalni državnik John Mor-1 e y ob izbruhu svetovne vojne izstopil iz vlade. Churchill, ki je bil takrat tudi prvi pomorski lord, ga je poskušal pregovoriti, naj ostane na svojem mestu. Morley pa mu je dejal: »Za vojno vlado sem sploh ne uporabljiv; bil bi vam samo na poti. Če se moramo boriti, potem je m LORD BALFOUR treba storiti to z enodušnim prepričanjem. Zame pa pri takih zadevah ni prostora.« — »Mirno in skoraj veselo se je umaknil od nas,« tako poroča Churchill, »da ne bi niti z besedo niti s kretnjo motil svojih starih prijateljev in da bi svojemu narodu ne bil v breme. Zanj, za njegovo ime, za veliko dobo in za svetovni nazor, ki je bil v njem poosebljen, je bilo pač bolje da je, čeprav brez uspeha, nastopil proti bližajočemu se zlu in da je dvignil svojo roko kakor v protest. Stari svet s svojo kulturo in vrednotami, s svojimi hierarhijami in tradicijami, s svojimi kvalitetami in oblikami, je zaslužil svojega borca. Ta svet je bil obsojen na propad, kljub temu pa je imel svojega zastavonošo.« MAČJI RALFOUR. Opisovanje Balfotirja, o katerem govori najdaljše poglavje, tvori najsijajnejši oddelek te knjige. »Hodil je od kabineta do kabineta, od ministrskega predsednika, ki se je zanj toplo zavzel, k člo- ■ veku, od katerega je čul o sebi najhujšo kritiko, hodil ja kakor mogočna, pa ljubka mačka, ki previdno stopa čez prilicno blatno cesto in se pri tem ne umaže.« 0 tem možu pripoveduje Churchill številne male prigodbe. »Nekoč sem v poslanski zbornici videl prav divji prizor. Nek ir- Ali ste že voščili svojim strankam in odjemalcem veselo in srečno Novo leto Opustitev vsakoletne tradicije novoletnega voščila bi utegnila zbuditi rahlo zamero pri strankah in odjemalcih. Samo par dni časa je se do tega. Naj" lažje storite to s kratko, ceneno objavo novolet* nega voščila v našem listu. Novoletna številka, ki izide v povečanem obsegu in večji nakladi, ostane tri ani v rokah čitateljev in naročnikov, tako da je oddolžitev notom novoletnega voščilCL v tej obliki najhitrejša, naj učinkovitejša ter najet* nejša. Uprava „Večernika“ sprejema oglase vsak dan do 30. decembra od pol 8. do 12. ure in 14. do pol 19. uro na Grajskem trgu št 7/1. nad sir. 31. decembra pa samo do 9. Ure zjutraj. Oglas oddate tudi telefonieno na štev. 24-55. ski poslanec je v jezi planil naprej in je več minut mahal s pestjo par centimetrov pred Balfourjevim obrazom. Mi mladi možje smo bili vsi pripravljeni, da priskočimo Balfourju na pomoč proti razburjenemu nasprotniku, Artur Baifour, ki je bil vodja te zbornice, pa je besno figuro pred seboj motril z nič večjim in nič manjšim zanimanjem, s kakršnim opazuje biolog skozi drobnogled trzaje kakšne* redke in trenutno razdražene žuželke. Balfourju pa tudi res ni bilo mogoče priti do živega. Ko smo bili nekoč v vojni s politiko lorda Greya prilično 'nezadovoljni, sem ga nekoč zagovarjal in. sem rekel nevoljnemu Lloyd Georgeu: »če bi biili tukaj Nemci in bi rekli Greyu, da ga bodo dali takoj ustreliti, če ne podpiše določene pogodbe, bi jim Grey za gotovo odgovoril, da bi bilo za angleškega ministra pač skrajno neprimerno, če bi se uklonil grožnjam in da on česa takega ne bo zagrešil.« Lloyd George pa je odg<*>'o-ril takole: »Nemci mu tega sploh ifft bi rekli, ampak bi mu zagrozili, da bodo dali poloviti in povesiti vse njegove veverice v Fallodenu, če bi pogodbe ne hotel podpisati. S tem bi ga užugali.« Artur Baifour — tako nadaljuje Churchill svoje pripovedovanje — pa ni imel veveric. Sprejel je povabilo od vsakega človeka, nikoli ni odpovedal dogovora, čeprav se mu je včasih ponujalo tudi kaj bolj vabljivega, zato je za njim ostajala sled zadovoljnosti in sreče. Kadar pa je šlo za javne posle ni izbiral sredstev. Če bi živel v dobi francoske revolucije, bi z velikim samozadovoljstvom poslal pod sekiro vsakega sovražnika vlade, ali stranke, pa tudi kakšnega blodečega tovariša. če bi bilo to neobhodno potrebno, 'lo pa bi storil v dognano vljudni obliki in na čisto neoseben način. Le redkokdaj je vstal pred kosilom. Ostajal je v postelji, ni puščal nikogar k sebi, opravljal je svoje posle, bral, pisal, premišljeval. Pri zborničnih govorih je mnogokrat počakr! in iskal besede, ki bi smisel najboljše označila. V takih primerih mu je vsa zbornica ljubeznivo in s prijazno naklonjenostjo pomagala iskati primernega izraza. Videti je bilo, kakor da je Baifour pri čitanju važnega poročila izgubil očala. Vsi, prijatelji in nasprotniki, so se trudili, da bi mu jih zopet našli. Vsakdo je bil naravnost vzhičen. če jih je naenkrat staknil kje v desnem zgornjem žepu svojega telovnika. Med glasnimi pritrjevalnimi vzkliki je nato v splošno zadovoljstvo vse zbornice zadonela prava beseda. Umetnost, da je znal celokupno poslušalstvo, obe strani, s svojim govorom pridobiti, je biila res .učinkovat dar; poslansko zbornico jc o» preostalim naše ski gledališki dvorani. Sodeloval je kot solist koncertni pevec Avgust Živko. Po koncertu, ki ga je obiskalo tudi več tam bivajočih slovenskih oficirjev in urad z govorom na uazore. Otroci pa so že brez strahu gledali v lice svoje bodoče mačehe. Že vedo, že so čutili, da jih radi njenih besed ne sme boleti srce. Saj se smehlja tudi ona in iskreno sočutje! Za Novo leto: T r s t, Gorica, Op a-tija, skupinsko potovanje z vlakom. Odhod 31. dec., povratek 2. jan. Cene vožnje vključno vizuink: Trst Din 240.—, Gorica Din 260.—, Opatija Din 270.—. Takojšnje prijave pri »Putniku« Maribor. Zimskošportni odsek SSK Maribora vabi vse svoje člane na obvezni sestanek, ki bo v sredo 29. t. m. ob 20. uri v Kirbiševi gostilni, Vetrinjska ulica. Naj pridejo vsi! Polovična vožnja v Ljubljano! Vsem posetnikom reprezentativne razstave Narodne Galerije v Ljubljani je odobrena polovična vožnja. Ugodnost velja za vožnjo tja od 27. decembra do 6. januarja in za vožnja nazaj od 27. dec. do 8. jan. — Legitimacije in vozne, listke dobite pri »Putniku« Maribor-Celje-Ptuj. Umestna vzgoja. V četrtek popoldne je priredila dečja zadruga 3. deš. osn. šole božičnico in obdarila dvajset siromašnih članov z izdatnejšimi darovi, vsakega člana (126 po številu) pa z nekaj šol. potrebščinami ni slaščicami. Prireditev me je prijetno presenetila ne toliko po vnanjem učinku, kolikor po njenem vzgojnem namenu. Iz celotnega nastopa sem razbral, da ni namen organizacije običajna karitativnost, ampak vzgoja mladine k vzajemnosti, altruizmu, samopomoči, kar se je moglo lepo razbrati iz govora in deklamacije ter prizora »Božiček med mladimi zadrugarji«. Iz razgovora z učiteljstvom sem izvedel, da je namen te organizacije praktično predočiti otrokom moč skupnosti, vzgajati jih v altruističnem du- Koline s krvavim koncem Svak zaklal svaka Iz Gornje Radgone nam poročajo: Na Janževskem vrhu pri Radencih so imeli pri viničarju Kovačiču Matiji koline. Pri Kovačičevih sta se tega dne mudila tudi že davno niso občutili take nege kakor i zakonca Šafarič Anton in Ana iž Ivanj od te grmeče, velike tete .. - Bilo ie skoro že temno, ko se je Iva ogrnila z ogrtačem in se odpravljala z bratom domov. Vdovec je začel iskati cev, to je zet in domača hčerka. Za od-hodnico je prinesel domači sin Alojz Kovačič lončeno ročko, približno 8 litrov pijače, čemur pa je nasprotovala skrbna suknjo in kučmo. Najstarejše dete je jelo;mati Julijana in hotela odvzeti sinu roč-.jokati, ko je videlo, da se oče odpravlja, j ko. Nastal je prepir med sinom in mater-»Kam pa vi?« vpraša Iva. )jo, ročka je padla na tla in se razbila. V splošnem prerekanju je zgrabil Šafarič svojega svaka Alojzija Kovačiča, hoteč ga pomiriti. Ta pa se je temu uprl, izvlekel iz žepa nož in zabodel ž njim Šafariča v desno in levo stran prsi ter mu nato še prerezal žile v zapetstju desne roke. Šafarič se je zgrudil nezavesten in v krvi na tla ter izdihnil, še predno je prispe^ na pomoč poklicani zdravnik. Nesrečni Kovačič zapušča 3 nepreskrbljene otroke. Šafariča so aretirali in ga izročili v sodne zapore. Izgovarja se s silobranom. hu in odreše vanju. V ta namen vodijo v malem skupen nakup, pomagajo siromašnim 'tovarišem s šol. potrebščinami m vlagajo v zadrugo majhne zneske (od 25 para dalje), s čimer klijejo nakup šol. potrebščin in tako razbremenijo starše. Tako vzgojo moramo le pozdravljati, ker je v polnem skladu z današnjimi prilikami in še bolj z ozirom na bodočnost, ki vedno bolj terja od nas vzajemnost in samopomoč. Dobro bi bilo, če bi ta zgled posnemale vse naše šole. Poklicna vlomilca izpraznila tri trgovine. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča sta se morala danes dopoldne zagovarjati 381etni brezposelni mesarski pomočnik Franc Veber in 35letni brezposelni avtomehanik Stanislav Ferfolja, ki sta specialista za vlome v trgovine. V noči na 27. avgusta t. I. sta vdrla v Ferkovo trgovino na Pesnici ter ukradla raznega blaga v vrednosti nad 8000 dinarjev, razen tega sta izvršila v noči na 11. april t. 1. vlom v trgovino Ivana Keržeta v Cirkovcih, kjer jima je padlo v roke blago v vrednosti nad 12.000 dinarjev, v noči na 3. junija t. 1. pa sta izpraznila trgovino Marije Vodenikove v Spodnjih Poljčanah. Ukradeno blago sta prodala, izkupiček pa zapravila. Oba sta radi vlomov in tatvin že večkrat predkaznovana. Franc Veber je bil obsojen na 2 leti in 2 meseca robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za do-do 3 let, Stanislav Ferfolja pa na 5 let robije in na izgubo častnih pravic za dobo 5 let. Podvigi avstrijske »nacistke« so bili predmet kazenske razprave, ki se je vršila danes dopoldne pred tuk. malim kazenskim senatom okrožnega sodišča. Na zatožni klopi je sedela 29 letna brezposelna upraviteljica Margareta Voukova, ki so jo v smislu obtožbe državnega tožilca avstrijska oblastva leta 1935 izgnala iz Avstrije radi tatvin in pripadnosti k narodnemu socializmu. Ker je jugos-lo-venska državljanka, so jo avstrijska obla stva postavila na mejo pri Št. liju, od koder je prišla v Maribor, kjer je dobila službo pri E. Povelajevi. Služila pa je le 10 dni, nato pa odšla. Po njenem odhodu je Povalejeva opazila, da ji manjkajo razni predmeti v vrednosti okoli 1500 Din. Voukova je zatem odšla v Celje, kjer se je izdala za bogato letoviščarko ter izvabila od raznih oseb večje in manjše ane ske. Ko so ji postala tla prevroča, je odšla v Slovenjgradec, kjer je na sličen način živela na račun drugih, dokler je niso razkrinkali. Za svoje podvige je bila obsojena na 8 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih pravic za dobo 3 let. »Bela opojnost« zahteva nove žrtve. Na smučišču pri »Treh ribnikih« se jevče raj smučal med številnimi ljubitelji smučarskega športa tudi 28 letni praktični strojni tehnik Matejka Evgen iz Prešernove ulice 18. Ko je zdrsel v dolino, se mu je pri tem zdrsnilo, da je padel in si pri tem zlomil levo nogo. Tovariši so mu priskočili na pomoč in poskrbeli za prevoz v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer se sedaj zdravi. Spomnite se CNO! žadkje leiefeMtM vesti Fred/os za reviziio ameriške mtawe: O volni na/ odloča plebiscit! KAPITAL PROTI. — KAJ PRAVI MUSSOLINI? WASH1NGT0N, 28. dec. Ves ameriški tisk se peča s predlogom o reviziji ameriške ustave, ki ga je sprožil senator L u d 1 o w, da se spričo trenutne napetosti spremeni ustava tako, da bi ne odločal v bodoče o vojni in miru ameriški kon gres, ampak ves narod potom plebiscita. Večina senata je proti temu predlogu, ker stoji na stališču, da je edino ona upravičena odločati v tako važnih vprašanjih. Tisk, ki predstavlja mnenje ameriškega kapitala, se obrača proti predlogu senatorja Ludlovva, ki bi po mnenju finančnikov moral v kongresu propasti. RIM, 28. dec. »Popolo d’ Italia« prinaša članek, ki ga je napisal vladni predsednik Mussolini, ki ugotavlja, da sta prostozidarski in kapitalistični tisk ustvari- la med narodom pravo vojno psihozo. Senator Ludlow, tako piše Mussolini, ima popolnoma prav. Združene države ameriške naj pokažejo, ali so res dežela demokracije in ali je ameriški narod res suveren ali ne. Ce pripada v Švici, klasični deželi demokracije, narodu celo odločitev o tem ,ali se tajne lože razpuste ali ne, potem bi bilo pričakovati, da bi v Združenih državah ameriških, tudi deželi demokracije, odloča! narod o nnogo važnejšem vprašanju vojske ali miru. Zdi se pa, tako piše Mussolini, da »ma narod v svojem demokratičnem parlamentu odločati le o neznatnih vprašanjih, dočim odloča o velikih stvareh majhna klika. Takšna demokracija je vsekakor iluzija«. Francove vojne ladie ustaviSe francoski parnik PARIZ, 28. dec. Francoski parnik »Jo-!andey« so med vožnjo iz Marseja v Barcelono zadržale Francove vojne ladje v višini rta Rossa. Nenadno se je pojavil v bližini francoski rušilec, ki je grozil Francovim vojnim ladjam s sovražnostmi, če ne pustijo parnika tiaprej. Sledila so poga janja, nakar se je dosegel sporazum, da pluje parnik proti francoskemu pristanišču Port De Vendre. Ob soudeležbi španskih kontrolorjev je bil parnik nato zapečaten, da ga mednarodni kontrolni organi pregledajo. M&kkške Muriu .T _JV rmiUI Ljudska univerza. V četrtek 30. t. m. ho ob 19. v dvorani deške ljudske šole zanimivo predavanje učitelja E. Vrancu o potovnju na svetovno razstavo v Pariz. Skioptične slike! Vstopnine ni. Radvanjske Kovice Rdeči križ v Radvanju je v nedeljo dne 19. trn. priredil božičnico za revne otroke šole v Radvanju. Obdarovanih je bilo 76 otrok z najpotrebnejšim za zimo. Da pa se je mogla božičnica izvesti, se imamo zahvaliti v prvi vrsti vrlim Radvanjčanom, ki so prispevali 2.307 Din. občinski upravi v Radvanju, ki je prispevala 1.800 Din. Poleg teh so še prispevali po 100 Din: g. knezoškof dr. Tomažič, gosp. Vlandl Anton, gostilničar v Radvanju, Posojilnica v Mariboru, Mestna hranilnica v Mariboru, Hranilno in pos. društvo žel. ti služb. jn delavcev v Mariboru, Kreditna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru, (K) 50 Din: g. preds. občine v Radvanju Pristovnik, g. katehet Žličar, g. Jurkovič, graščak v Radvanju, g. Krempl .1., gostilničar v Radvanju, g. magister Albaneže v Mariboru, g. Šunko, pos. v Novi vasi, tovarna čevljev »Bata«, Borovo in Hran. Dravske banovine v Mariboru. V blagu so darovali : g. tovarnar J. Hutter v Mariboru, Doctor & drug v Mariboru, Nabavljalna zadr. želez, v Mariboru. Vsem blagim dobrotnikom iskrena h,vala v imenu ubogih! Odbor RK vi Radvanju. * Tako, tako... * Tristan Bernard je srečal v nekem salonu mlado igralko v črnini. Čudil se je njeni obleki in vprašal: »Kdo pa je umrl, itauniž Z nožem v pleča. 30letni delavec Florjančič I. iz Križeče vasi je kar sredi ceste napadel Dolška Viljema iz Sp. Poljčan ter mu z nožem prizadejal šest ran v g!avo; roke in pleča. Napadeni se je moral zateči k zdravniku, napadalec pa se bo moral zagovarjati pred sodniki. Hauite g ftiutskefa Garje ali srbeščica, Sresko načelstvo jo izdalo navodila, kako se zatira srbeščica ali garje. Ta odtok je bil potreben, ker se je ta bolezen zelo razširila, zlasti v štrigovski občini in v šoli Železna gora. Lovske trofeje. Lovi Murskega polja dobirvajo vedno večji sloves. Tudi te dni so bili lovi v revirjih g. dr. Porekarja, Šumaka in Krainza. Zelena bratovščina je tudi tokrat prihitela skupaj. Na lovu g. dr. Potokarja je bilo 40 lovcev, ki so se zabavali z zajčjimi življenji. V loviščih Iljaševci in‘Križevci je padlo 54 zajcev, v lovišči^ g. Krainza 104, v Noršin-crh in Šalincih, v lovišču g. dr. Porekarja tn Šumaka rta Krapju in Moti 10S zajcev. h ZMjekja Ut sveta Opica prenaša ljubavna pisma Lepa žena nekega Pražana sc je vrnila s potovanja po južnih krajih. Za spomin na to pot je privedla s seboj lepo majhno co s še lepšim imenom »L e b y«. Mož lepo plavolaske se sprva ni veselil prirastka v družini, vendar pa je kmalu vzljubil opico s še lepšim imenom »Leby«. Mož tokati po njem, gladiti ga in se igrati z njim. Opica je postala kmalu ljubljenka vseh, ki so prihajali v hišo in vseh sostanovalcev. Znala je potrkati na posamezna vrata, preiskati vse sobe in posebno kuhinjo in shrambo. Tu bi vzela vse, kar ji je ugajalo in nihče ji tega ni branal. Stanovalci so bili počaščeni, kadar je izkazala opica čast njihovi shrambi s svojim obiskom. Nekega dne pa je sedel mož v kavarni. Tu se je sestal z nekim sostanovalcem. Ta je seveda takoj pričel govoriti o Le-byu. Divil se je opičji dresuri in hvalil njeno veliko inteligenco. Pripovedoval je, kako bi nihče ne mislil, da se lahko uporabi opica za pismonošo. »Kako to?« se začudi soprog. Sostanovalec mu je smehljaje pripovedoval, kako Leby vsak dan ob določenem času nese pismo za nadstropje višje v stanovanje gospoda Wil-lya. Opica potrka na vrata, se pokloni m preda gospodu Wil!yu pismo. »Poginiti moraš od smeha,« je pripovedoval. Mož se malo zamisli. Opičina nova služba mu nikakor ni ugajala, čeprav ni lepo in lahko poleg tega privede do neprijetnosti, se je mož drugi dan postavil na stražo. Opazil je Lebya. kako važno prihaja po stopnicah. V eni šapici je nosil zaprto pismo. Gospodar ga je pričel gladiti in mu liotel odvzeti pismo. Opica pa je gotovo vedela, kako važna služba ji da nosite žalno obleko,« »Kaj še me veste tega,« se je čudila igralka. »Že dva meseca sem vdova.« »Tako. tako...« je menil Tristan Bernard. »'Po katerem pa? « Poceni. A: »Koliko pa stane površnik, ki ga imaš na sebi?« B: »Ne vem, kajti tedaj, ko sem ga kupoval, ni bilo nikogar v trgovini, da bi ga vprašal!« je poverjena m da mora kot pismonoša predati pismo samo naslovljencu. Skočila je na gospodarja, in ko ji je ta hotel s silo odvzeti pismo, je vprav podivjala. Pričela je gospodarja grebsti in grizti P° obrazu in mu trgati obleko. Vendar pa je bil soprog močnejši in je vzel opici pismo. Čeprav n: bilo naslovljeno na njega, ga je odprl it globoko vzdihni!. '1 ak° strastnega pisma mu ni žena r.ikoli pisala. Prišlo je do ločitvene,pravde. Lepa pia volasa žena je z največjim ogorčenjem odbiiala vsako nežno zvezo z gospodom Willyjem. O kaki ljubezni, a =e inanjeo nezvestobi, ni niti govora. Njen rokopis ni len, zato ga je hotela z vajo izpopolniti Naletela je na roman »Velika strast« ter ie iz njega prepisovala kar cele odlomke. Gospod Willy teh pisem ni u ti čital. On se je samo veselil obiska opice. Gospod Willy ni prišel na razpravo. Smatral je za najboljše, ako izgine iz Prage. Opice niso mogli pozvati za pričo. Izkazala se je za izrednega pismonošo. a nikakor ni bila primerna za pričevanje na sodniji. Soprog je predal list iz pisma sodišču, ker ni bil prepisan iz romana »Velika strast«. Naslov je jasno izdajal nežno zvezo njegove žene z gospodom Willyem. Sodišče ni verjelo njenemu tolmače: . .. in je izreklo ločitev zakona ]>o njeni krivdi.__________________________________________ pogodba. Zaročenka: »Kaj ne, dragi moj, da ostane ključ hišnih vrat v moji oblasti?« Zaročenec: »Zakaj pa ne! A ključ za klavir pa ostane v mojih rokah!« ^ Darsiit® za azHnš sklad P TLI Razno RADIO »BLAUPUNKT« prodam ali zamenjam za dobro moško kolo ali fotoaparat za iilme. Naslov v upravi. 7714 Sobo odda Oddani VELIKO SOBO s štedilnikom. Tržaška c. 5. Kolenc. 7722 SANKE dobite najcenejše pri tvrdki Justin Gustinčič, Tattenba-chova 14. 7709 OPREMLJENO SOBO separiran vhod, enemu ali dvema gospodoma poceni oddam. Vprašati Zrinjskega trg 6, v trgovini. 7724 Soho išše Gospod išče za takoj v bližini »Mariborskega dvora« SONČNO SOBICO Naslov v upravi. 7715 Lokal IŠČEM LOKAL za mizarsko deiavnico. Naslov v upravi. 7712 IŠČEM MIZARSKEGA MOJSTRA ali pomočnika z nekaj gotovine. Naslov pove uprava. 7703 TOPLE PERNICE IN ODEJE od tvrdke »Obnova« omogočijo udobno spanje. F. Novak, Jurčičeva 6. 7563 Sprejmem na hrano VEČ GOSPODOV Koroška c. 32. pritličje. 7721 Prodam Naprodaj SPALNICA nova. iz mehkega lesa, špe-ran kavkaški oreh. barvana Din 2400. Mizarstvo. Miklošičeva 6. 7718 Stanovanje Sprejmem BOLJŠEGA DELAVCA na stanovanje. Glavni trg 4, dvorišče. 7710 GOSPODA sprejmem na stanovanjc. — Vrbanova Crl, dvorišče. 7711 IDI IBBGfGSanSBS RESTAVRACIJA „Grajska klet“, Maribor Otvoritev novo preurejenih prostorov bo 1. januarja 1938. Priznano dobra, kuhinja. Prvovrstna vina. Za obisk se priporočata V. Šaola in I. Babinek Vsakovrstna svila za NEVESTE in PLESALKE se dobi prav poceni pri |„ Trpin-U, Maribor, Vetrinjska ulica 15 Darujte za Pomožno akcijo; Zena >Nu, spremim vas, kam neki drugam?« se nasmeji ter jo pogleda z iskrečimi očmi. »Da, kaj še?! N u in otroci? Ali jih pustite same?« »’Saj pride kdo, ki prenoči z njimi. Tudi včeraj je prišla soseda, ko so se jokali.« »Vedno greste od nas!« s« je pritožila deklica. Prišlo je na dan, da zahaja oče vsak večer v krčmo, da se otroci doma sumi boje. »Od doma grem zato, ker .ne morem slišati, da se jočete,« se je izgovarjal vdovec. »Srce me boli, ko jih vidim, sirote zapuščene. Raje bi odšel po svetu.« Iva ga premeri s srepim pogledom. »Vi ste oče? Slabši ste nego žival! Ta svojih mladičev ne zapusti, temveč jih hrani podnevi in ponoči...« pravi srdita in že odlaga jopico in ogrtač. »Pojdite, ako hočete, jaz ostanem pri otrocih.« »Kam si pa dala pamet, Iva!« se je vnel brat. »To bi bilo lepo, da bi tukaj ostala. Saj veš, da se to ne spodobi za nevesto... Kaj bodo rekli ljudje? ...« »Kaj bedo rekli? Ako moram pa moram. Jim vsaj jutri sobo pobelim. Saj je tako kakor v hlevu.« S težavo so jo pregovorili, da je šla domov — vdovec pa je moral ostati doma. Soseda je res prišla. Osupnjeni vdovec sc je pritožil, kako ga je nevesta odbila —- in drugi dan se mu je smejala vsa vas. Zvečer pa je prišla sestra njegove pokojne žen?-, ki se sicer ni dosti brigala za otroke in vdovca. »Lepo ste se izkazali s svojo nevesto. Ali mar ni bilo dobiti druge, navadne ženske? Saj ta nima aiiti pameti, pa tudi čed-nostna ni kakor se spodobi. Oh, otroci, nesrečni otroci! Pri tej materi vam pač ne bo dobro,..« In za nameček je pričela praviti vdovcu histerijo Ivinega življenja.,. Pred tremi leti js Iva odšla »na dnino«, kakor bi doma ne imela dela. Najemnik je odpeljal najeto ljudi nekam v spodnje kraje; — delo je bito težavno, vročina velika, vode nič, razen nekaj mlakuže. Na ljudi je prišla bolezen; tretjina jih je obležala. Samo Ive se bolezen ni prijela... In neumnica, ne da bi čuvala svoje zdravje, sc izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru. je trudila podnevi in ponoči ter kakor strašilo hodila od postelje do postelje. Po cele noči ni spala. A vse to radi ene osebe! Ondi je bil tudi neki hlapec iz Orehova — ki je bil deset let mlajši od nje — in ona se je obesila nanj... Bil je največji revež; bolezen se ga je lotila takoj v prvih dneh, mrzlica ga je tresla in patent je ležal kakor klada. Prišel je zdravnik, seveda samo k takim, ki so lahko plačali; za tiste, ki niso delali, gospodar ni hotel plačati. In Iva, neumnica, je P!a' čala tudi zdravnika in šla ponoči v mesto po zdravila — čeprav je bilo do tja zelo daleč. Tako ga je zdravila in ozdravila, in ko je bil že zdrav, je še vedno hodila okrog njega, prrtrgovala si od ust in ga krmila kakor pajka... ___________________________________ (Dalje.) Tiska Mariborska tiskarna d.