Gospodarsfrvo žvepli:noapm:xa hrozga kot sredstvo proti trtnim boleznim in škodljivgem. V odgovor na vprašanja posameznih vinogradnikov, kaj je soditi o sredslvu, katerega se uporablja ponekdo v zimskem času z uspehom proti trtnim boleznim in škodljivcem, naj služijo nastopne vrstice: V mokralnih letih, kakršna so bila 1924 in 1925 je pač silno težko zatirati razne bolezni vinske trte in sadncga drevja s povoljnim uspehom in je skoro nemogoče, se jih popolnoma ubraniti. Če smo zamudili s škropljcnjem ali žveplanjem v vinogradu samo en dan ali dva, se je bolezen razširila tako, da je dotično leto nismo mogli več spraviti iz vinograda. Bolezen v svojem bistvu ni bila odstranjena niti v jeseni, marveč je ostala skoro v istem obsegu še v času, ko je že odpadlo list— je in ko je narava že zaključila rastno dobo v tekočem letu. Na prvi pogkd te naše nadloge sicer ni* opazimo, ker je zavzela druge oblike in proaiore, v ikaterih more kljubovati zimskemu mrazu. Na trsnem ksu in kolju, kakor tudi na odpadlem lislju in celo v zemlji so se naselili številni zimski ali trajni trosi, ki povzročajo v naskdnjem lelu nova okuženja (peronospore in oidija) in čakajo le ugodne prilike, da se izeimijo, to je pri 20—25 stop. C. Da kolikor mogoče omejimo razširjenje bolezni potom zimskih trosov, je potrebno, da že poleti od peronospore ali oidija napadenc, zelene vršiče iz vinograda takoj spravimo iz sežgemo. Dobro bi bilo tudi pobrati odpadlo listje ter ga uničiti. Na vsak način pa moramo rožje v okuženih vinogradih po dovršeni rezi spraviti na kupe ter spremniti v pepel. Trosom v zemlji žalibog ne moremo zlahka do živega ter jih zategadelj tudi ne moremo uničiti. Imamo pa sredstva, s katerimi moremo zabraniti. da zimski trosi ne vzklijejo v pomladi na trtnem ksu ter se ne morejo razširiti ob nastopu primerne toplote in vlage na ozeknek trtne dele. Eno teh sredstev je žveplenoapnena brozga, katcro rabijo amerikanski sadjarji z velikim uspehom proli razuim bokznim in škodljivcem sadnega drevja. Tudi v Nemčiji se rabi žvepleno apnena brozga za zatiranje raznih trtnih in sadnih Skodljivcev. Žvepknoapnena brozga je rujavordečkasta tekočina, katero dobimo, ako kuhamo žgano apno in fino zmleto žveplo z nckoliko vode. Za mazanje, ozir. škropljenje se da na ta način pridobljena tekočina potem mešati s poljubno množino vode. Žveplenoapnena brozga se pripravlja takole: Na 15 litrov vode vzamemo 2.2 kg žganega apna in 1.3 kg žvepla. Apno mora biti brez kamnatih primesi, dobro žgano in porabno v ta namen. Žveplo naj bi fino zmleto in popolnoma čisto, to je takšno, kakršnega se rabi zoper plegen v vinogradu. Za kuhanje vzamemo železno posodo, ki naj bo tako velika, da apno pri ugaše¦vanju ne škropi iz nje. V posodo nalijcmo najprej samo eno petino vode, katero hočemo uporabiti za prireditev brozge ter jo nekoliko segrejemo. Apno je polagati previdno kos za kosom v njo. Ko prične apno močno ugaševati, je med neprestanim mešanjem dodati žveplo, katerega smo poprej z nekoliko vode zmešali v gosto kašo, da se ne sprime v kepe. Ko je apno že-^popolnoma ugašeno, prilijmo še ostalo množino vode. Mešanico je nato kuhati eno uro ter med kuhanjem pridno mešati. Vodo, ki pri kuhanju izhlapeva, nadomeščamo z dolivanjem tople vode. Da moremo izvedeti, koliko vode je izhlapelo, naredimo na diogu, katerega smo vzeli za mešanje znamenje z zarezo. Ko se je tekočila shladila, jo precedimo, da se izloči na dno sesedla gošča. Tako ipripravljena žveplenoapnena brozga se drži kakih mesec dni, akp jo spravimo v posode, ki jih držimo zamašene na hladnem mestu, kjer pa ne sme zmrzovati. Izkušnje naprednih vinogradnikov, kot Ulm v Zavrču, Zadravec v Središču, grof Bombelles na Vinici in dr. so baje dognak, da se z žveplcnoapneno brozgo zabranjuje zlasti nastop oidija, ako se trsje namaže ž njo po končani rezi v februarju. To opravilo se pripoToča osobito v vinogradih, kjer je bolezen v prejšnjem letu zelo hudo razsajala. V takšnih vinogradih je potrebno, da pri rezi ostrgamo vso staro skorjo raz starega <kla trsa in potem pomažemo temeljito vse trtne dele s čepi in locni vred. V ta namen vzamemo primerno jžčetko, kalero namakamo v brozgo. Rožje znosimo iz vinograda in sežgemo. Za mazanje razredčimo žveplenoapneno brozgo do dve tretjini z.vodo, to jc, da dodamo cnemu litru brozge 2 litra vode, za poznejše škropljenje proli oidiju v poletnem času pa primešamo «nemu litru brozge 30 1 vode. Opozarja se, da se vrši mazanje trsa samo v zimskem času, predno so se začela očesa napenjali, najboljc po končani rezi meseca februarja. Poznejše mazanje, v mesecu marcu ali aprilu bi škodovalo očesom in se naj opusti. Za mazanje enega orala vinograda rabimo približno 30 1 nerazredčcne, ali 100 1 razredčene, to je za i";ibo pripravljene žvepknoapnene brozge. Uspeh ma^anja z žvepknoapneno brozgo obstoja tudi v tem, da namazano trsje poganja veliko pozneje, nego nenamazano. To je pripisovali vplivu solnčnih žarkov, koje ¦"amazano trsje vsled svoje svetle barve odbija, nenamazano pa privlačuje. Radi lega je namazano trsje prcd ]>omladno pozebo bolj vamo od nenamazanega. Z žveplenoapneno brozgo škropimo razen proti oidiju ludi proli raznim bokznim na sadnem drrvju in sicer proli škrklpu (Fusicladium), proli kodravosti (Kriiuselkrankhcit), (proti listnim in krvavim ušem, [pr-oti kaparjrm in dnigim rastlingkim in ž\alskln škodljivcem. Prvikrat je drevje mazati — približno enako, kakor trsje — dva do Iri tcdne predno požene popje. Pa ludi v poklnem času je škropiti proti škrlupu in drugim rastlinskim boleznim in sicer peškasto sadje prvič 4—6 dni po odpadu cvetja, drugič pa, ko je sad dosegel debelost graha. Za obojekralno škropljcnje se vzame na cn del žvcplenoapnene brozgc 30 delov vode. V v vlažno topkm poietju škropimo šc tretjikrat, ko je sad že debel kakor oreh ter vzamemo sedaj na en clel brozgc 25 delov vode. Ne priporoča se škropiti ob viočem dnevnem času. Koščičasto sadno drevje je bolj občutljivo, kakor peškaslo, vsled česar je vzeti za poletno škropljenje 40 delov vode na 1 del žveplenoapnene brbzge. Ker ima mešanica neprijetno lastnosl, da razjeda bakrene posode, je škropilnice takoj po po uporabi temeljito osnažiti. Še boljše pa je rabiti znolraj pocinjene ali kosilrene škropilnice, ali pa škropilnice iz medi. Kdor ima opraviti s škropljenjem. stori dobro, ako si namaže roke in obraz z vazelino in zavaruje oči -s primernimi očali. Žvepknoapnena brozga ima pred drugimi sredstvi to prednost, da je zelo po ceni in da se mora uporabljati ne le proti bokznim na trsju, marveč ludi proti boleznim na sadnem drevju. Zatorej bi bilo želeli, da se poslužujejo tega sredstva vinogradniki in sadjcrejci v obilni meri ter poročajo o morebitnih uspehih ali neuspehih v strokovnem časopisju. ,Žveplenoa(pneno brozgo izdeluje in razpošilja v malem in na veliko tvrdka Anton Jurca v Ptuju. Današnja cena je 3 D za 1 kg Izvoz vina v Avgtrijo. Minigtx9ivo poljoprivrede i voda, odelenje za agrarno politilko in kooperacije, mi je doposlalo odlok z dne 12. oktobra 1925, br. 37.105 VI, sledeče vgebine: Po novi trgovingki pogodbi, gklenjeni med našo llcraljevino in avgtrijsko repuhliko, kh je bila pred megecem podpigana na Dunaju in Jci je deloma stopila avtonomnim potom v veljavo, je Avstrija docela ukinila prepoved uvoza vina iz naše kraijevine. Od gedaj naprej se more naše vino uvažati v Avgtrijo. Dovoljenja za uvoiz izdaje avgtrijgko minigtrgtvo trgovine ali ustanove, katere bode ono z izdavanjem uvoznih dovoljenj pooblastilo. Naše minigtrgtvo bo tzahtevalo od avgtrijgke vlade tozadevne podatke in jih bo dalo naši javnogti na iznanje. Carina na vino znaša 30 zlatih kron do izičrpanja kontingenta od 50.000 hl belega in 40.000 hl črnega vina. Za vino, ievoženo nad ta kontrngent, ge plača carina od 50 avgtrijsIkih zlatih faon, to je iza vino iizpod 13% (progtornih) alkohola. Evidenco o izčrpljenju kontingenta bo vodila avstrijr gka carina. Razdelitve kontingenta za gedaj ne bo, to je prepušča se izvozničarjeTn trgovcem, da v mejaih kontingenta tevažajo vino. Trgovd in ilzvotzničarji v mariborgki oblagti gmejo ge udeležiti na omenjeneon kontingentu po zniižani carimski tarifi. Dajem to zarvimaricem na znanje g pripombo, da ob enem predlagam kmetijgk&mu ministrstvu, naj 9e vodi v interesu našega vinogradništva evidenca izvoiza vina tudi iz naše strani. — >Od velikega župana. Kmetijgka p>odružnica Maribor in okoliš. Z ozirom na sklep zadnjega obonega zbora, da naj inačelniik zagtran trgov irv dreveg iz drž. naprav pri veliikem županu intervenira, 'naznanja načelništvo svojkn udom to-le: V kolikor se dopig velikega župana tiče trsov in .ključev, go pogoji neiizpremenljivi, ker jLh je določilo Tninistrgtvo; pač pa dobijo udje Kmeiijgke ipodružnice, ki progijo po načelništvu, drevega po nižji ceni in brez iKkazila občine o pTemoženjgkiih razmerah in sicer I. po 10 dinarjev (namegto 15 dinarjev) in II. po 7 dinarjev (namesto 10 dinarjev) komad. — Na•čelnik. Razstava perutnine. Kakor gmo že poročali, se vrši dne 14. in 15. t. m. v vrtnem paviljonu Narodnega doma v Mariboru ra-zstava petelinov in kakoši (rujave, graihagte ¦in bele barve), iki bo zdnjižena 9 gejiniom za plemengko perutnino naše štajersko-aagorgke pagme. Ob pot^ku .rolka za prijave ge obveščajo razgtavljalci, da morajo biti kure dne 14. t. im. najkasneje do 8. ure dopoldne na omenjenem me stu (vrtu). Kurnike je opremiti z naglovom Iagtniika ter je napisati tudi ceno pogameznega komada, ako go živali na prodaj, Razgtava se otvori v soboto, dne 14. t. m., ob 10. uri dopoldne g primernim !kratkim nagovorom in pozdravom. Pd-edavanja bodo: V soboto ob treh popoldne o zigodovini in vaižnosti domaiče perutnine, v nedeljo ob 11. uri dopoldne in ob treh popoldne pa o kurjem hlevu, odnogno o izberi pogameznih iživali za pleme. Ker je namen razgtave med drugim vzbuditi zanimanje za to panogo domače živinoreje tudi v grcilh šolgke mladine, ge opozarjajo tein potom vga vodstva šol v Mariboru in okolici zlasti na omenjena predavanja z uljudno prošnjo, da blagovolfjo počagtiti to prireditev s korporativnim obiskorn. Vgtopnina za šolgko imladino progta, iza posameznike za 3 dinarje. Razgtava ge zaključi v nedeljo, dne 15. t. m. ob štirih popoldne, inakar bo treba čimpreje izprazniti razgtavljalni progtor. — Odbor. Od g-ospodarskega tečaja v Št. Andražu pni Velefiju prire:eno predavanje »Svete vojgke« iz Ljubljane ge je dobro oibneglo. Vkljub glabemu vremenu se je zbralo zadogti občingtva pri predavanju, iki ge je vršil:o v šoli g skiioptičnimi slilkaimi. Razred je bil docela napolnjen. Pač pa je bila glabša udeležba pri praktičnem izvajanju na pogegtvu g. Podpečana. Očividno je plašilo občingtvo deževje in slaiba pot. Vendar smemo ibiti z uspehom te;ga prvega poizkusa ¦zadovoljni. Slorjen je prvi ikorak, kateremu bo gledil drugi. Podpečani razpolagajo izda] 9 9odčkom itzborne, pTigtne in zdrave sadne pijaiče, ki 9e bo breizdvomno pri nas gplošno udomačila. Naiprednjačiil je Št. Andraž, drugi naj mu gledijo? Mar;borski trg dne 7. novembia 1925. MtzIo in de¦Zcvno vreme ]e 'bil vrzroik, da iega dne trg ni bil dobro presikrbljen, pa tudi ne dobro obigkan. Bilo je sicer 54 slaninarjev na trgu, toda drugi kmet;e go pripeljali samo 14 vozov zeljnatih glav in drugfh živil in tudi ganno 5 vozov 9adja na .trg. Slaninarji go prodajali gvinjino po 20 do 30 din., slanino po 25 do 30 din. in drob po 15 do 20 din. 1 kg; domači megarji pa go prodajali govedino po 15 do 20 din., teletino po 17.50 do 20 din., gvinjino po 20 do 22 din., klobase po 25 do 35 din., prekajeno mego po 28 do 40 din., gnjat po 40 do 50 din., drob po 7 do 1§ din. 1 ikg. — iPerutnine je bilo okoli 400 komadov, Cene, ki go se držale, go ;bile velikim piščancem 40 do 75 din. par, kokošem 30 do 60 din., gosem, racam in puranorn 50 do 100 din., domačim zajcem 8 do 50 din., kanarčkoro 35 do 100 din., grlicam 35 do 37 din. komad, 1 kozličku 120 din. — Krompir, zelenjava, druga živila, gadje, cvetke: Bilo je 150 vozov na trgu, tako da je bila tudi Stroggmajerjeva ulica napolnjena z vozovi. Cene so bUe krompirju 3.50 do 5 din. za mernik (7 in pol kg), oziroma 1.25 do 1.75 din. kg, solati 1 do 2 din. kg, glavnati golati in endiviji 50 para do 2 din., ohrovtu 0.50 do 2 din., kumarcam 0.50 do 2 din., buči 1 do 3 din., pegi 0.25 do 1 din., korenju 0.25 do 1 din., karfijolu 2 do 10 din .komad, zeljnatim glavam 0.50 do 2 din. komad, čebuli 1.25 do 5 din., čegnu 3 do 6 din. venec, kiglemu zelju 3 din., kisli repi 2 din., fižolu 2 do 4 din., paradižnikom 1.50 do 2.50, ovčjemu siru 20 din., trapigtovgkemu giru 25 din., maglu 40 do 48 din., kuhanemu maslu 50 do 60 din. kg, mleku 3 do 3.50 din., gmetani 12 do 14 din., maglinemu olju 30 do 48 din., bučnemu olju 26 do 32 din. liter, jajcam 1.50 do 2 din. komad, giroku 1 do 8 din. hlebček. — Sadja je vkljutb veli•kemu izvažanju mnogo na trgu. Cene 90 bile jabolkom 2 do 5 din., hruškam 3 do 10 dni., bregkvam 4 do 10 din., grozdju 4 do 1 2din., kostanjem 5 din. kg, pečenim kogtanjem 6 din. liter, limonam 1 do 1.75 din. komad, figam 6 do 8 din. venec, kokogovim orehom 15 din. komad. — Cvetlice 90 ge pocenile, odkar je podjetje Džamonija otvorilo prodajalno v Slovengki ulici, kjer ge dobijo vgaki dan sveže rezane cvetlice. Cene go bile 1 do 7 din., z lo-n-El pT/imerno dražje. — Lončene in Iesene robe je bilo to pot malo na trgu in 9e je prodajala po 5 do 50 din. komad:. — Seno in glama: V gredo, dne 4. t. m., 90 kmetje pripeljali 4 vozove gena, I voz otave in 3 vozove glame na trg. Cene so bile genu 50 do 70 din., otavi 65 in slami 37.50 do 40 din. za 100 kg, glama ge je prodajala tudi po 1.75 din. vgaki gnop. V goboto, dne 7. t. m., pa kmetje radi deževnega vremena nigo pripeljali ne glame ne geria na trg. Mariborgko gejmgko paročilo. Na gvinjgki gejem dn* 6. novembra se je pripel;alo 120 gvinj in 2 kozi. Cene 90 biile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov gtari komad 100 do 150 din., 7—9 tednov gtari 180 do 225 din., 3—4 megece gtari 280 do 320 din., 5—7 tednov gtari 350 do 480 din., 8—10 megecev gtari 520 do 680 din., 1 leto stari 1000 do 1100 din., 1 kg žive teže 11 do 12.50 din., 1 kg mrtve teže 15 do 18 din., ovca komad 200 din. Prodala se je 49 gvinj. Megne cene v Mariboru. Mego od volov, bikov, krar in telic od 10 do 19 dm.; telečje mego od 12.50 do 80 din.; gvinjgko mego gveže od 12.50 do 27.50 za I lcg. Legni trg. V legni trgovini vlada še vedno precejšen zastoj. Najživaihnejše |e še trgovanje z drvami, za katere je sedaj nagtapila vgled bliižajoče ge aime geizona. iDrva se prodajajo v zadogtni množini doma, precej ge jih pa izvojzJ tudi v Italijo. Tudi Madžarska uvaža naša drva, pogebno iz Slavonije in "Medžirnurja. — MebJd les ge izvaiža v ome» jeni imeri v Italijo, Franeijo in Afriko. iNegotovogt laške ¦in francogke valirte znatno ovira trgovanje. Tegan leg ge doma glabo prodaja, ker ge je gradbena gezona 'komčala. — Za trdi leg vlada malo zanimanja. Hragtov leg gploih iue pride več v poštev za iizvoz, ker nam konkurirajo z nižjimi cenami Poljska, Čehoglovaška in Rumunija. — Bukov les se izvaža v Nemoijo, vendar ovirajo izvaz visoki, tranzitni tariifi preko Avstrije. Naša država bi gi roorala g pogodbami zagigurati znižanje tranzitnih tarifov, potem pa bi legna trgovina zopet oživila. Poročilo Hmeljarekega društva za Sloveruii|o inozemgkim gtrokovnim časopiigom Ln društvom. Žalec, Savinjgika dolina, dne 9. 11. 1925. Hmeljska kupčija ge je zopet nekoliko oživila. Minuli teden je bilo od letošnjega pridelka prodanih -čez 400 bal po cenah od 75 do 125 dfnarjev za 1 ikg. Od letine 1925 je še neprodanih prjbliižno 600 centov, to je 5% vgega prideika, in od letine 1924 pa približno 800 centov po 50 kg. Več tujih prekupcev še pogluje tujka]. — jJriištveno vodgtvo. Vrednogt denarja. Ameriški dolar gtane 55.50—56.10 din., angleški f-unt 273—275 din., franooSki frauk 2,23— 2-27 din., italijangka lira 2.22—2,25 din., švicarski frank 10.85—10.90 din., čehoglovaška ikrona 1.66—1.70 din,, avgtrijgki šiling 7.90—8 din. V Currhu znaša vrednost dinarja 9.20 centimov.