cmrr
nn m rrrfrrm
1*11 ■
T77CTITUXT3T7r
r
i
j
	
LJUBLJANA, OKTOBER-NOVEMBER 1982	LETO XXI. ŠT. 10,11 - 115, 116
198337
VSEM DELAVCEM IN DELAVKAM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE
i
O DINOSU
na občini v Trbovljah
Kako prodira v zavest našega človeka, in naših samoupravnih teles, pomembnost dejavnosti, ki se ukvarja z odpadnimi surovinami, je mogoče ugotoviti tudi iz rezultatov akcije naše poslovalnice v Trbovljah,, ki ji je uspelo, da je Izvršni svet skupščine občine na 14. seji, dne 23. septembra 1982, obravnaval informacijo Vladimirja Kralja, direktorja naše DO, o razvoju, uspehih in nalogah DO DINOS. Del
informacije se .nanaša tudi na vlogo in pomen, ki jo ima naša poslovalnica v Trbovljah. Ta ugotovitev izhaja iz naslednjega zapisa na koncu informacije:
„Informacija DO DINOS Izvršnemu svetu skupščine občine Trbovlje naj pomeni delovno gradivo za vključitev v bolj organizirano zajemanje koristnih odpadkov DO DINOS, predvsem v krajevnih skupnostih, saj so industrijski odpadki skoraj op-
timalno že zajeti z dosedanjim načinom zbiranja." Na 14. seji Izvršnega sveta skupščine občine Trbovlje, ki jo je vodila predsednica Martina DOKIČ, je bilo navzočih 10 članov izvršnega sveta, prisostvoval pa ji je tudi poslovodja naše poslovalnice v Trbovljah Franc PREDANIČ.
Dejavnost sekundarnih surovin in njen pomen v DO DINOS je bila prva točka (nadaljevanje na str. 2)
9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je bil od 11. do 13. novembra v Beogradu. Kongres je delal v sedmih komisijah. Prisostvovalo mu je 1073 delegatov. 9. kongres sindikatov se zdaj nadaljuje v sleherni tovarni in organizaciji, v slehernem delovnem okolju. To je veliko težji del naloge, je poudaril predsednik ZSJ Bogoljub IMedeljkovič, v sklepni besedi. Ta naloga čaka tudi nas.
dnevnega reda te seje. Kljub temu, da je bilo k tej točki priloženo gradivo je predsednica Izvršnega sveta opozorila na nekatere pomembnejše zadeve in podatke iz gradiva.
Dodatna pojasnila je dal naš poslovodja. Pojasnil je predvsem organizacijo in uspehe akcij zbiranja odpadnih surovin po krajevnih skupnostih, ki vsaj v začetku niso dale pričakovanih rezultatov.
Člani Izvršnega sveta so podprli prizadevanja trboveljske poslovne enote in DO DINOS. Bili so mnenja, da je potrebno storiti še kaj več, da bodo občani seznanjeni o namenu in načinu zbiranja odpadnih surovin v krajevnih skupnostih. Menili so tudi, da bi se morala v organiziranje zbiralnih akcij v KS vključiti tudi SZDL.
Govorili so tudi o povezovanju DO DINOS z nekaterimi OZD v Trbovljah in Zasavju, posebej še s Strojno tovarno Trbovlje. Sklenjeni sporazumi so, tako- so menili, primer, kako - je potrebno združevati delo in sredstva. Sekretar Izvršnega sveta pa je tudi opozoril na urejanje poslovnih prostorov poslovalnice, s čimer je poslovalnica dobila več 'funkcionalnega prostora, sam kraj pa na lepšem izgledu.
Ro razpravi je Izvršni svet sprejel naslednje 3 sklepe:
1.	Da se pridobi kompleksen pregled nad stanjem pri zbiranju sekundarnih surovin v občini, naj tudi enota SUROVINE Maribor v Trbovljah izdela poročilo o svoji dejavnosti.
2.	Izvršni svet daje pobudo OK SZDL, da zbiranje odpadnih surovin predvsem v
krajevnih skupnostih vzpodbudi kot trajno aktivnost občanov, ki bo prispevala tudi k lepši urejenosti njihovega naselja.
3.	Poslovna enota DINOS Trbovlje naj v večje soseske namesti kontejnerje, ki bodo omogočili selekcionirano
zbiranje odpadnih surovin. Informacija, ki jo je Vladimir Kralj napisal za Izvršni svet skupščine občine Trbovlje, je zelo zanimiva in obsega kar 10 tipkanih strani. Pomembni so zlasti zaključki, zato jih objavljamo v celoti na strani 6.
Po zapisniku napisal S.K.
SAMOKRITIČNO...
V četrtek, 4. novembra 1982, je bila v1 Ljubljani, v poslovni stavbi na Titovi cesti 118, razširjena skupna seja dveh naših osnovnih organizacij ZK: iz temeljne organizacije združenega dela Priprava odpadnih surovin in Delovne skupnosti skupnih služb.
Skupna seja je bila sklicana na pobudo občinske konference ZKS Ljubljana Bežigrad. Na dnevnem redu je bila obravnava družbenopolitične — gospodarske ocene delovanja komunistov v DO DINOS. Osnutek ocene sta pripravila sekretar osnovne organizacije Z K v TOZD POS Miha Srakar in direktor DO DINOS Vladimir Kralj, kot predlog za obravnavo na skupni seji pa je oceno sprejel razširjeni sekretariat osnovne organizacije Z K.
Na skupno sejo je občinska konferenca ZK poslala skupino štirih članov konference pod vodstvom Vlada Barabaša, sekretarja OK SZDL Ljubljana Bežigrad. Ostali trije člani so bili: Breda Papež, Bojan Weiss in Jože Nograšek.
Na razširjeno sejo obeh partijskih organizacij so bili povabljeni tudi predsedniki vseh Dinosovi h delavskih svetov, predsedniki oboh sindikalnih konferenc, direktor DO in direktorja obeh tozdov, (eden ni član ZK). Ker so med povabljenimi predsedniki bili tudi člani ZK iz preostalih dveh naših osnovnih organizacij ZK (iz Kranja in Maribora), je pomen skupne seje v Ljubljani praktično zajel vse štiri osnovne organizacije ZK, ki delujejo v DO DINOS.
Gradivo, ki je bilo podlaga za razpravo na skupni seji, objavljamo posebej na 8. strani.
Skupno sejo je vodilo delovno predsedstvo, ki ga je vodil Miha Srakar. Po pozdravnih in uvodnih besedah je Srakar odprl razpravo.
Prvi se je oglasil DANILO JANČIČ. Govoril je o našem odnosu do pogodb in sporazumov in povedal, da od nekdaj_ izpolnjujemo vse dogovorjene obveznosti. Pogodbe s Slovenskimi železarnami tudi letos, ko je že manj odpadkov starega železa, izpolnjujemo 100 % in več. Dogovorjene letne količine starega papirja smo papirnicam poslali že do meseca oktobra. Težave pa so z odpadki barvnih kovin. Povedal je, da je DINOS kljub velikim težavam uspel zagotoviti krogotok — odpadki — izdelki — preko Kombinata BOR v veliko zadovoljstvo slovenskih potrošnikov barvnih kovin, kot je na primer Mariborska Livarna.
Naši interni letni plan izvoza smo dosegli že junija meseca. Plan, dogovorjen s SISEOT, smo že presegli za 65 %>, s tem pa smo naš lanski plan presegli za 35 %. Tovariš Jančič je s svojim izvajanjem hotel povedati, da se pri Dinosu zelo odgovorno izpolnjujejo sprejete planske in nove obveznosti.
Za Jančičem je spregovoril MIHA SRAKAR, in sicer o problematiki delitve dohodka in osebnega dohodka kot osrednjem še nerešenem problemu znotraj delovnega kolektiva DINOS. .0 tej delitvi pri
Dinosu samo veliko govorimo, in to že več kot 2 leti, je rekel in sporočil, da na tem v TOZD POS dela posebna komisija in da se zdaj pripravljajo teze za nagrajevanje posameznika po delu.
Tudi JELKA REPUŠIČ je povedala, da se na delitvi dohodka in osebnih dohodkov ni 3 leta storilo ničesar, čeprav so tudi letos o tem razpravljali in sklepali na delavskem svetu TOZD POS. Zdaj naj bi se to rešilo v 14 dneh, je rekla in se vprašala, kako je to mogoče, če se prej ni dalo rešiti tega vprašanja v letu dni in več.
Potem se je oglasila Breda PAPEŽ, članica skupine OK ZKS. Vprašala je, če so v komisiji za izdelavo predloga o delitvi tudi komunisti in če smo jih kdaj klicali na odgovornost, ker komisija ni dala nič od sebe. Odgovoril je Srakar in povedal, da so se o tem pogovarjali na partijskih sestankih v Ljubljani in v Mariboru, vendar njihovo delovanje ni bilo usklajeno in zato ni dalo nobenih rezultatov.
IVAN PETERNEL je pohvalil gradivo, ki je bilo pripravljeno za razpravo, menil pa je, da bi bilo bolj prav, če bi gradivo predhodno lahko obravnavali tudi osnovni organizaciji Z K v Kranju in Mariboru oziroma, če bi se za takšno skupno sejo bežigrajska konferenca ZKS dogovorila s kranjsko in mariborsko.
Potem je govoril o objektivnih težavah, da reševanje vprašanja delitve dohodka oziroma osebnih dohodkov še ni dalo rezultatov. Pogoji dela v posameznih poslovalnicah tozda so zelo različni, zato ustvarjanje dohodka in nagrajevanje po delu ni enostavno. Od odgovornih, je rekel, pa smo pričakovali, da bodo storili več kot so za rešitev teh vprašanj.
Pohvalno je spregovoril o dohodkovnem povezovanju naše DO z drugimi DO in znotraj Dinosa, med
(nadaljevanje na str. 4)
Preberite
tudi to...
je, da moramo ustvariti takšne odnose vzajemne odgovornosti, da bomo ob pravem času stopili na prste vsakršni odgovornosti, kriminalu, razsipništvu, neizpolnjevanju obveznosti, slabemu gospodarjenju, nesmotrnim naložbam in uvozu brez kritja. Konkretno pa je povedal tudi naslednje:
Zakaj govorim o tem? Zato, ker se vse razprave med ljudmi sučejo okrog vprašanja, zakaj nismo ob pravem času zaustavili negativnih trendov našega gospodarskega razvoja in zakaj nismo sproti ugotavljali odgovornosti za to. Zakaj smo prelagali odgovornost le drug na drugega, namesto da bi jo ugotavljali najprej vsak pri sebi? Na primer, ves svet, zlasti pa njegov najrazvitejši nukleus, je bil kratkoviden in neodgovoren, saj še ni dolgo, ko so premog kot vir energije skoraj že odpisali. Toda pri nas so nekateri zidali tovarne na nafti tudi še potepi, ko so že zasvetili rdeči signali. Ni res, da tega ne bi mogli preprečiti, če bi le hoteli. Nekatere elektrarne in tovarne na ma-
Meseca oktobra je bila v Ljubljani izredno pomembna konferenca SZDL Slovenije. Na njej so obravnavali dosedanjo učinkovitost in naloge, ki nas čakajo, da bi premagali gospodarske težave.
Objavljamo povzetek iz govora predsednika republiške konference SZDL Franca Šetinca in iz govora predsednika republiškega Izvršnega sveta Janeza Zemljariča. Seveda se nas tiče vse, kar sta povedala, toda s povzetkom želimo opozoriti na nekatere zadeve,' ki so za nas in sploh za gospodarstvo še posebej pomembne, ker opozarjajo na stanje v bližnji prihodnosti.
FRANC ŠETINC je med drugim rekel, da je čas, v katerem živimo, izredno težak in da na to niso vplivali samo objektivni razvojni problemi, temveč tudi naše subjektivne napake. Poudaril
Razširjena skupna seja dveh osnovnih organizacij ZK iz Dinosovih enot v Ljubljani, ki je bila 4. novembra 1982. Iz leve proti desni so: Erika Militarov — zapisnikarica, Miha Srakar — sekretar osnovne organizacije ZK TOZD POS, Lela Laštro — sekretarka osnovne organizacije ZK DSSS, Vladimir Kralj — direktor DO DINOS, Vlado Barabaš — vodja skupine OK ZKS Ljubljana-Bežigrad in Breda Papež — članica skupine OK ZKS
zut so postavljene tako rekoč na ležiščih premoga, zdaj pa morajo biti solidarni z njimi tudi tisti, ki tega niso počeli. Kriminal je, kdor še naprej — v nasprotju z vsemi dogovori — uvaža opremo in luksuzne predmete, čeprav nimamo deviz niti za uvoz najnujnejšega reprodukcijskega materiala in je marsikje ogrožena celo proizvodnja za izvoz. To ni samo kratkovidno, to je politična diverzija! Sabotaža! Uvažajo tudi opremo — bil bi že čas, da jih identificiramo — za katero ne vedo, kako jo bodo plačali. Gredo v nove investicije, ki poslabšujejo že tako in tako nezadovoljivo (nadaljevanje na str. 5)
TOZD POS in TOZD RET. Pripombo pa je imel na premajhen interes za zbiranje tekstilnih odpadkov v enotah TOZD POS.
Po Peternelovem mnenju, v sicer dobri in kritični oceni delovanja komunistov v Dinosu, manjka ocena samoupravnih odnosov v DO in v TOZD POS. Družbenoekonomski in sploh odnosi so veliko vprašanje. V TOZD POS, je rekel Peternel, so skaljeni in zato, je menil, bi morali o tem zavzeti določeno sstališče.
Ni pa se Peternel strinjal z zaključkom napisane ocene, ker na nek način podcenjuje teoretični pristop k reševanju problemov oziroma za doseganje željenih ciljev. Poudaril je, da mora biti teoretični pristop imperativ — zapoved za prakso.
Na kraju svoje razprave se je zavzel, da bi imeli pri Dinosu vsako leto eno ali dve problemski tematski konferenci članov ZK, ker se v letu dni nabere veliko vprašanj, o katerih bi bilo dobro na ta način spregovoriti.
Na Peternelovo oceno odnosov v TOZD POS se je odzval Miha Srakar in dejal, da je povedano res in da se že ukvarjajo z oceno odnosov med vodilnimi in vodstvenimi delavci v tozdu.
Nato je spregovoril STANISLA V PESJA K, in sicer o tem, kako rešujejo problematiko delitve dohodka in osebnih dohodkov v TOZD RET ter kakšno je njihovo dohodkovno povezovanje z drugimi DO. Za oboje je dal dokaj dobro oceno. Sporočil je tudi, da TOZD RET uvaja nov proizvodni program — čiščenje bombažnih vlakenskih odpadkov, ki očiščeni skoraj 100% nadomeščajo uvoz bombažnih vlaken.
Kritično pa je spregovoril o izvajanju dogovorjenega sodelovanja z delovno organizacijo TEKSTILNA iz Ljubljane, ki kljub našim pobudam in podpori s strani občine ne daje željenih rezultatov. Spregovoril je tudi o perspektivi TOZD RET( Ta ni jasna, ker obrati vključno z novim proizvodnim pogonom v Ljubljani stoje na začasni lokaciji.
ANTON PLEŠEC je bil dokaj oster v oceni zavzetosti komunistov za razreševanje odprtih vprašanj znotraj Dinosa in sploh do sklepov 3. seje CK ZKS. Po njegovem so člani Z K preveč brezbrižni. Ne borijo se za sprejeta stališča, čakajo, da bo kdo drug storil tisto, kar bi morali sami. Dotaknil se je tudi vprašanja zaprtosti nekaterih delovnih enot, kakor je to zapisano v ,,oceni" in menil, da je potrebno konkretno spregovoriti za kakšno zapiranje gre, kje in kdo je odgovoren za to. Za pravilno nagrajevanje po delu pa je dejal, da bodo morale osnovne organizacije ZK ustvariti vzdušje, v katerem bo mogoče reči, kdo je dober delavec in kdo slab.
Miha Srakar se je strinjal s Plešcem in dodal, da člani njihove osnovne organizacije ne berejo Komunista in da se ne zavedajo načela demokratičnega centralizma, ki velja v ZKJ.
Potem je ponovno spregovorila Breda PAPEŽ, in sicer o idejnopolitični usposobljenosti članov ZK v Dinosu. Morali se bomo odločiti, kako se bomo usposabljali: s samoizobraževanjem ali organizirano, je rekla. Odločno je tudi izjavila, da ima odgovornost ime in priimek in da je vsak toliko odgovoren, kolikor ima vpliva. Menila je tudi, da nam manjka
tovariška kritika in samokritika ter kontrolni mehanizem, ki bi bdel nad tem, kako izvršujemo sprejete sklepe.
FRANC GOGALA je govoril o premajhni zavzetosti do nalog družbene samozaščite in obrambne sposobnosti oziroma do vključevanja v Dinosov program SLO. Po njegovem je v ZK preveč sopotnikov, takih, ki nič ne delajo in menil, da bo o njih potrebno čimprej spregovoriti.
VLADIMIR KRALJ je izrazil zadovoljstvo, ker je prišlo do takšne in tako kritične razprave in menil, da bi bilo dobro, če bi se taka razprava organizirala skupaj za vse štiri osnovne organizacije ZK v Dinosu.
V nadaljevanju svoje razprave je povedal, da je Dinos ena najbolj mehaniziranih tovrstnih delovnih organizacij, ki se tudi nenehno strokovno in kadrovsko krepi. Napredek je očiten in generalno vzeto, je pri nas vse v redu, je dejal Vladimir Kralj, potem pa dodal: če v podrobnostih, ki so tudi pomembne, ne bi imeli določenih pomanjkljivosti. Menil je, da je kritičen pogled na celotno dejavnost in aktivnost dobra naložba za boljši jutri.
VLADO BARABAŠ je bil zadovoljen s kritično razpravo, ki je, tako je rekel, brez primerjave z drugimi delovnimi organizacijami, kjer je ta občinska partijska skupina že bila. Imam občutek, je rekel, da ste sposobni sami rešiti odprta vprašanja, seveda z večjo zavzetostjo in aktivnostjo kot je s tem bilo do sedaj. Poslovni uspehi nas ne bi smeli uspavati. Sklepi 3. seje CK ZKS niso bili sprejeti samo za tiste, ki slabo gospodarijo, temveč tudi za to, da bodo dobri še boljši. Ne smete se slepiti, je menil, da boste zdaj v 14 dneh rešili vprašanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. Če bi začeli
to vprašanje reševati pred letom dni, bi imeli zdaj nekaj malega narejenega.
Vlado Barabaš je rekel, da usmeritev za našo aktivnost že imamo, in sicer v oceni delovanja komunistov in v današnji razpravi, vendar, je pribil, samo z ugotavljanjem kot doslej, ciljev ni mogoče doseči.
Vlado Barabaš se je zavzel tudi za strokovno pomoč, ki bi jo lahko in morali nuditi Dinos s svojimi kadri pri vse pogostejših družbenih akcijah zbiranja odpadnega blaga.
Miha Srakar, ki je v imenu delovnega predsedstva vodil skupno sejo, je na kraju razprave predlagal, kaj naj bi sprejeli kot zaključke skupne seje. Njegov predlog je bi! sprejet. Zaključke objavljamo posebej
na 10. strani.
Stane Koman
gospodarsko strukturo. S takšnimi nismo in ne moremo biti solidarni. Kar najodločneje se moramo upreti pritiskom na emisijo, vseeno, ali primarno ali sekundarno, ker sta druga drugi pogoj — vzrok in posledica.
JANEZ ZEMLJARIČ je govoril o ukrepih in samoupravljanju, o vrednosti dinarja in o organiziranosti bank. Skoraj polovico svojega govora pa je namenil vprašanju, kaj se nam obeta
prihodnje leto. Rekel je, da bo težje od letošnjega in nato poglavitna vprašanja obdelal v treh usmeritvah:
Konvertibilni izvoz moramo povečati za 15%, cene moramo podrediti izvozu, vso porabo moramo zmanjšati.
V okviru prve usmeritve je med drugim dejal: ,,Tej nalogi mora biti podrejena vsa ekonomska in razvojna politika v prihodnjem letu. V tej smeri moramo seči tudi po dohodku . . za njegovo nadaljnje prerazporejanje v korist konvertibilnih izvoznikov."
O cenah je rekel, da mora biti rast cen podrejena konvertibilnemu izvozu in da mora biti (rast) umerjenejša, kot je bila v tem letu. O vseh oblikah porabe pa je izjavil: ,,Predlog je, da bi morali porabo, tako splošno, skupno kot tudi osebno, v prihodnjem letu zmanjšati realno za 7 %, v primerjavi z letom 1982. Seveda bi morali glede na predvideno rast cen za okrog 20 % omogo čiti nominalno rast skupne in splošne ter tudi osebne porabe le za okrog 12 %. Na kraju svojega govora pa je pribil:
„ Vse naloge za 1983. leto bomo morali zastaviti v duhu pravkar sprejetih izrednih ukrepov: jasno, odločno in na vseh toriščih. Čeprav se bo zato v sedanjih razmerah odprla še navidezno marsikatera nova rana, bo le s tako usmeritvijo, v kateri pa je temeljni dejavnik samoupravna organiziranost in uveljavljena enotna politična volja in zavzetost delovnih ljudi, realna pot do stabilnejšega gospodarjenja, stabilnejšega položaja naše družbene skupnosti."
-tu-
Akcijsko povezovanje
članov ZKvDO DINOS
Na zadnji razširjeni seji obeh 00 ZK, ki delujeta v okviru OK ZKS Lj. Bežigrad, smo sprejeli sklep, iz katerega iz-
virajo praktične potrebe po akcijski povezanosti komunistov, tako v okviru TOZD ROS kot DO v celoti.
Dosledno izvajanje tega sklepa smo opredelili kot formalni pristop k sklicu tematskih ali problemskih konferenc. Ko pa sem o tej problematiki ponovno razmišljal, sem našel v taki obliki delovanja tudi precej pomanjkljivosti, ki bi se odražale v organizatorični problematiki kot tudi v enostra-nosti ali celo umetni ločitvi delnih družbenoekonomskih pojavov od celote.
Zato predlagam vsem 00 ZK v naši DO v razmišljanje naslednji predlog. Kot možna oblika akcijskega povezovanja, katera bi doprinesla k utrditvi akcijske sposobnosti 00 ZK ter bi bila v svojem bistvu tudi dovolj gibljiva in demokratična bi bila stalna akcijska konferenca. Doreči bi bilo potrebno ali bi imeli samo eno tako stalno akcijsko konferenco na ravni DO ali morda slično sindikalni organiziranosti, eno na ravni TOZD POS in eno na ravni DO. Z ozirom na to, da v TOZD RET ni 00 ZK se iz racionalnosti pristopa še bolj nagibam k konstituiranju take stalne akcijske konference na ravni DO.
Vsebina programa stalne akcijske konference, bi bila problematika, katera je skupna vsem 00 ZK, ter poudarja celovitost družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov kot na primer:
—	razvoj samoupravnih odnosov v DO
—	razvoj dohodkovnih odnosov med TOZD in DSSS
—	ekonomski razvoj in strategija poslovne in investicijske politike
—	poslovno tehnično sodelovanje ter združevanje dela in sredstev v DO
—	organizacijska in kadrovska problematika
—	koncept SLO in DS
Taka stalna akcijska konferenca bi teoretično lahko delovala na dveh principih organiziranja:
—	kjer je manjše število komunistov, sestavljajo stalno akcijsko konferenco vsi člani ZK
—	kjer je večje število komunistov in osnovnih organizacij ZK pa sestavljajo stalno konferenco delegirani
(nadaljevanje na str. 6)
ZAHVALA
Ob uspešni izvedbi drugega srečanja pionirjev varčevalcev Jugoslavije, ki je potekalo v Mariboru od 28. do 30. oktobra 1982, pod delovnim naslovom: PIONIR VARČUJE IN PRISPEVA K STABILIZACIJI GOSPODARSTVA, se vam najtopleje zahvaljujemo. K uspešnosti srečanja je v veliki meri prispevalo tudi vaše razumevanje in sodelovanje pri izvedbi srečanja. Pionirji, ki so na konferenci sodelovali, so ponesli širom po Jugoslaviji najprijetnejše vtise iz Maribora. Srečanje je omogočilo tudi poglabljanje bratskih vezi med našimi narodi in narodnostmi. Pionirji so izmenjali številne izkušnje tako pri denarnem varčevanju kot pri zbiranju sekundarnih surovin, delovnih brigadah, učenju, zbiranju učbenikov in drugih številnih aktivnostih, ki potekajo v pionirskih odredih ob pomoči mentorjev. Dogovorili so se, da bodo s še večjimi napori po svojih močej prispevali k stabilizaciji gospodarstva.
Zato se vam v našem in v imenu pionirjev najiskre-neje zahvaljujemo.
Tovariški pozdrav!	SEKRETAR ZPM OBČIN
MARIBOR
Lojze Janise
(nadaljevanje s str. 5) člani posameznih 00 ZK. V tem primeru, osnovne organizacije delegirajo določeno število članov v stalno konferenco. Delegatsko bazo predstavlja osnovna organizacija ZK.
Stalno konferenco vodi predsedstvo konference, ki kot delovno telo pripravlja in sklicuje seje konference, ter skrbi za izvajanje sprejetega.
Predsedstvo stalne akcijske konference naj bi se oblikovalo izmed sekretarjev 00 ZK, članov občinskega komiteja, medobčinske ali mestne konference kot tudi članov centralnega komiteja, če so v delovnem razmerju v naši DO, lahko pa tudi izmed drugih članov 00 ZK. Predsedstvo vodi predsednik predsedstva. Na stalne akcijske konference bi bili vab-
ljeni tudi predstavniki konference sindikata, po potrebi pa tudi ostali zainteresirani. Pobudo za sklic stalne akcijske konference lahko poda vsaka 00 Z K ali predsedstvo stalne akcijske konference. Za stalne akcijske konference mora sklicatelj posredovati temeljno gradivo s predlogom konkretnih nalog. Gradivo morajo pred konferenco obravnavati vse osnovne organizacije ZK in z njim v zvezi zadolžiti svoje sekretariate oziroma delegate za konstruktiven prispevek na seji konference. To seveda pride do izraza bolj v primeru, da bi se odločili za drugo, varianto organiziranja na delegatskem principu.
Na taki konferenci bi moralo priti do poenotenja stališč o življenjskih vprašanjih razvoja DO vseh 00 Z K. Na konferenci ne bi smelo priti do preglasovanja komu-
nistov iz posameznih organizacijskih enot DO. V kolikor bi se zavzeli za tako konferenco na delegatskem principu bi morale posamezne 00 ZK potrditi stališča konference, kar pa bi odpadlo, če bi to konferenco sestavljali vsi člani ZK v DO. Osnovne organizacije bi morale v svojih poslovnikih opredeliti določila glede poenotenja stališč in akcijskega povezovanja v DO. Da bi lahko oblikovali tako konferenco, bi se bilo potrebno posvetovati z O K ZKS, katera bi morala popraviti oziroma spremeniti nekatera določila statutarnih sklepov. Statut ZKJ tako organiziranost predvideva, republiški pa so v fazi usklajevanja. V komiteju OK ZKS Kranj se je že začela akcija, s katero želimo zagotoviti akcijsko in idejno enotnost v okviru zaključenih gospodarskih siste-
mov, ter ob tem omogočiti tudi polno potrditev osnovnih organizacij kot temeljnih osnov dela in politike ZKJ. Metoda formiranja je naslednja:
— ustanovi se iniciativni odbor, kateri da pobudo vsem 00 ZK za organiziranje stalne konference. Obenem predlaga predsedstvo spremembo poslovnika ter program dela.
Če se 00 ZK s predlogom strinjajo, iniciativni odbor za konstituiranje stalne akcijske konference skliče sejo prve konference.
V težavnem ekonomskem položaju delovni ljudje upravičeno pričakujejo od nas akcijo, katera ne bo situacije samo razlagala, temveč jo bo v stanju spreminjati; taka oblika organiziranosti pa menim, da bi v sedanjem družbenopolitičnem trenutku prispevala k temu.
Ivan Peternel
Zaključki in predlogi...
ZAKLJUČKI IN PREDLOGI UKREPOV ZA BOLJŠE ZAJEMANJE SEKUNDARNIH SUROVIN
(Zaključek informacij za Izvršni svet občine Trbovlje)
Medobčinske gospodarske zbornice in Izvršni sveti občinskih skupščin naj bi bili pobudniki in se vključevali v aktivnost zbiranja koristnih odpadnih surovin na svojem območju, skupaj z organizacijami za pripravo sekundarnih surovin.
Splošna združenja pa bi se morala vključevati v dejavnost s pripravo strokovnih rešitev na področju zbiranja, priprave, predelave in uporabe lastnih koristnih odpadkov kot pomembne nove surovinske osnove našega gospodarstva.
Odbor za sekundarne surovine pri Gospodarski zbornici bi moral dajati pobude, pripravljati predloge in koor-
dinirati dejavnost med OZD, medobčinskimi gospodarskimi zbornicami in splošnimi združenji in izvršnimi sveti posameznih občin.
Za doseganje ciljev čimveč-jega zajemanja, boljše predelave in uporabe sekundarnih surovin moramo realizirati spremembe in dopolnitve Zakona o ravnanju z odpadki:
—	o obvezni oddaji koristnih odpadkov v predelavo pooblaščenim organizacijam (člen 7),
—	dopolnitev zakona z definicijo konstituiranja in uveljavljanja statusa OZD posebnega družbenega pomena (člen 11),
—	izdelati predpis k zakonu, in sicer o minimalnih tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati OZD za zbiranje, odkup in predelavo odpadkov v sekundarne surovine,
—	izdelati predpis o ravnanju z odpadnim papirjem,
—	s predpisom je potrebno določiti možnost kooperantskih odnosov med privatnimi zbiralci in specializiranimi OZD,
—	izdelati predpis za ravnanje z jeklenimi odpadki in uvedbo posebne takse za postopek obvezne oddaje in odvoza amortiziranih avtomobilov in odpadkov bele tehnike,
—	izdelati navodila za ravnanje s tekstilnimi odpadki. Koristnim odpadkom je treba določiti isti status, kot ga imajo komunalni odpadki, kjer je prepovedana direktna manipulacija.
Informacija DO DINOS Izvršnemu svetu skupščine občine Trbovlje naj pomeni delovno gradivo za vključitev v organiziranejšo zajemanje koristnih odpadkov z DO DINOS, predvsem v KS, od občanov (stari papir, steklene črepinje, odpadni tekstil), saj so industrijski odpadki skoraj optimalno že
zajeti z dosedanjim načinom zbiranja naše poslovne enote TOZD Priprava odpadnih surovin, ki deluje na področju Trbovelj in v ostale dele zasavske regije.
Dosedanji razvoj zajemanja koristnih odpadkov in sklenjeni samoupravni sporazumi z bistvenim delom industrije v vaši občini so nas spodbudili k nadaljnjemu razvoju dejavnosti sekundarnih surovin pri vas.
Od leta 1976 dalje se tudi dohodkovno povezujemo s Strojno tovarno, kjer smo do danes sovlagali že 17 milijonov din za povečanje proizvodnih	zmogljivosti.
Prav tako smo samoupravno trdno povezani z Mehaniko, Revirskimi	energetskimi
obrati Edvard Kardelj in drugimi temeljnimi organizacijami gospodarstva na vašem območju.
Dolgoročno poslovno sodelovanje nas sili v še kakovostnejše delo in v nove na-
ložbe. Tako bomo letos v Energetsko rudarski kombinat sovlagali 6 milionov din. Na osnovi dosedanjih izkušenj in dobrih poslovnih odnosov z gospodarstvom vaše regije smo se odločili, da posodobimo našo poslovno enoto na Globušaku kot naš delež v tej obrtno storitveni coni, kjer delamo. Celotna posodobitev bo pomenila, razen izboljšanih pogojev dela za 16-članski kolektiv, tudi bistveno pridobitev, ne samo za industrijo vaše občine, ampak tudi za občane, ki predstavljajo ravno tako pomemben delež pri zbiranju koristnih odpadkov. Vrednost investicije je 10 milionov din in smo jo zagotovili iz lastnih virov temeljne organizacije Priprava odpadnih surovin. Posodobitev je bila načrtovana v skladu z razvojno politiko delovne	organizacije, katere
osnovni cilj je širjenje odkupne in predelovalne mreže koristnih odpadkov v sekundarne surovine.
Poslovna enota Trbovlje bo v letu 1982 zbrala in pripravila 7000 ton sekundarnih surovin, kar je pomembni delež poslovne enote v celotnih količinah DO DINOS, ki letos načrtuje že 200.000 ton sekundarnih surovin, zbranih v SR Sloveniji.
Da je trditev točna, potrjujejo polletni rezultati letošnjega poslovnega leta. Na
STISKALNICA "S 265“
STISKALNICA S-265 -NOVA PRIDOBITEV NA POSLOVNI ENOTI CELJE
ravni cele organizacije smo zbrali 100.089 ton, poslovna enota Trbovlje pa 3.218 ton in presegla svoje planske obveznosti za 26 odstotkov.
Direktor delovne organizacije Vladimir KRALJ, dipl.oec.
ŽREBANJE KRIŽANKE ŠT. 114
Žrebanje križanke št. 114 je bilo v petek, 12. 11.1982. Tričlanska komisija je ugotovila, da je prišlo na uredništvo 24 rešitev. Komisija je morala iz koška potegniti 8 rešitev, da je dobila 5 pravilnih. Srečni nagrajenci, ki dobijo po 100,00 din, so:
1.	MIRA ŠUŠTERŠIČ - DSSS
2.	NADA LABOREC - DSSS
3.	STANKA ZAJEC-DSSS
4.	JOŽE MLAKAR - Kranj
5.	JELKA OBLAK - DSSS
ČESTITAMO! *
Kdor ne zaupa izdelkom tovarne „RIKO", ne po kakovosti in ne po načinu izdelave, je v zmoti. Mladi in ambiciozni konstruktorji omenjene tovarne so skonstruirali nov tip stiskalnice, katero bi lahko imenovali tudi „mini Arnold". Konstruktorji so posebej pazili na to, da so vgrajevali v stiskalnico dosežke domače industrije hidravlike in elektronike, tako da je le 10 % uvoženega materiala, predvsem hidravlični razvodni ventili, ki- se za te dimenzije pri nas še ne proizvajajo. Stiskalnica ni kopija Arnolda, kajti S—265 je celo tehnično bolj izpopolnjena stiskalnica. Podal bi le nekaj tehničnih podatkov:
—	cena c ca 6,000.000,00 din;
—	tip S—265, dimenzija korita'1500,x 1200 x 650 v m3 1,7;
—	dimenzija paketa 600 x 300 x 300, specialna teža paketa 30 N d m3;
—	čas izdelave enega paketa 30 S;
—	moč motorja „Diesel" 75 KS— 55,125 KW;
—	ročno in avtomatično upravljanje stiskalnice in kompletnega tehnološkega postopka.
Preizkus je v tovarni dobro uspel. Morda bomo v eni naslednjih številk glasila objavili reportažo o delu same stiskalnice in o tem, kako so z njo zadovoljni strojniki ter ostali delavci v poslovni enoti Celje, kateri je stiskalnica namenjena in je zdaj na 6-meseč-nem poizkusnem obratovanju.
Upamo, da bo stroj delal tako, kot si to želimo mi v strojni službi, delavci v poslovni enoti Celje in nenazadnje tudi proizvajalec tega stroja — Riko Ribnica.
Anton ing. Golja
Dru žbenopolitično - gospodarska ocena delovanja komunistov
V DO DINOS
Na ravni DO DINOS delujejo člani Zveze komunistov Slovenije v treh sredinah, in sicer:
—	v TOZD Priprava odpadnih surovin (TOZD POS),
—	v TOZD Regeneracija tekstila (TOZD RET),
—	v Delovni skupnosti skupnih služb (DSSS).
Na osnovi ocenjevanja družbenopolitične aktivnosti in dosedanjega delovanja članov zveze komunistov, ki delujejo v DO DINOS, lahko povzamemo, da je stanje v posameznih sredinah za uresničevanje akcijske naloge zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij, kakor tudi organov upravljanja, dobro. Vendar čas, v katerem živimo, in zaostreni pogoji gospodarjenja, nam narekujeta, da kljub temu izpostavimo posamezne naloge, ki jih moramo posebej oceniti, in sicer:
—	izpolnjevanje planskih obveznosti v DO DINOS,
—	izpolnjevanje dogovorjenih pogodbenih obveznosti,
—	stopnjo rasti oziroma obvladovanje skupne in splošne porabe,
—	problematiko delitve dohodka in osebnih dohodkov,
—	dohodkovno povezovanje,
—	izpolnjevanje zakonitosti širše družbenopolitične skupnosti in spoštovanje samoupravno sprejetih sporazumov ter dogovorov,
—	problematika pojavnih oblik zapiranja podjetniškega in lokalističnega značaja,
—	vloga osnovnih organizacij zveze komunistov v delovni sredini DO DINOS v sprejemanju najpomembnejših odločitev in v oporo delovnim ljudem v odločanju o družbenoekonomskih odnosih na ravni delovne organizacije in
—	problematika povezovanja osnovnih organizacij ZK.
IZPOLNJEVANJE PLANSKIH OBVEZNOSTI V DO DINOS
V srednjeročnem obdobju 1980-1985 smo že pri pripravi vseh normativnih aktov za to obdobje v polni meri vključili širšo družbenopolitično skupnost DO DINOS, ki je dala s polno mero dogovornosti svoj delež, da so bili ti dokumenti pravočasno sprejeti, tako glede količinskih stopenj rasti za posamezna poslovna leta, kakor tudi vrednostnih pokazateljev in družbenoekonomskih kategorij na ravni delovne organizacije, kjer se je posebej izkazalo akcijsko delo vodilnih delavcev — komunistov. Da smo sprejeli pravilne programske usmeritve, potrjuje dejstvo, da smo že v drugem letu tega obdobja in ni potrebno spreminjati začrtanih poti razvoja, kakor tudi drugih določil, ki so predmet planskih dokumentov. Sprotno spremljanje gospodarjenja pomeni, da posvečamo posebno pozornost izpolnjevanju planskih obveznosti, ki jih presegamo tako količinsko kot vrednostno na osnovi vloženega dela in s pripravo kakovostnejših vrst sekundarnih surovin.
Ocena — dobro.
IZPOLNJEVANJE DOGOVORJENIH POGODBENIH OBVEZNOSTI
Predmet dejavnosti DO DINOS in vedno večja potreba po zajemanju vseh vrst uporabnih odpadkov in priprava le-teh v prepotrebne sekundarne surovine za našo bazično in predelovalno industrijo nam narekuje, da sprejete pogodbene obveznosti v gospodarstvu SFRJ predvsem pa v gospodarstvu SR Slovenije izpolnjujemo, tako po količini kot po dinamiki dobav. Kljub temu' pa na tem področju gospodarske aktivnosti opažamo v tem obdobju le nekaj pojavnih oblik, ko skušajo nekateri subjekti predvsem v nabavno-proizvodni funkciji, kakor tudi pri prodaji sekundarnih surovin ubrati pota mimo dogovorjenih obveznosti. Menimo, da je ravno tu potrebno izpostaviti družbenopolitično odgovornost vodilnih delavcev — komunistov, da morajo v prvi vrsti, predno sklepajo kakršnekoli nove obveznosti, dosledno izpolniti že dogovorjene. Menimo, da je potrebno, ne glede na to, da imamo dobro delitev dela, dobro koordinacijo in pretok informacij v zvezi, še popolnejše izpolnjevati vse obveznosti, ki izhajajo iz predmeta poslovanja DO DINOS.
Ocena — zadovoljivo.
STOPNJA RASTI OZIROMA OBVLADOVANJE SKUPNE IN SPLOŠNE PORABE
Če izhajamo iz dogovorjene rasti skupne in splošne potrošnje opredeljenih v prvi točki te ocene, kjer smo poudarili, da so planske obveznosti usklajene in ocenili to področje naše gospodarske aktivnosti kot dobro, pa moramo poudariti, da je za obvladovanje rasti skupne in splošne potrošnje potrebno precej aktivnosti, da je le-ta v okviru dogovorjenih stopenj rasti. Prav člani zveze komunistov so večkrat poudarili, da imamo visoko stopnjo rasti te vrste porabe, čeprav v okviru dogovorjene, vendar moramo več pozornosti posvečati v varčevanju vseh oblik, ki vplivajo na rast skupne in splošne porabe. Tako menimo, da nimamo bistvenih potreb za širitev počitniških zmogljivosti, da pa moramo dosledneje izpostaviti razreševanje stanovanjske problematike in porabo sredstev, ki so namenjena za športna in kulturna srečanja ter druge pojavne oblike, ki pomenijo porabo v skupni in splošni potrošnji naše delovne organizacije. Prav pri pripravi letnega plana za leto 1983 moramo konkretno izpostaviti, kaj bomo oziroma kaj lahko financiramo za omenjeno vrsto potrošnje. Ocena — zadovoljivo.
PROBLEMATIKA DELITVE DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV
Ekonomski položaj DO DINOS je trenutno še vedno zelo ugoden v primerjavi z marsikatero panogo gospodarske dejavnosti v SR Sloveniji. Da je temu tako, prispevamo največ sami z vloženim delom in s pripraVo novih kakovostnejših vrst sekundarnih surovin, kakor tudi v povečanju stopnje
količinske rasti le-teh. Kljub temu pa moramo ugotoviti, ne glede na to, da ustvarjamo visoko stopnjo akumulativnosti na osnovi ustvarjenega dohodka, da nismo zadovoljni z deležem dohodka, ki je namenjen za nagrajevanje po rezultatih dela, ki ni dosledno izvedeno v priznavanju proizvodnega, ustvarjalnega in strokovnega dela. Lahko povemo tudi drugače; imamo nagrajevanje po rezultatih dela in dosledno izpolnjujemo izvajanje določil Družbenega dogovora o razpolaganju dohodka in rasti osebnih dohodkov, zgolj notranja delitev predvsem v TOZD POS pa še vedno sloni na izvedbi deleža na osnovi pogojno nekvalificiranega delavca v skupnem rezultatu TOZD in v kombinaciji z doseženim rezultatom posameznega dela TOZD. Prav na področju delitve osebnih dohodkov o rezultatih dela in deleža posameznika pa smo komunisti premalo naredili. Čeprav smo o tem razpravljali na sestankih osnovne organizacije zveze komunistov in sprejemali tudi konkretne zadolžitve, kar velja predvsem za komuniste, vodilne in vodstvene delavce, pa do danes, z izjemo v TOZD Regeneracija tekstila, nismo naloge dosledno opravili na ravni celotne delovne organizacije. Res je, da je prav izvedba v praksi omenjene materije izredno težka, saj osnovna organizacija sindikata, ki je nosilec vseh aktivnosti vlaga določene napore, da bi čimprej sprejeli vse strokovne podlage, ki naj pomenijo tudi skupno boljšo družbenopolitično usmeritev za doslednejše izvajanje nagrajevanja po delu. Menimo, da smo komunisti naredili le en korak v premagovanju vseh naporov za izvedbo boljšega nagrajevanja, na sredi poti pa smo obstali.
Ocena — slabo.
DOHODKOVNO POVEZOVANJE
Izhajajoč iz določil Zakona o združenem delu in programske usmeritve naše delovne organizacije, lahko ugotovimo, da smo sprejeli usmeritev, ki pomeni sovlaganje in združevanje dela in sredstev s širokim krogom naših dobaviteljev, predvsem iz področja kovinsko-predelovalne industrije. Komunisti smo se vedno zavzemali, da delež razpoložljivih lastnih sredstev sovlagamo v programe drugih, ki pomenijo dolgoročno povezovanje naše dejavnosti z gospodarstvom SR Slovenije. Menimo, da moramo s tako obliko dela nadaljevati tudi v bodoče.
Ocena — dobro.
IZPOLNJEVANJE ZAKONITOSTI ŠIRŠE DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI IN IZVAJANJE SAMOUPRAVNO SPREJETIH SPORAZUMOV TER DOGOVOROV
V združenem delu DO DINOS dosledno izpolnjujemo vse sprejete obveznosti širše družbenopolitične skupnosti, saj se zavzemamo za načelo, da razpolagamo le z določenim deležem družbenega bruto produkta, ki ga ustvarjamo za lastnim delom naše dejavnosti. Poudariti moramo, da nismo imeli in tudi nimamo pojavnih oblik političnega odpora ob sprejemanju deleža družbenih obveznosti na samoupravnih organih. V našem združenem delu sprejemamo določene obveznosti iz samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o dejavnosti sekundarnih surovin, ki veljajo za celotno področje SFRJ. Tudi te izpolnjujemo dosledno. Nismo imeli nobenih pojavnih oblik nezavarovanja plačil v zvezi z izvajanjem Zakona o dolžniško- upniških razmerjih. Predvsem pa lahko poudarimo, da naši kupci čedalje težje izpolnjujejo svoje obveznosti za dobavljene sekundarne surovine.
Ocena — dobro.
PROBLEMATIKA POJAVNIH OBLIK ZAPIRANJA PODJETNIŠKEGA IN LOKALISTIČNEGA ZNAČAJA
Zavzemamo se za povezovanje programske usmeritve razvoja dejavnosti z DO SUROVINA Maribor, na osnovi dohodkovnega povezovanja in združevanja dela in sredstev. Menimo, da ni smotrna kakršnakoli oblika teritorialne delitve dela in tesnejšega povezovanja v obliki ustanovitve SOZD ali skupne delovne organizacije v katero bi bili združeni obe obstoječi delovni organizaciji v SR Sloveniji. Takšno povezovanje oziroma združevanje bi lahko kaj hitro povzročilo tudi pogoje za nastanek monopolnega položaja na slovenskem tržišču, predvsem v odnosu do dobaviteljev, nekoliko manj pa v razmerju do kupcev. Predpogoj o morebitnem združevanju so lahko le zakonske spremembe V republiki in sprememba zveznega odloka o enotni klasifikaciji dejavnosti. V sedanjem času razvoja družbenoekonomskih odnosov v gospodarstvu SR Slovenije in naši delovni organizaciji, pa so porok za odpravo določenih nesoglasij, ki izhajajo iz narave dela dejavnosti sekundarnih surovin na ravni DO SUROVINA in DO DINOS, izvajanje določil ..Smernic za medsebojno poslovno sodelovanje", ki jih sprejemamo na organih upravljanja oktobra letos. Prav člani zveze komunistov se že vrsto let aktivno zavzemamo za tovrstno obliko povezovanja znotraj dejavnosti sekundarnih surovin v SR Sloveniji.
Hkrati pa moramo ugotoviti, da je znotraj delovne organizacije le nekaj pojavnih oblik zapiranja znotraj temeljnih organizacij, kakor tudi znotraj posameznih delov temeljne organizacije (poslovalnice, skladišča, obrati), kakor tudi pojavnih oblik mišljenja, da je posamezni del delovne organizacije, TOZD POS, TOZD RET in DSSS svoja zaključena celota. Prav tu pa moramo komunisti dosledno zavzeti stališče in pričeti aktivnost za odpravo takšnih mišljenj, saj predstavljamo stvarno zaključeno celoto zgolj na ravni delovne organizacije. V delovno organizacijo smo se združili zaradi delitve predmeta dela; regeneracije uporabnih tesktil-nih odpadkov in priprave drugih vrst sekundarnih surovin, ki jih izvaja TOZD POS. DSSS pa na osnovi svobodne menjave dela in delitve del opravlja določena dela skupnega pomena delovne organizacije DINOS.
Ocena — zadovoljivo.
VLOGA OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK V DELOVNI SREDINI DO DINOS, V SPREJEMANJU NAJPOMEMBNEJŠIH ODLOČITEV IN V OPORO DELOVNIM LJUDEM V ODLOČANJU V DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSIH NA RAVNI DELOVNE ORGANIZACIJE
Na ravni delovne organizacije člani Zveze komunistov ugotavljamo, da je delo štirih osnovnih organizacij zveze komunistov preveč usmerjeno v okviru same osnovne organizacije. Poudariti pa moramo, da se zavzemamo za izvajanje vseh aktivnosti, ki pomenijo sprejemanje družbenoekonomskih odnosov v združenem delu naše delovne organizacije in da dajemo bistveno podporo celotni družbenopolitični strukturi pri sprejemanju vseh odločitev. Ne moremo pa mimo ugotovitve, da je znotraj samih osnovnih organizacij premajhna aktivnost vseh oziroma posameznih članov za aktivnejše vključevanje v vse aktivnosti, ki izhajajo iz sprejetih delovnih in družbenopolitičnih obveznosti. Menimo, da mora biti naša vloga v delovni sredini DO DINOS, pri sprejemanju vseh pomembnih odločitev, še aktivnejša in
(nadaljevanje na str. 10)
opredeljena z doslednim izvajanjem posameznika, kar je porok za celotno aktivnost vseh, ki delujejo v osnovni organizaciji zveze komunistov.
Ocena — zadovoljivo.
PROBLEMATIKA POVEZOVANJA OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK
Na povezovanju osnovnih organizacij, razen aktivnosti tako imenovanega ..družbenopolitičnega aktiva" v času spreminjanja samoupravne organiziranosti naše delovne organizacije do danes nismo naredili ničesar. Prav zato nalog, ki jih imamo člani Zveze komunistov v bodoče, da usmerimo vso aktivnost v povezovanje dela vseh osnovnih organizacij v DO DINOS na osnovi vseh možnih pojavnih oblik, ki jih določila statuta Zveze komunistov Slovenije predvidevajo.
Ocena — slabo.
Zaključek
Ko ocenjujemo uspešnost sprejemanja in izvajanja vseh nalog, ki nam jih narekuje članstvo Zveze komunistov Slovenije, kakor tudi sedanji čas družbenoekonomskih odnosov, tako doma, kakor tudi v svetu, se moramo opredeliti za nov način našega delovanja, ki mora izkazovati večjo vlogo in delež delavca — komunista, ki združuje svoje delo v DO DINOS, ne samo pri oblikovanju ciljev Zveze komunistov Jugoslavije in družbenoekonomskih odnosov s tako imenovanim ..teoretičnim pristopom", ampak bolj v „prak-tičnem", ker mora vsak v svoji sredi biti aktivnejši in se dosledneje boriti za politiko Zveze komunistov Jugoslavije ter za izvajanje sprejete tekoče in razvojne politike DO DINOS.
Miha Srakar, l.r.
Okrober, 1982	Vladimir Kralj, l.r.
ZAKLJUČKI RAZŠIRJENE SKUPNE SEJE OOZK TOZD POS IN DSSS
1.	Posluževati se problemskih konferenc ZK za akcijsko povezovanje dela komunistov v naši DO. V letošnjem letu naj se skliče tematska konferenca, za katero sklic je odgovoren kot koordinator Miha Srakar.
2.	Na osnovnih organizacijah ZK naj se aktivnejše spremlja delo in odgovornost posameznega člana ZK. Odgovorni nosilci naloge so sekretarji OOZK.
3.	Družbenopolitično gospodarska ocena delovanja komunistov v DO DINOS z današnjo razpravo, naj bo vodilo za akcijsko delovanje posameznih OOZK, kjer naj se ta ocena obravnava in konkretneje opredete naloge.
4.	Naloga vseh komunistov naše DO je, da pripomorejo s svojim delom k spodbujanju širšega zbiranja sekundarnih surovin.
5.	Zadolži se vse člane ZKO, da se idejnopolitično izobračujejo.
iiiini
intervju
Z RADOSEM UKMARJEM
Radoš Ukmar je komercialist v našem tekstilnem obratu v Ljubljani.
Odkup rabljenih oblačil, posteljnine, kuhinjskih krp in drugih rabljenih tekstilnih izdelkov opravljate v vašem obratu vsak dan. Občasno takšen odkup opravijo, na vašo pobudo, tudi enote tozda Priprava odpadnih surovin. Zdaj pa ste začeli z odkupom tudi v krajevnih skupnostih.
Kaj mi lahko poveste o tem?
Uvozne restrikcije so prizadele tudi del dejavnosti TO Ljubljana. S čistilnimi krpami ustvarjamo dobršen del prometa, tekstilnih odpadkov, ki se lahko pripravijo kot čistilne krpe pa je vse manj, na uvoz takšnih odpadkov pa sedaj ni mogoče niti pomisliti. Hitro smo si bili na jasnem, da moramo povečati našo aktivnost in z novimi oblikami dela, poiskati nove vire tekstilnih odpadkov. Ena takšnih novih oblik je direkten odkup rabljenega tekstila iz gospodinjstev.
S to novo obliko ste že začeli. Kako ste jo organizirali?
Začeli smo v občini Ljubljana Šiška, kjer stanujem. Z direktorjem našega tozda, Stanislavom Pesjakom, sva šla najprej na občino, tam povedala, zakaj in kaj želimo organizirati ter prosila za podporo. Potem sem obiskal nekaj vodstev krajevnih skupnosti in se z njimi dogovarjal za način in kraj odkupovanja. Dali smo tudi natisniti več plakatov in jih razdeliti med krajevne skupnosti, s katerimi smo se dogovorili za akcijo.
Slišal sem, da so vam šli predstavniki KS zelo na roko?
Res je, saj so tudi sami dajali predloge, kaj naj storimo, da bi akcija bolj uspela. Sami so tudi razmnožili obvestila in organizirali, da je obvestilo prišlo v vsako družino. Dali so nam tudi brezplačno na razpolago prostore za odkup zato, da v primeru slabega vremena ne bi odkupovali na dežju.
Na plakatih in obvestilih je tudi pisalo kakšne rabljene tekstilne izdelke boste odkupovali?
Da. Objavili smo vrste tekstila in po koliko jih bomo odkupovali. Prosili smo tudi, da naj bodo izdelki oprani, sortirani in delno predelani, sparani. Odkupne cene so bile naslednje:
—	čista bela bombažna posteljnina 70,00 din za kg
—	svetlo-pisani bombažni izdelki 50,00 din za kg
—	pisani bombažni izdelki po 20,00 din za kg
—	ostalo, obleke in drugi izdelki po 2,00 din za kg-
V katerih KS ste že organizirali akcijo?
Najprej smo organizirali odkup v Kosezah. Prostor smo dobili v temkajšnji osnovni šoli Veljka Vlahoviča. To je bilo 14. oktobra. Dne 20. oktobra smo odkup organizirali v KS Zgornja Šiška, kjer smo odkupovali v Domu Svobode. V tem domu smo odkupovali tudi za KS Petra Držaja in KS Komandanta Staneta. Dne 25. oktobra smo odkupovali v prostorih KS Hinka Smrekarja, in sicer za to KS in za KS Ljubo Šercer ter KS Litostroj. Povsod je odkupovala naša sortirka BOJANA OMAHEN, in sicer od 8. ure zjutraj do 18. ure zvečer.
Rekli ste mi že, da je bil rezultat teh odkupov izpod pričakovanj. Koliko ste pravzaprav na ta način zbrali rabljenih tekstilnih izdelkov?
Največji uspeh smo imeli v KS Koseze. Bele bombažne posteljnine smo odkupili 7,5 kg, pisane 76 kg; rabljenih oblačil, ki jih prodamo papirni industriji, pa smo odkupili 115 kg. Skupaj torej 199 kg. Najmanj smo odkupili v KS Litostroj. Vsega skupaj komaj 30 kg. V vseh šestih krajevnih skupnostih, v katerih prebiva okrog 35 tisoč ljudi, smo odkupili komaj 345 kg rabljenih tekstilnih izdelkov.
Kako mislite naprej?
Zaenkrat smo z akcijo prenehali in zdaj- razmišljamo, zakaj ni akcija bolj uspela in kaj bi se dalo še narediti za večji uspeh. Stroški za to akcijo so bili kar precejšnji. Na prvem strokovnem svetu tozda bomo o tem razpravljali.
Poklicala sva tudi Bojano Omahnovo in se z njo pogovarjala, kako je potekal odkup v krajevnih skupnostih. Povedala je približno naslednje:
Rabljene tekstilne izdelke, predvsem oblačila iz katerih ne moremo delati čistilnih krp, so prinašali skoraj izključno starejši ljudje. Kar so prinesli, niso predhodno presortiraii ali sparali. Sortirala sem kar sama, da sem potem lahko določila ceno. Morda je koga prav to, da bi moral šam sortirati in parati, odvrnilo od namere, da
Radoš UKMAR	Bojana OMAHEN
na odkupno mesto prinese, kar ne rabi več. Nekateri so povedali, da so takšne stvari že predali Rdečemu križu ali pa, da doma vse porabijo. Nekateri tudi niso videli oziroma prebrali plakatov in obvestil, saj so na odkupno mesto prišli, da bi kaj kupili.
Intervjuval Stane Koman
PETO SREČANJE...
Odbor republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za obveščanje in politično propagando bo tudi letos pripravil srečanje tistih, ki se v organizacijah združenega dela in v sindikatu kakorkoli ukvarjajo z informiranjem. Odbor je sklenil, da bo letošnje srečanje, peto po vrsti, v Mariboru, in sicer 10. in 11. decembra.
V vabilu na to srečanje predlagajo, da naj se v organizacijah združenega dela dogovorijo o tem, da bi se tega srečanja udeležil tudi kakšen
POPRAVEK
V prejšnji, septembrski števili našega glasila, smo v prispevku z naslovom INVESTIRANJE V TOZD REGENERACIJA TEKSTILA na strani 7, v četrti koloni zgoraj objavili napačen podatek o tem, koliko bombažnih vlakenskih odpadkov bi lahko pripravili. Pravilno je: letno 200 ton (ne 2000), z dodatno investicijo, pa še 400 ton (ne 100).
Za napako, ki je nastala pri prepisovanju rokopisa, se opravičujemo. Uredništvo
član samoupravnih organov ali organov sindikata — pa tudi kakšnemu poslovnemu organu to ne bi škodilo — piše v vabilu.
Na srečanju bo sodeloval tudi predsednik republiškega sindikata Slovenije Marjan Orožen. Osrednja tema letošnjega srečanja pa bo, kako daleč smo v delovnih organizacijah pri obveščanju zaradi odločanja in kakšna je vloga informativno-propa-gandne dejavnosti v zaostrenih pogojih gospodarjenja.
-tu-
PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 114
(Vodoravno) — RAGADA, ALON, EROTOMANIJA, ZVEZE, BRITEV, SINDIKATOV, KAJA, SAS, NART, STENOZA, STRAN, OR, RUBENS, MAKEDONIJA, ALO, GALEJA, OGOREK, MINER, OČE, UROK, NA, OP, REPA, NIŠ, MOTIV, TAPISERIJA, PETICE, ANES, KAMEN, STAREC
SEKUNDARNE SUROVINE
ODPADKI-
NEIZBEŽNA POSLEDICA OBSTOJA ČLOVEKA IN NJEGOVE AKTIVNOSTI JE NASTAJANJE VEDNO VEČ VRST ODPADNIH SNOVI - ODPADKOV. STOPNJA RAZVOJA TEHNOLOGIJ V PROIZVODNJI MATERIALNIH DOBRIN IN ENERGIJE USTVARJA KONFLIKTNO SITUACIJO MED GOSPODARSKIM RAZVOJEM, STANDARDOM ČLOVEKA IN ONESNAŽEVANJEM OKOLJA
Končni cilj strategije zmanjšanja onesnaževanja okolja (polucije) je uvajanje zaprtih tehnologij, zaprtih procesov proizvodnje z recikliranjem odpadkov, vračanjem odpadkov v proizvodnjo. Ven-darutudi z razvojem zaprtih procesov proizvodnje ni mo-gočes zaustaviti stalne rasti količine odpadkov in pritoka odpadkov v okolje. Danes nastaja v razvitem svetu do 3 kg odpadnih snovi na prebivalca dnevno. Od tega je polovica komunalnih odpadkov, ostalo pa so odpadki, ki nastajajo v kmetijstvu in živinoreji, industriji in obrti.
KOMUNALNI ODPADKI
nastajajo v gospodinjstvih, podjetjih, ustanovah in ne vsebujejo strupenih snovi, npr. naftnih derivatov in oksidov težkih kovin v škodljivih koncentracijah. Komunalne odpadke sestavljajo: ulične smeti, smeti iz gospodinjstev, ostanki hrane, odpadki gradbene dejavnosti in tako imenovani veliki in kosovni odpadki, npr. kosi pohištva, zavrženi gospodinjski aparati in drugo.
V SR Sloveniji predstavljajo komunalni odpadki dobro desetino vseh odpadkov. Komunalne odpadke odstranjujejo komunalne delovne organizacije na osnovi predpisov, ki so si podobni v vseh družbenih sistemih. V nekaterih naseljih, ki so odmaknjeni od občinskih središč, pa skrbijo za odstranitev komunalnih odpadkov
tudi krajevne skupnosti. Urejenost odvoza komunalnih odpadkov je v različnih področjih Slovenije različen. Tako imamo področja, kjer urejen odvoz pokriva samo 15% gospodinjstev, imamo pa tudi področja, v katerih je urejen odvoz za 25 % gospodinjstev. Posledica neurejenega odstranjevanja odpadkov iz naseljenih krajev pa je veliko število divjih odlagališč.
Dandanes v SR Sloveniji rešujemo problem komunalnih odpadkov z odlaganjem v komunalne deponije, vendar že proučujemo možnosti predelave teh odpadkov v sekundarne surovine, živinsko krmo, gorivo in gnojila. Dejstvo,,da je v komunalnih odpadkih vedno več papirja, plastike, stekla, tekstila in kovin, torej uporabnih odpadkov za predelavo v sekundarne surovine, in odpadkov hrane, zahteva pospešeno preverjanje upravičenosti izgradnje centrov za sortiranje komunalnih odpadkov. V svetu že obstajajo naprave za recikliranje komunalnih odpadkov in za kompostiranje ali sežig preostalega dela odpadkov, ki so danes še neuporabni. Do izgradnje takšnih sortirnih naprav pri nas pa je najbolj primerno sortiranje pri izvorih, izločen star papir, steklo, tekstil pa predati organizacijam, ki se ukvarjajo z zbiranjem in predelavo uporabnih odpadkov (Dinos, Surovina, Papir-servis) ali pa v posebnih akcijah Rdečemu križu ali pionirjem.
ODPADKI BIO-MASE
so odpadki, ki nastajajo v kmetijstvu in živinoreji, gozdarstvu in ostalih sorodnih dejavnostih in se danes samo delno koristno uporabijo in še to v glavnem za organsko dognojevanje. Vsa ta neuporabljena odpadna bio masa vsebuje ogromne količine sončne energije, ki jo bomo v bližnji prihodnosti že znali ekonomsko uporabiti. Proces, pri katerem s pomočjo sončne svetlobe iz zraka, vode in mineralnih soli, nastaja bio masa (rastline), imenujemo strokovno fotosinteza. S fotosintezo letno nastaja na zemlji 2x1011 ton (to je številka z enajstimi nulami za dvojko) suhe bio mase z energetsko vrednostjo 3 x 1021 Joula (izgovori: džula). Vsa ta ogromna vezana energija predstavlja 0,2 do 0,3,% sončne energije, ki jo prestreže naša Zemlja. Ocena je tudi, da se od vse letno nastale bio
mase uporabi l,2 % za hrano, 1 % za papir in celulozo in 1 % za gorivo, več kot 96 % bio mase pa se še ne izkorišča.
Vedno večje pomanjkanje fosilnih goriv (nafta, premog, zemeljski plin) narekuje razvoj takšnih tehnologij, s katerimi bomo predelali odpadno bio maso v osnovne proizvode organske kemije (kisline, alkohole itd.) ali visokovredna goriva (bio-plin, etanol, metanol, sintetični bencin). Že danes so poznani primeri proizvodnje bio-plina (prvi tudi že pri nas) in uporaba odpadne bio mase za industrijsko proizvodnjo etanola, ki ga v Braziliji uporabljajo kot pogonsko gorivo v predelanih avtomobilskih motorjih. Da je možno odpadno bio maso koristno uporabiti tudi na preprostejši način, nam pove podatek, da v LR Kitajski deluje preko 7 milionov (7 x 106) zaprtih kadi, v katerih posebne bakterije raz-
POLJEDELSIČ/ -PVOIZVODI (razmerje koristnega dela in odpadka)
ŽITAHICE
hrana in različni proizvodi
kO		v//#m	
QOMOLJI (krompir)			
BO			m?,.
OLJARICE'			
IS	W//AW///Z,		
SLAVilOkNA			VESA
*w///*y//M			
-g
•>
< d
a. e
§ -9
O O)
&
•2
živinska
krma
Živina
POT ROŠ H JA
Učenci in učenke osnovne šole Danile Kumar — zbiralci starega papirja
krajajo organske odpadke. Pri tem nastaja plin metan, ki ga lovijo in uporabljajo v gospodinjstvih za gorivo. V naši državi, ki razpolaga z znatnimi količinami kmetijskih odpadkov, še ni osvojen enoten program raziskav. V pripravi je program raziskav na osnovi škrobnih in celuloznih odpadkov.
Glej tabelo.
POSEBNI ODPADKI
Vse preostale odpadke imenujemo posebni odpadki. Glavne vrste posebnih odpadkov so radioaktivni in eksplozivni odpadki, klav-niški odpadki živalskega izvora, poginule živali, izrabljena olja in maščobe, rudarska jalovina, gošče in nevtra-lizanti različnih čistilnih naprav za odpadne vode in odplake, inertne in nevtralizirane odpadne snovi v industriji, odpadki iz zdravstvenih ustanov in bolnišnic, razni odpadki iz proizvodnje baznih in predelovalnih industrij, doslužena vozila, ladje, vagoni, odslužena bela tehnika, odslužena oprema proizvodnih obratov itd.
Del omenjenih odpadkov je tako imenovanih NEVARNIH ODPADKOV, ker lahko z nepravilnim rokovanjem, hranjenjem in deponiranjem povzročajo kontaminacijo —/zastrupitev zemlje, vode in zraka. Nevarne odpadke razvrščamo po raznih kriterijih glede na izvor, sestavo, škodljivost in drugo.
Pomembne so tudi količine, koncentracija, možnost ponovne uporabe in način uničenja ali predelave v nenevarne snovi. Ker ni možno rešiti problematike nevarnih odpadkov samo z enim načinom, je problem toliko kompleksnejši, ki ga dopolnjuje še dispergiranostr (razdrobljenost virov) nevar-
nih odpadkov. Rokovanje za okolje nevarnimi odpadki obsega sistematično zajemanje, zbiranje, predelavo, nevtralizacijo oziroma uničenje in nenevarno urejeno odlaganje v okolje.
Rafael Kravcar (nadaljevanje prihodnjič)
ZBIRANJE PAPIRJA
v organizaciji RK
V prostorih SOZD Slovenija papir je bil dne 18. oktobra 1982 razgovor v zvezi z akcijo zbiranja papirnih odpadkov v mesecu oktobru in novembru in na osnovi časovnega razporeda, ki ga je izdelal Rdeči križ Slovenije. Razgovor je bil sklican na predlog RKS. Stališča Dinosa, Unije in Surovine so bila naslednja:
— čas za izvedbo akcije je neprimeren, saj se prvi del ujema z datumi odvoza avto-
mobilskih školjk, bele tehnike; v tem času pa potekajo tudi šolske akcije;
—	akcija je slabo pripravljena. Niso odpravljene pomanjkljivosti, katere smo ugotovili po akciji od 3. do 15.6.1982;
—	pripravljeni smo se vključiti v dobro pripravljene akcije, ki bodo zagotovile dodatne količine.
O omenjeni akciji smo razpravljali tudi na Poslovnem odboru uporabnikov in zbirateljev papirnih odapdkov
dne 28. oktobra 1982 v Krškem.
Tudi na tem sestanku smo sklenili predlagati RKS, da naj izdela predlog, kako bi začeli zbiranje papirnih odpadkov iz dosedaj še neobdelanih izvorov.
Kljub vsem tem razgovorom pa akcija poteka, saj je RKS že razposlal obvestilo o akciji, in se obvezal, da- bo na enem mestu pripravil najmanj 3 tone papirnih odpadkov.
ANVI
PA ŠE TO
Delegat Ratomir Fuks iz BiH je na seji odbora za trg in cene zbora republik in pokrajin temperamentno karal nezavedne državljane, ki so se z letališča peljali v Beograd s svojimi av-tomiboli, namesto da bi se peljali z Jatovim avtobusom. Tega, kako so se ti potniki peljali v Beograd, omenjeni delegat ni opazoval iz Jatovega avtobusa, temveč iz skupščinskega avtomobila, ki je prišel samo ponj na beograjsko letališče. Zato se je bržkone upravičeno vprašal: ,,Tovariši, le kam nas to pelje? " „DELO“
KONFLIKT
Beseda, katera se prepogosto sliši, označuje pa dis-junktivni proces, pri katerem hoče ena stran odstraniti drugo, bodisi tako, da jo uniči, ali pa tako, da jo napravi neučinkovito.
Vsak konflikt vključuje tudi uporabo sile ali vsaj grožnjo, da se bo sila v taki ali drugačni obliki uporabila. Seveda pa je konflikt le sredstvo za to, da se doseže neki cilj, ki ni vsem dosegljiv.
Iz sociološkega aspekta ločimo tu dve primarni vrsti razdiralnih odnosov, in sicer nasprotovanja in tekmovanja.
Pri nasprotovanjih gre za takšne odnose, pri katerih skušajo posamezniki ali skupine preprečiti drug drugemu, da bi dosegli svoje cilje oziroma, da bi uveljavili svojo vlogo. V procesih tekmovanja, pa si posamezniki ali družbene skupine prizadevajo, da bi dosegli eden in isti cilj.
Do konfliktov pa večinoma prihaja tudi iz čisto preprostega vzroka, da dve osebi isti pojav zaznavata različno. In če vsaka od oseb vztraja pri lastni percepciji seveda nujno pride do konfliktne situacije, katera se manifestira ponavadi še z žaljivimi izjavami.
Tudi stereotipi oziroma predsodki so neredki povzročitelji konfliktov, saj so pravzaprav intenzivni, neutemeljeni odnosi, ki se le s težavo menjajo. Bistvo teh predsodkov pa je večinoma egocentrizem.
Vsekakor konflikti niso družbeno zaželeni, v kolikor nimajo resnično realne osnove v progresističnih gibanjih. Konflikti, kateri nastajajo v interakcijah v manjših družbenih skupinah kot so temeljne organizacije združenega dela ali celo v primarnih družbenih skupinah, v družini na primer,
tako skupnost in njeno kohezijo praviloma slabijo. Samoupravljanje že po svoji demokratični koncepciji zmanjšuje možnost konfliktnih situacij, kljub temu pa proti njim nismo imuni. Največ jih je tam, kjer se malo dela in veliko politizira, saj taka situacija nudi možnosti za razvoj intri-gantstva in anarhije.
Skupine v katerih vladajo konfliktni odnosi ne dosegajo niti povpre ne produktivnosti pa tudi absentizem je pogost pojav.
Ne povzročajo pa konflikti samo družbeno negativnih posledic, temveč se odražajo tudi kot psihični proces osebe katera v konfliktih sodeluje. Pri osebah oziroma subjektih prihaja do konfliktov večinoma zaradi barier, ki jim preprečujejo zadovoljitev določenih motivov. Za razumevanje osebnosti in njenega obnašanja, pa je posebno važno to, kako se obnaša posameznik tedaj, ko zadovoljitev njegovih motivov zadene ob različne motnje.
Zadrževanje in preprečevanje zadovoljitve motivov imenujemo frustracija motivov. Psihološko stanje, ki je v njem posameznik tedaj, ko meni, da nekaj ali nekdo preprečuje zadovoljitev njegovih motivov pa imenujemo frustracijska situacija. Prizadevanje posameznika, da bi zadovoljil svoje motive in postavil nasproti temu ravnovesje, usklajenost s fizičnim in socialnim okoljem pa je tako imenovano prilagojevanje osebnosti.
Če želimo spoznati osebnost je zelo važno vedeti, kako se obnašajo ljudje v frustracijskih situacijah. Nekaterim ljudem tudi manjši neuspeh v zadovoljevanju motivov jemlje pogum, medtem ko druge, celo večje število neuspehov ne
popari in skušajo z intenzivnejšim trudom ali z novimi načini zadovoljitve motivov uresničiti cilje, ki so si jih zastavili. Odpornost proti neuspehu, nasproti frustracijam označujemo v psihologiji kot frustracijska toleranca. Nekateri ljudje so frustracijsko tolerantnejši, se pravi, da lažje prenašajo ovire in preprečevanje uresničenja njihovih ciljev, drugi pa so frustracijsko manj tolerantni kar pomeni, da sleherna motnja v prizadevanju, da bi uresničili zastavljeni smoter, izziva pri njih upadanje poguma, potrtost in razne druge neadekvatne načine reagiranja do nastankas nevrotičnih simptomov v njihovem vedenju. Do frustracije lahko pride iz več razlogov, vendar večinoma izhajajo iz fizikalnih ovir ali iz socialnega značaja. Vzrok frustracije pa nemalokrat tiči tudi v sami osebnosti, v njeni nesposobnosti, da bi dosegla to kar si je postavila za svoj cilj.
ANKSIOZNOST IN AGRESIVNOST
Najtežje in najtrajnejše posledice frustracije nastopijo tedaj, ko smo prisiljeni, da se sploh odpovemo zadovoljitvi močnih motivov ali ko spričo posredne zadovoljitve in substitucije cilja ostane sam motiv nezadovoljen, vendar pa enako močan. Poglavitni negativni posledici frustracije sta anksioznost in agresivnost. Anksioznost je stanje nedoločenega strahu ali občutka tesnobe. To je stanje bojazni, da se bo zgodilo nekaj, kar bo za nas nevarno in hudo anksiozna oseba se čuti ogroženo, čeprav ne ve povedati, kaj neki jo ogroža. Čuti napetost, nemir, nezadovoljstvo in nedoločen strah.
Agresivnost, ki je druga tipična reakcija na frustracijo, tiči v tendenci, da človek napade vzrok frustracije ter pokaže nezadovoljstvo in sovražnost. Ko se mora nekdo čemurkoli odreči, postane togoten in skuša svojo jezo izživeti z napadom na nekaj in s sovražnostjo do nečesa, predvsem pa z napadom na vzrok frustracije. Človek je kaj pogosto prisiljen odreči se zadovoljitvi kakega svojega motiva, ne da bi bii mogel napasti stvarni vzrok svoje frustracije. V tem primeru razodeva svoje nezadovoljstvo z zmerjanjem, kričanjem in napadi na osebe, ki niso krive njegove frustracije. Agresivnost je najbolj neposreden rezultat frustracije. Agresivnost in anksioznost sta medsebojno združeni in se vzajemno ojačujeta.
Posledica frustracije utegne biti tudi regidno vedenje. To se kaže v tem, da se ponavlja isti način reagiranja (kakorkoli se je le ta pokazal nekoristen) ali pa manj intelegenten način reagiranja, kot je sicer normalno pri prizadetem posamezniku. Nalogo, katere rešitev se ni posrečila, skuša stalno reševati na neki že uporabljeni neefikasni, n ep ripravni način.
NEVROZE IN PSIHO-NEVROZE
Najtežje posledice frustracije so nevroze ali psiho-nevroze. Psihonevroze so psihične mo tnje, milejše oblike duševnega obolenja (težje vrste duševnega obolenja imenujemo psihoze) in jih karakterizirata predvsem občutek anksioznosti in otežkočen kontakt z okolico. Nevrotiki (osebe, ki bolehajo za nevrozami) večinoma opravljajo svoje vsakdanje delo, kar pa pri
ljudeh, ki bolehajo za psihozami ni mogoče. Najpogostejše nevrotične reakcije pa so: anksiozne reakcije — stanovito intenzivne občutke anksioznosti, fobične reakcije — izrazit in neutemeljen strah pred različnimi objekti in situacijami, opsesivno kompul-zivne reakcije — različne vrste fiksnih idej in ponavljanje določenih nesmiselnih dejanj, nevrastenične reakcije — stanovitni občutek utrujenosti in izčrpanosti ter konverzijske reakcije, to je nastop organskih motenj in obolenj, ki nimajo organskih vzrokov, temveč psihične. Ker pa sleherna osebnost pomeni enotno dinamično organizacijo last-
UKREPI
Vsem je poznano, da z novimi ukrepi prihajamo do skrajnega varčevanja, tako z devizami, osebno potrošnjo in skupno porabo. Posebna postavka je tudi varčevanje z energijo (elektriko, naftnimi derivati). S tem v zvezi je izdan Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za nakup dieselskega goriva in motornega bencina (Uradni list SFRJ, št. 61, z dne 16.10.1982). Prvi člen omenjenega zakona točno določa koliko odstotkov je treba privarčevati. Za prevoz blaga v javnem cestnem prometu je to 20 %, za osebna vozila v družbeni lasti, po členu 3/1, pa 40 %.
V 2. členu zakona, v katerem je določeno na katero dejavnost se ne nanašajo omenjeni varčevalni ukrepi, pa žal ni omenjena naša dejavnost, zato se moramo ravnati po členu 1/1 in 3/1.
Naša služba bo podala točen izračun porabljenega goriva v litrih za 4. trimesečje 1981, katero količino lahko porabite v 4. trimesečju
nosti, je nemalokrat potrebna dolgotrajna spijioso-ciološka raziskava, v kateri končno le	ugo to vi mo
vzrok, zakajinekateri ljudje pravzaprav samo prehajajo iz ene konfliktne situacije v drugo.
Nekega univerzalnega recepta za odpravljanje konfliktnih situacij tako v osebnosti sami kot v interakcijah z drugimi zaradi vsakokratnih specifičnih situacij in stanj žal ni. Najboljši je odkrit in sproščen pogovor, saj situacije v katere prihajamo ljudje večinoma povzročamo sami s svojim nepremišljenim in nekontroliranim vedenjem.
Ivan Peternel, dipl.soc.
ZIS
1982, tako kot to določa člen 3/1. Prav tako bo podana dinarska poraba za nakup goriva v tem obdobju s tem, da bomo zmanjšali dinarski znesek za omenjeno obdobje v letu 1981 za 20 % pri nabavi diesel goriva ter 40 % pri nabavi motornega benzina. Porabo goriva za delovne stroje pa bomo zmanjšali za 10 %. Najverjetneje bo pri izračunu možne porabe goriva, zaradi netočne evidence s strani poslovnih enot, prišlo do težav. Vendar bodo odgovorne osebe na poslovnih enotah morale paziti, da se ne bo prekoračil znesek, ki je zmanjšan za odstotek, kot to določa zakon.
Vse odgovorne osebe in voznike bi rad opozoril, da skrajno varčujejo z gorivom, kajti kazni so zelo visoke (od 50.000 do 1.000.000 din za DO, za odgovorno osebo pa 5.000 do 50.000 din, kot to določa 7. člen istega zakona).
Vodja strojne službe Anton ing. Golja
»večer«
„VEČER" je naslov glasila mariborske SZDL. Dne 23. oktobra 1982 je na zadnji strani objavil dva prispevka o starem papirju in oba poudaril z okvirjem. V enem je pisalo, da je Rdeči križ Slovenije poleti zbral 655 tisoč
ton odpadnega papirja in, da so takšno akcijo ponovili tudi za jesen. Drugi prispevek pa objavljamo kar v originalu oziroma zaradi ponosa, ki ga čutimo ob branju, povečanega na dve koloni. „Večer", v katerem je bil objavljen ta prispevek, nam je posredoval direktor TOZD RET Stanislav Pesjak.
Ob robu
Vsak
košček
papirja
Na novi Pobreški cesti je včeraj zjutraj ob pol osmih ležal velik kos kartona — prav sredi ceste. Nekateri vozniki so sega izogibali, ga tudi odrinili, zavozili vanj, skratka — bil jim je napoti. Koko tudi ne, saj je ležal prav sredi cestišča. Pa je pripeljal manjši poltovomi avtomobil, se ustavil tik pred kartonom, iz kabine je skočil moški in kartonpobral, ga vrgel na tovornjak in odpeljal dalje. Na tovornjaku ljubljanske registracije je pisalo, dp pripada Dinosu. Očitno se je le temu delavcu Dinosa zdelo vredno pobrati ta košček papirja
(sš)
Nočni "Obisk" v Dinosu...
Danes, ko varčujemo na vsakem koraku in ko so postale tudi sekundarne surovine posebnega pomena za gospodarstvo, se je operativna skupina za spremljanje izvajanja programa akcije NNNP 82 pri občinski konferenci socialistične zveze skupaj s predstavniki občinskega sindikalnega sveta, sekretariata za ljudsko obrambo in Postaje milice iz naše občine, odločila obiskati delovno organizacijo Dinos ali konkretneje — njena dva bežigrajska tozda na Kurilniški, kjer je skladišče in na Titovi cesti, kjer so poslovni prostori.
Med nočnim obiskom so ocenjevali v tej delovni organizaciji predvsem varovanje družbenega premoženja, požarno varnost in delovanje narodne in civilne zaščite. Obisk, ki je bil upravičen tudi zaradi nedavnega požara v mariborski Surovini, ni pokazal najbolj razveseljivih zaključkov.
Vratar skladiščnih prostorov na Kurilniški ulici, na katerega so naleteli obiskovalci ob štirih zjutraj, je napravil nanje zelo slab vtis. Nikogar ni vprašal po dokumentih, niti ni poznal telefonskih številk gasilcev in milice. V primeru nesreče bi, kot je dejal, poklical odgovorne. Člani skupine niso mogli vstopiti v nobeno od skladišč, ker so bila zaklenjena, ključev pa vratar ni imel pri sebi. Kaj bi se zgodilo, če bi v eni izmed barak slučajno zagorel ogenj, si lahko predstavljamo. Nedostopne odpadne surovine bi zgorele pred očmi gasilcev, zaklje-njene v barakah. Če bi jih hoteli na vsak način reševati bi morali povzročiti novo škodo z razbijanjem vrat. Kasneje se je izvedelo, da je bil tisto noč menda kot čuvaj zaposlen pogodbeno nek študent preko študentskega servisa. Študent gor ali dol, za požarno varnost bi morali
poskrbeti, so družno ugotovili obiskovalci.
V nekaj skladiščnih prostorov se je ekipi le uspelo prebiti, ker so bili nezaklenjeni. Ocenili so, da so električne napeljave nezavarovane in da bi spričo velike količine papirja kaj lahko prišlo do požara. Odveč je tudi pripomba, da bi moral imeti vratar dostop do vseh ključev. Nočni obiskovalci so hitro zapustili prizorišče med zanemarjenimi skladišči, ki so se zrcarila v velikih lužah oktobrskega dežja in se preselili v tople, svetle in moderne prostore Dinosa na Titovi cesti 118.
Po težavni mobilizaciji, ki so jo kljub „ne tekočim" podatkom in z velikim prizadevanjem vodilnih v tej delovni organizaciji, le sprejeli, je stekla beseda o delovanju civilne in narodne zaščite ter o obrambnih načrtih. Ugotovili so, da bi morali posamezne naloge v teh načrtih
bolj konkretno opredeliti. Ponovno se je izkazalo, kot že nekajkrat ob pregledovanju takšnih načrtov, da bi moralo pri njihovi izdelavi sodelovati več ljudi, pod vodstvom individualnega poslovodnega organa in ne da to delo večinoma sloni na referentih za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. To predpisujeta tudi Ustava in Zakon o združenem delu.
Obisk so končali z ugotovitvijo, da se bodo morali v prihodnje v Dinosu bolj posvetiti predvsem družbeni samozaščiti, saj se je že nekajkrat zgodilo, da je prišlo do odtujevanja družbene imo-vine ali po domače — kraje, kar pa je v takšni dejavnosti, kot je Dinosova, težko dokazljivo in zahteva zato še večjo pozornost.
Vida Petrovčič „ZBOR OBČANOV" Glasilo SZDL Ljubljana Bežigrad
...in komentar varnostnika
V ,,Zboru občanov", št. 17 je bil objavljen članek o nočnem kontrolnem obisku skupine za preverjanje varovanja družbenega premoženja in požarne varnosti v naši poslovni enoti na Kurilniški 18. Ker so v članku nekatere netočnosti, verjetno zaradi nepoučenosti pišoče novinarke, smo dolžni v zvezi s tem dati nekaj pojasnil.
1.	Vratarji, ki opravljajo tudi nočno čuvajsko službo na Kurilniški 18, so delavci specializirane delovne organizacije »Varnost" in morajo biti o svoji osnovni strokovnosti poučeni že v svoji delovni organizaciji. S strani pristojnih s poslovalnic so bili pa še posebej poučeni o posebnostih čuvajske službe na poslovni enoti in tudi o
tem, da se ključi nahajajo v vratarnici v zapečatenih kuvertah na dosegu roke. Te kuverte je treba v sili odpreti in v manj kot eni minuti je možno priti do telefona v pisarniških prostorih.
2.	Vse obvezne telefonske številke so natipkane na listu papirja, ki je pritrjen na steno v vratarnici in tako hitro dostopne vsakemu pismenemu vratarju. Da je tisto noč vratarja nadomeščal neki honorarno zaposleni študent, ki bi moral biti od svojega predhodnika v izmeni o vsem informiran, a kaže, da ni bil, ne zadene odgovornih v poslovni enoti nobena krivda.
Prav bi pa bilo, če bi.se pristojni v poslovni enoti pogovorili z odgovornimi delavci DO Varnost, saj to niso prve
težave, katere smo imeli z vratarsko službo na Kurilniški 18.
3.	V skladišču papirja, ki je bilo v času pregleda v adaptaciji, so bile električne inštalacije odklopljene in snete s stene in zato nezaščitene. Vendar je treba priznati, da so vse električne napeljave na Kurilniški 18 resnično v slabem stanju in močno dotrajane. Že nekaj časa iščemo izvajalca, ki bi bil pripravljen lotiti se prenove vseh električnih inštalacij na Kurilniški 18. Isto velja tudi za pretežni del objektov na Kurilniški, ki so resnično »turobnega" izgleda in so komaj še v uporabnem stanju.
4.	Ostale zahteve požarne varnosti so v poslovni enoti zadovoljivo rešene. Gasilni
aparati so pregledani in pritrjeni na ustreznih mestih, prav tako tudi opozorilni napisi proti kajenju in uporabi odprtega ognja. Lega hidranta je vidno označena, dostop do hidranta pa prost.
Anton ing. Urbanc varnostni inžinjer
POD PRISEGO
,,Bom lahko popravilo avta plačal čez en mesec? "
»Seveda."
»In kdaj bo gotov? " »Čez en mesec."
DELO
IZ
ŠKOFJE
LOKE
V leseni zgradbi, kjer na našem skladišču v Škofji Loki stiskajo star papir v bale, je delavec, med papirjem, ki ga je kdo ve kdo pripeljal, zagledal tudi fotografijo, na kateri je opazil napis ODPAD. Pokazal jo je sodelavcem, ki so na fotografiji prepoznali PETRA DRINOVCA, našega nekdanjega šoferja kamiona in ki danes upokojen stanuje v Kokrici pri Kranju. Ostalih delavcev sedanji škofjeloški delovni kolektiv ne pozna, prav tako pa ne poznajo otrok, ki so na fotografiji.
Fotografija je posneta na sedanjem skladišču pred le-
seno zgradbo, ki še danes stoji. Pred njo je star vojaški kamion, ki ga je vozil Drino-
vec. Fotografija pa je pomembna predvsem zato, ker imajo delavci na njej v rokah
— poglavitno delovno orodje nekdanjega Odpada: vile, lopato in kramp.
ALI KDO VE, KDAJ JE NASTALA PRVA FOTOGRAFIJA, KAKO SE PIŠEJO DELAVCI NA NJEJ IN ČIGAVI SO OTROCI? POSEBNO PROSIMO PETRA DRINOVCA, NAŠEGA UPOKOJENCA, DA UREDNIŠTVU GLASILA SPOROČI, KAJ VSE VE 0 FOTOGRAFIJI Z NAPISOM ODPAD.
POD PRISEGO
Do pretepa je prišlo zaradi žalitve. Jaz študiram medicino, on veterino. „Ko bova študij končala," mi je dejal „bova zdravila drug drugega."
DELO
Zaradi primerjave s sedanjostjo smo z dobro voljo delavcev napravili nov posnetek na istem mestu, toda z najnovejšim kamionom kontejnerjem, znamke TAM
130, nosilnosti 5 ton, ki ga vozi šofer RUDI VEBER (prvi z leve). Poleg njega stoje:	MIRO DAGARIN,
FRANC DOLINAR, STANE JELOVČAN in vodja skla-
dišča IVAN PETERNEL. V njihovih rokah ni več vil, lopat in krampov. Zdaj nakladajo odpadni material z mehaničnimi rokami.
Stane Koman
OBISK V DRAVOGRADU
Naše skladišče v Dravogradu. Zadnji višji del je bil zgrajen letos
Uro in pol, je rekla neka Mariborčanka, vozi avtobus v Dravograd. Ravno prav, sem si mislil. Ob 11. uri bom tam, za to uro pa sem se tudi dogovoril pred dvema dnevoma, ko sem telefonsko najavil, da bom prišel na razgovor.
Avtobus je bil brez konduk-terja, zato je šofer kar sam izdajal vozne listke. Na postajah smo stali toliko časa, dokler ni vsem podelil voznih listkov. To so bili dolgi postanki in narahlo sem začel dvomiti, da bom ob 11. uri v Dravogradu.
Neki potnik je, ko je vstopil, vprašal šoferja, kje ima kon-dukterja, ta pa mu je odgovoril: ,,Vojska ga je vzela." To je rekel tako, da bi lahko bila tudi šala; ko pa je na neki postaji blizu Dravograda vstopil mlad fant v vojaški obleki teritorijalca (člana teritorialne obrambe), sem bil že kar prepričan, da so ali pa da bodo, v tem predelu slovenske Koroške, kakšne vojaške vaje. Na našem skladišču v Dravogradu nisem bil že kakšnih 15 let. Vedel sem, da je pod hribom nad železniško postajo, in ko sem se usmeril tja, sem gledal, kje je kakšna Dinosova tabla, ki bi me prav usmerila. Nisem je videl, kljub temu pa sem prišel prav in v pisarni dobil tovarišico Marijo Nagličevo, ki vodi finančno in materialno poslovanje skladišča ter mnoga druga prepotrebna dela v popolnem soglasju z Milanom Gradišičem, ki je vodja skladišča, vendar je vedno na terenu, ker je tudi šofer kamiona, ki ga skladišče ima.
Marija Nagličeva je s svojo prijaznostjo in urejenostjo napravila zelo dober vtis, ki sem ga kar nehote primerjal z vtisom o urejenosti celotnega skladišča.
Grašiča ni bilo v pisarni, Nagličeva pa je zagotovila,
da bo gotovo vsak čas prišel in obenem pomislila, da so ga mogoče kje zaustavili v zvezi z akcijo NNNP, ki jo izvaja Dravograd.
Odšel sem ven in napravil nekaj fotografij, res lepo urejenega skladišča ter nekaj posnetkov, prav tedaj s soncem obsijanega Dravograda. Nekdo iz sosednje hiše pa me je pri tem opazoval. Zdim se mu sumljiv, sem si mislil in ugotavljal, da gotovo razmišlja o tem, kakšna je njegova dolžnost, zlasti še v zvezi z akcijo NNNP.
Kmalu potem se je s kamionom in delavcem Ignacem Skratekom pripeljal vodja skladišča Milan Grašič in v pisarni smo se skupaj z Marijo Nagličevo pogovarjali dobro uro. V nadaljevanju bom poskušal povedati bistvo tistega, o čemer je tekel razgovor.
Naše skladišče je tu, kjer je že 16 let. Prej je bilo nižje, ob železniških tirih. Tu zgoraj smo zgradili majhno skla-
diščno poslopje s pisarno, garderobo in sanitarijami, z garažo in skladiščem za barvne kovine in papir. K tem skladišču je bilo letos prizidano novo skladišče za papir, postavljena nova žična ograja okrog skladišča in položen asfalt pred vsemi dohodi v skladiščne prostore. Zdaj je takšno, kakršno naj bi bilo vsako naše manjše skladišče.
V njem so zaposleni trije delavci. Vodja skladišča, ki je tudi šofer in po potrebi še skladiščni delavec, potem blagajničarka, ki opravlja tudi vse druge pisarniške in mnoge poslovne zadeve, ter Ignac Škratek, skladiščni delavec. Grašič je pri nas 30 let, Nagličeva 16 in Škratek 3 leta.
Skladišče je opremljeno z enim kontejnerskim kamionom, 45 kontejnerskimi koši in dvema decimalnima tehtnicama. V kratkem pride še stiskalnica za papir. To je vse in s temi delovnimi sred-
stvi pokrivamo območje štirih koroških občin: Dravograd, Slovenj Gradec, Radlje in Ravne. V teh občinah 80% delovnih organizacij oddaja odpadno blago končnim potrošnikom preko našega skladišča.
Prišlo mi je na misel, da bi našo navzočnost na tem območju primerjal s Surovino Maribor, toda, ne Milan, ne Marija nista vedela točnih podatkov. Milan je ob tem ugotavljanju rekel tudi to: ,,Manj, ko imam opravka z njimi, bolj sem zadovoljen. Četudi bi se kaj dogovarjali ali dogovorili, ne bi to ničesar pomenilo, ker se oni ne bi držali dogovorjenega. Take imam izkušnje. Gredo celo tako daleč, da praznijo naše kontejnerske koše, kar meni še na misel ne pride, četudi bi me lastniki odpadkov prosili, da naj izpraznim njihov koš".
Približne podatke smo vendarle ugotovili. Surovina Maribor ima na tem območju.
ki pa zajema še občino Velenje, svoj TOZD s sedežem v Slovenj Gradcu. V tozdu je zaposlenih nekaj več kot 40 delavcev. Imajo dve stiskalnici za pločevino, najmanj dve stiskalnici za papir in kakšnih 8 prevoznih sredstev. (Mi imamo v Velenju 6 delavcev in en kamion).
Če so ti podatki vsaj približno točni, potem se samo po sebi vsiljuje vprašanje, kakšen promet ustvarjajo ob dejstvu, da v štirih koroških občinah skoraj vse delovne organizacije oddajajo odpadno blago nam. Zvedel sem, da nisem prvi, ki je postavil takšno vprašanje in da prepričljivega odgovora še nismo „pogruntali". Nekaj pa si vseeno mislimo, in to je: Surovino na tem območju rešujejo ogromne količine odpadnega blaga iz Rudnika Velenje in SOZD Gorenje. Njihova odkupna cena odpadnega blaga je nižja od naše, s čemer ustvarjajo večjo razliko v ceni. Del dohodka ustvarjajo s strojno opremo, ki jo imajo tu. Osebni dohodki njihovih delavcev so v povprečju nižji od naših.
Toda pustimo zdaj takšna razmišljanja, glede sodelovanja z njimi pa povejmo še
to, da se predstavniki Dinosa in Surovine vsako leto sestanejo na območni Gospodarski zbornici, ki zajema 4 koroške občine, sedež pa ima v Dravogradu. Zbornici predložijo poročilo o svojem delu in program za naslednje obdobje.
Potem je naš pogovor zajemal bolj vsakdanje zadeve. Zanimalo me je, kje stoji naša reklamna tabla, ker jo nisem videl, ko sem šel sem. Zvedel sem, da stoji na robu tistega odcepa ceste, po katerem prideš v naše skladišče iz Slovenjgradca ali iz Raven.
Grašič je bil živahen in prijazen, saj drugačen sploh ne zna biti, kljub temu pa se mi je zdel utrujen. Bil je poten v glavo, pa sem ga vprašal po zdravju.
Grašič je v letih 1956/57 prebolel sklepno revmo, ki mu je pustila kronično vnetje srčnih mišic. Naporov, ki so podobni hoji po stopnicah ali v hrib, se mora izogibati, zato pa mora paziti, da se ne prehladi. Kljub tem tegobam „bolniške" skoraj ne pozna. Lansko leto si je v ..Tovarni kos in srpov" prebodel stopalo s štirimi odpadnimi špicami. Izruval si jih je, doma pa na rane po-
ložil črno mazilo Jihtiol" in pozdravil se je brez bolniške. Pred leti si je pri ..Monterju" poškodoval obe nogi. Na levi si je spredaj posnel kožo od kolena do stopala, na desni pa si 'je na mišici pod kolenom globoko prerezal kožo. V zdravstvenem domu so ga obvezali in poslali domov. Čez nekaj dni je zdravnik vprašal njegovo hčerko, kako se oče počuti, ona pa mu je odgovorila, da najbrže dobro, ker gre vsak dan na delo, tako kot prej. Zdravnik se je prijel za glavo, kajti Grašič • bi moral s takimi ranami na nogah počivati, toda ker mu zdravnik ni tega izrecno rekel, prepričan, da je to samo po sebi razumljivo, naš Grašič ni počival niti en dan.
Milan Grašič ima zdaj 50 let, pri nas pa dela od leta 1950. Vmes je šel le k vojakom. Predno je prišel k nam, je 2 leti pomagal graditi elektrarno na Dravi v Vuzenici. Tako je praktično ves dosedanji delovni čas odslužil pri nas. Ima 4-člansko družino, sin je električar, hčerka pa medicinska sestra, zaposlena kot zobna asistentka, ker tu ni prostega delovnega mesta za medicinsko
Milan GRAŠIČ
sestro. Stanovanje ima v bloku, v Dravogradu.
Grašič je tudi doma, v krajevni skupnosti Meža aktiven član, dela pa tudi pri rezervnih vojaških starešinah in pri avto-moto društvu. Svoj čas je bil 5 let predsednik dravograjskega gasilskega društva. V njem je uvedel red glede koriščenja službenega gasilskega avtomobila in sploh pri disciplini. Onim, ki jim tak „režim" ni ustrezal, so ga prijavili, da ima zanemarjeno vozilo in motorno brizgalko in zato nesposobno za takojšnje ukrepanje. Prišla sta inšpektorja in naredila preizkus. Vse je delovalo brezhibno. Kako pa naj ne bi, ko pa je Grašič vsak dan, še pred šesto uro, predno je šel na skladišče, šel v Gasilski dom in preverjal, če so akumulatorji polni in če vžigi delujejo. No, potem se je od gasilcev poslovil.
Seveda smo se pogovarjali tudi o'prometu in o izvrševanju letnega načrta. Povedala sta mi, Milan in Marija, da letni načrt uresničujejo, čeprav s težavo, to pa zlasti zato, ker so letos izgubili delovno organizacijo MONTER in s tem 500 ton odpadnega blaga. Monterja je prevzela Surovina, vendar s tako čudnimi izgovori, da Grašič računa s tem, da bo Monterja dobil nazaj, ko bo vsa resnica prišla na dan. Tovarišica Marija pa je med drugim povedala tudi to, da (nadaljevanje na str. 20)
Vhod v naše skladišče v Dravogradu
(nadaljevanje s str. 19)
zdaj dobesedno mislijo na vsak kilogram odpadnega blaga in da bi zato rabili več kontejnerskih košev. Vedela je povedati, da jih ima Surovina nekajkrat več kot mi in da so njihovi koši -pri vsaki trgovini na tem območju in pri vsakem še tako majhnem obrtniku. Grašič pa je vedel povedati, da je Surovina letos naročila pri Integralu v Ravnah izdelavo stotih kontejnerskih košev.
Izpad količin odpadkov zaradi manjših količin reprodukcijskega blaga skušajo nadoknaditi z zbiralnimi akcijami v krajevnih skupnostih in šolah, o čemer se vsako leto dogovorijo na območni Gospodarski zbornici. Po tem dogovoru krajevne skupnosti sporočajo, kdaj bodo izvedle akcijo. Tako so letos v Prevaljah organizirali že 3 zbiralne akcije.
Osnovne šole na tem območju organizirajo zbiranja starega papirja po 2-krat na leto. To se pozna tudi na količinah zbranega papirja. Prej se je na skladišču zbralo letno od 10 do 20 ton starega papirja, letos pa ga bo okrog 50 ton.
Pa še to sem zvedel. V Vuzenici je nekdo na svojo roko začel zbirati odpadno blago, zlasti takšno, ki se je že dolgo nabiralo na „črnih" odlagališčih. Nekateri Vuzeni-čani so se mu kar posmehovali, ko pa je s prisluženim denarjem kupil avto, in sicer citroenovo malo žabo so spremenili svoje mišljenje o njem. Mogoče so mu celo zavidali. Kaj nam to pove? To, da so ljudje že nekoliko spremenili odnos do odpadnega blaga.
Po svoje je bil zanimiv tudi razgovor o našem glasilu. Vprašal sem, če je sploh potreben. Oba, Grašič in Nagli-čeva, sta bila mnenja, da je glasilo zaradi naše razdrobljenosti in oddaljenosti, velikega pomena. Oba sta videla pomen v tem, ker bralci preko njega spoznavajo sodelavce, njihove delovne po-
Dravograjski kamion-kontejner in njegovo moštvo—Škratek in Grašič
goje in kraje, kjer se nahajajo. Grašiču je pri tem prišlo na misel naslednje: ..Poglejte," je rekel, „če mene vprašate, kje je v Murski Soboti naše skladišče, vam ne bi vedel povedati, čeprav spada v isto poslovno enoto in čeprav delam pri Dinosu že 30 let."
Drugi primer je povedala Nagličeva, ko si je postavila naslednje vprašanje:	,,Ali
bom kdaj imela priliko spoznati naše skladišče v Brežicah? Najbrže nikoli. Glasilo mi ga lahko približa in s tem rešuje tovrstna vprašanja." Naš razgovor je šel h kraju, zaključili pa smo ga z ugotovitvijo, ki jo je povedala Marija Nagličeva: „Če bo tako kot je, bo v redu!"
Odšel sem proti avtobusni postaji. Med potjo sem poiskal našo reklamno tablo in jo mimogrede slikal. Ko se odpravim naprej, me zaustavi miličnik, legitimira in povabi na miličniško postajo.
Bil sem jim sumljiv. Zanj sem bil neznan moški v temnem plašču, s črnim kovčkom in fotoaparatom, s katerim slika po Dravogradu, ki je blizu meje in v katerem teče akcija NNNP.
Dokler ni bil zgrajen novi del skladišča v Dravogradu je bilo skladišče starega papirja ta avtobus, ki še vedno stoji na skladiščnem prostoru
Nekje globoko v srcu sem imel dober občutek. Sam sem 10 let nosil uniformo milice in iz te službe odšel kot major milice. Deset kilometrov od Dravograda, v nekdanjem slovenjegraškem okraju pa sem celo eno leto služboval. Se vedno je v meni nekaj pripadnosti milici in zato še vedno opazujem miličnike, kako opravljajo svoje dolžnosti. Če me ne bi opazili in storili kar so, bi zaslužili „cvek".
Še nekaj sem razmišljal pri tem. Tisti miličnik je s postaje milice tako hitro prišel ven, ko sem slikal Dinosovo tablo, kot da bi me pričakoval. Kaj pa, če me ni na milico prijavil tisti občan, ki me je videl fotografirati skladišče in potem še sporočil, da se vračam proti glavni cesti. Skoraj gotovo je bilo tako. No, potem zasluži občan odlično oceno, miličniki na postaji milice Dravograd pa tudi.
Marija NAGLIČ
„Smola" pa se me je držala še naprej.
Avtobus za povratek v Maribor ob 13.10 sem zaradi mi-ličniške intervencije zamudil, toda tu je bil že drugi avtobus, ki je imel odhod ob 13.50. Spravim se vanj, ko pa odpelje, ugotovim, da je odšel 4 minute prekmalu. To mi je bilo sumljivo in ta-
Usmerjevalna talba k našemu skladišču v Dravogradu. Na sliki je tudi miličnik, ki se je napotil k meni, kar bi lahko bilo dokaz, da je nekdo vendarle opravil svojo dolžnost in me prijavil.
Na skladišču v Dravogradu
koj sem pomislil na to, da sem se vsedel v napačen avtobus. In res, zavil je proti Slovenj Gradcu namesto proti Mariboru. Dvignem se iz sedeža in zakričim: ,,Tovariš šofer, vstopil sem v napačni avtobus.. Se p redno sem stavek končal, je šofer zakričal nazaj: „To pa ni moj problem . .
Saj sem si kar mislil, da šofer ne bo ustavil avtobusa in me spustil ven, toda takega od-
govora vseeno nisem pričakoval. Malo sem se zbral in zakričal nazaj: „Vseeno lepa hvala za prijazen odgovor!". Potem sem mirno obsedel. Kmalu smo prišli v Slovenj Gradec, odkoder se je avtobus po 10 minutnem postanku vrnil po isti poti v Dravograd in nato odpeljal naprej v Maribor, kjer sem še ujel „zeleni vlak", ki je ob 16.10 odpeljal v Ljubljano.
Stane Koman
NOVA
POSEBNA
AKCIJA
Zajemanja odpadkov izdelkov bele tehnike in amortiziranih avtomobilskih školjk. Slovenske Železarne in delovni organizaciji DINOS IN SUROVINA ter Odbor za sekundarne surovine pri Gospodarski zbornici Slovenije so se odločili, da bo v času od 18.10. do 31.10.1982 potekala po-
sebna akcija zajemanja odpadkov izdelkov bele tehnike in amortiziranih avtomobilskih školjk.
Ugotovljeno je bilo, da v tako kratkem času ni moč organizirati akcije, ki bi dala pričakovane rezultate, zato se akcija podaljša do 30.no-vembra 1982.
Cena oddanih jeklenih odpadkov franko skladišče je. 3,00 din za kg; ker pa akcija poteka tudi po krajevnih skupnostih v sodelovanju z mladinskimi organizacijami in drugimi udeleženci, je cena na mestu zbiranja tovrstnih odpadkov 2,00 din za kg. O rezultatih te akcije bomo še poročali. c «
Glasilo DINOS izdaja DO DINOS Ljubljana, Titova 118, v 750 izvodih.
Glasilo ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik je Stane Mancini. Tehnični urednik Stane Koman.
Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.
Tisk: Usenik Edo, prepisovanje in razmnoževanje Ljubljana
Kako nudimo prvo pomoč pri naravnih katastrofah
in v vojni
(Povzetek iz zdravstvene priloge „Železar")
Sodobni človek mora v tehnološkem, v naravno-katastrofal-nem in vojno-psihološkem veku nositi veliko breme, ki ga telesno in duševno izčrpava. Zaradi stalne negotovosti postane človek sebi in drugim v nadlego. Taki ljudje postanejo ambitendenčne (dvonamerne) osebnosti, ki kolebajo v odločitvah in ne vedo pravega cilja pri reševanju svoje bodočnosti. Prej ali slej se pojavi začarani krog, iz katerega brez posebnih duševnih in telesnih posledic pride le tisti, ki se je predhodno preventivno pripravljal za vse mogoče situacije in posledice.
Da bo življenje znosno pod težo bremen naravnih katastrof in vojne, mora biti človek telesno in psihično dobro pripravljen in prilagodljiv. Znano je, da vsi ne preživijo, ostanejo le tisti, ki so zdravstveno neoporečni. Pri tem pa moramo misliti tudi na tiste, ki jih bo usoda izbrala kot žrtve, da ne bodo po nepotrebnem pred smrtjo preveč trpeli.
Za preganjanje strahu, bolečin, psihičnih traum in bolezni pri naravnih katastrofah in v vojni se bomo ukvarjali s prvo pomočjo, to je z akupresuro. To je medicinska metoda, ki se je vsi lahko naučijo brez posebnega medicinskega znanja. Pri vsej prvi pomoči je treba poznati najpomembnejše akupunkturne točke na koži in klasično prvo pomoč RK. Oboje skupaj lahko odločilno pomaga človeku v stiski.
V tistih primerih, ki jih smatramo za bolj zahtevne, pa se poslužujemo akupunkture oziroma drugih njenih enačic. To je sicer nekoliko zahtevnejše, vendar ne presega znanja sestre oziroma višje medicinske sestre.
Kdor bo hote ali nehote povzročal v hudi situaciji zmešnjavo in nered, bo grešil proti življenju vseh nas. Ali se smemo vdati neresnosti in
brezbrižnosti? Nikakor ne. Previdnost je preventivni ukrep. Nikoli se ne ve, kaj bo jutri. Previdnost nam svetuje, da se navadimo že danes, ko je še čas, ukrepati s kombinirano prvo pomočjo v primeru, ko bi res nastopila katastrofa ali vojna. Imejmo pred očmi, da zmaga le tisti, ki ljubi človečnost.
„Če obstaja smrt, obstaja upanje".
AKUPUNKTURA
Na Kitajskem pomeni Chen Chin akupunkturo, v našem jeziku pa akupunkturo izvajamo iz lat. besede „Acus", kar pomeni iglo, in „punctu-re", ki pomeni prebod. Akupunktura se je pfičela na Kitajskem že pred 2000 leti, medtem ko nekateri trdijo, da je stara 9000 let. Uspeh akupunkture pri Azijcih je zato tako velik, ker bolniki verjamejo v uspeh in ker je akupunktura tradicionalno zdravljenje, ki se prenaša iz roda v rod. Starodavni kitajski zdravniki so se slučajno naučili te nove vede pri svojih ranjenih vojščakih. Tam, kjer je bil ranjen, mu je po ozdravitvi prenehala tudi bolezen. Npr.: vojščak z rano na nogi je imel že
nekaj let težave z vnetjem obnosnih votlin, ki se mu je po ozdravitvi rane pozdravilo. Kitajski zdravniki so to izkoristili kot novi način zdravljenja: organ, ki je bil prej obolel, je po ranitvi določenega mesta na koži ozdravel.
Kitajci so prepričani, da se po našem telesu pretaka posebna življenjska energija po meridianih do vsakega človekovega organa. Življenjska energija vsebuje pozitivno in negativno komponento, kar je potrebno za uravnavanje ravnotežja v telesu in med organi — posledica tega je zdravje. V primeru bolezni pa pride do porušenega ravnotežja, ki ga lahko zopet vzpostavimo z akupunkturnimi iglami.
Čelo z akupunkturnimi igla-
,,Daj potisni! Ti potegni! Foto Stane Koman
in smrti v povezavi s toploto, vlažnostjo, vetrom, žar-čenjem in padavinami.
V klimatologiji so za človeka predvsem važni fenomeni aklimatizacije. Človek kot naravno bitje se mora nenehno privajati klimatskim neprilikam, toda ne vsem hkrati, ampak v določenem časovnem obdobju. Prilagajanje na različne pogoje se v začetku odraža z obrambnimi mehanizmi; to velja za toplotne spremembe in višine.	(se nadaljuje)
TRIJE ODGOVORI NA MINI ANKETO
Pod križanko št. 114 smo v prejšnji številki našega glasila objavili anketo s štirimi vprašanji. Prejeli smo le 3 odgovore, od tega le en odgovor skupno z rešeno križanko. Oba odgovora brez rešene križanke sta bila anonimna, predvidevamo pa, da sta iz DSSS. Delavec iz PE Ljubljana, ki je rešil tudi križanko, je z izpolnjeno anketo sporočil, da tamkajšnji delavci pričakujejo svoje glasilo in, da ga 30 % odnaša domov. Nadalje sporoča, da se najde kakšen, ki glasila ne vzame v roke, ko pride in da pozna dva, ki bi lahko bila dopisnika našega glasila.
Na enem anketnem listu iz DSSS je označeno, da delavci glasila ne pričakujejo, na drugem pa je bilo označeno, da ga pričakujejo. Na enem je obeleženo, da 60—70 % delavcev odnese glasilo domov, na drugem pa samo 10%. Na enem je zabeleženo, da se najde kdo, ki glasila ne vzame v roko, ko pride, na drugem pa, da takega ni. Tudi glede dopisnikov izpolnjevalca ankete iz DSSS ne mislita enako. Eden pravi, da ne pozna nobenega, ki bi lahko bil dopisnik, drugi pa pozna dva, ki bi to lahko bila.
-tu-
mi je danes zaupano samo zdravnikom, ker je težko najti dragocene akupunkturne točke. Za preproste ljudi, to je medicinske laike, je primernejša akupresura, ker s pritiskanjem s prsti na površino kože z večjo gotovostjo dobimo akupunkturne točke.
AKUPRESURA
Za čimvečjo udeležbo pri tradicionalnem zdravljenju
so ljudi naučili enostavnejše metode, ki se imenuje akupresura. To pomeni zdravljenje s pritiskom na akupunkturne točke, to je brez uporabe igel.
Akupresuro imajo na Kitajskem kot učni predmet violah. Pritisk s prsti na pravilno določene točke lahko odstrani marsikatero bolezen in bolečino. Ta metoda zdravljenja lahko skrajša trajanje bolezni, odpravi motnje v delovanju organizma in
organske posledice vsakdanjega življenja, kot so razburjenja, strah in stresi. Uspehi in metode so toliko večji, ker s pridom uporablja tisočletne izkušnje akupunkture.
BIOKLIMATOLOGIJA
Klima pomeni podnebje obenem pa predstavlja življenjski prostor živega sveta. Pri vsem tem so važni faktorji, ki odločajo o življenju
Iz skupne razširjene seje dveh osnovnih organizacij ZK v Ljubljani, v poslovni stavbi Titova 118
DOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOO0
Čeprav smo že pisali, da smo pred 20. leti začeli izdajati naše glasilo in čeprav smo že objavili kaj smo v prvih številkah pisali, bomo vse skupaj ponovili, ker so bili prvotni zapisi za nekaj mesecev preuranjeni. Prva številka našega glasila je namreč izšla 25. avgusta 1962. leta.
Na prvi strani prve številke piše zakaj smo začeli izdajati glasilo. Tako piše. ,,Glasilo izdaja podjetje ODPAD Ljubljana za člane kolektiva, zaradi obveščanja o sklepih Centralnega delavskega sveta in Upravnega odbora ter o ostali problematiki".
Takrat je bil torej poglavitni namen glasila obveščanje delavcev o čem je razpravljal in sklepal delavski svet in upravni odbor podjetja. Letos pa smo pisanje o sklepih naših samoupravnih organov skoraj opustili. Zmedli smo se ob pripombah iz DSSS, da delavci za sklepe naših samoupravnih teles zvedo iz zapisnikov.
Prvi prispevek ima naslov: ,,Za uvod k prvi številki".
V	njem tudi piše, da mora glasilo postati tribuna vseh delavcev preko katere se bodo uveljavljala napredna stališča poslovanja in gospodarjenja. Obe-sedno pa piše: ,,Naše glasilo bo moralo razvijati samoupravljanje v ekonomskih enotah (pred 20. leti smo rekli poslovalnicam ekonomske enote), toda v cilju ja Čanja enotne gospodarske organizacije. Ali ni zanimivo, da je prav to vprašanje aktualno tudi danes.
Prva številka je imela 19 tipkanih strani, ki so bile razmnožene na ciklostilni stroj. Objavljeno je bilo poročilo o polletnem obračunu. Morda bo za koga zanimivo, da smo imeli v prvem polletju leta 1962 manjši promet in dohodek kot v prvem polletju 1961. leta.
Objavljeni so bili tudi sklepi Centralnega delavskega sveta in Upravnega odbora, ki so natančno določali kaj morajo ekonomske enote storiti, da bodo dosegle planirane pokazatelje.
V	24. sklepu CDS pa tudi piše, da je vzel na znanje poročilo o razgovorih o pripojitvi Surovine Maribor k našemu podjetju. Tudi to je zanimivo, saj je po 20. letih vprašanje, kako sodelovati s Surovino še vedno aktualno.
-eska-
V Ljubljani, v Kurilniški ulici 18, bo TOZD RET, TO Ljubljana v kratkem začela z obratovanjem nove linije, imenovane TEMAFA. V ta namen smo obnovili del skladišča v Kurilniški ulici. Na sliki je del obnovljenega skladišča s pogledom od zunaj in del naprav znotraj skladišča, ki spadajo k „novi liniji"
POD PRISEGO
Moja žena trdi, da se je z	Nihče pa se ne vpraša, kako
menoj počutila kot nagec v se kot trnje počutim, če se trnju. Torej sem trnje jaz. name natikajo taki nagci.
DELO
NAGRADNO
TEKMOVANJE
SOZD Slovenija papir, organizatorji zbiranja starega papirja — Dinos Ljubljana, Papir servis Ljubljana, Surovina Maribor — in uporabniki starega papirja — Papirnica Količevo, Sladkogorska Sladki vrh, Djuro Salaj Krško in KTL TOZD Lepenka Tržič — v sodelovanju z Jugobanko Ljubljana in uredništvom Pionirskega lista
RAZPISUJEJO
nagradno zbiranje starega papirja v šolskem letu 1982/83. Zbiranje traja od 1. septembra 1982 do 30. maja 1983. Vse organizacije združenega dela za promet s sekundarnimi surovinami prejmejo kartoteko z vpisanimi osnovnimi šolami. V te kartoteke bodo vpisovali vse prevzete količine starega papirja. Plačevale ga bodo po enotni ceni, dogovorjeni na posvetovanju.
In nagrade?
I,—III. nagrada — avtobusni izlet za petdeset učencev — za največ zbranega papirja na osebo ali po odstotkih v občini.
L—III. nagrada — fotoaparat — za najboljšo fotoreportažo ali reportažo z zbiralne akcije ali intervju z delavci v organizacijah združenega dela, ki zbirajo ali uporabljajo star papir. Prispevke pošljite do 15. maja 1983 sozdu Slovenija papir, Tomšičeva 9, 61000 Ljubljana.
I.—III. nagrada — po 50 hranilnih knjižic s pologom 200,00 dinarjev — za največje količine zbranega papirja na učenca v šoli.
20 posebnih nagrad — športni rekviziti — ki jih določi žreb na zaključni prireditvi.
Značke — dober zbiralec papirja — za vsakih 10 učencev — zbiralcev 1 značka.
Šole prejmejo za dosežene rezultate pisna priznanja. Posveti mentorjev — organizatorjev zbiranja starega papirja po šolah bodo v Ljubljani, Mariboru in v Novem mestu.
Tekmovanje bo poleg drugih časnikov, radia in TV spremljal Pionirski list.
Rezultati tekmovanja bodo objavljeni na zaključni prireditvi na eni izmed šol, kjer bodo učenci zbrali največ papirja.
K razpisu naj dodamo:
Posvetovanja z mentorji osnovnih šol so bila od 21. do 28. septembra 1982 v Ljubljani, Mariboru in Novem mestu.
Na posvetovanju smo se tudi dogovorili o enotni odkupnini, in sicer 3,50 din za kg. Dogovorjena cena velja za vse šole in odkupne organizacije v Sloveniji. Pričakujemo, da bo v tej akciji sodelovalo okrog 500 osnovnih šol.	am\/i
PROŠNJA ZA SODELOVANJE PRI ZBIRANJU SLOVENSKE PRIPOVEDNE SLOVSTVENE FOLKLORE
V sekciji za ljudsko slovstvo pri Inštitutu za slovensko narodopisje (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti) v Ljubljani je v pripravi zbirka slovenskega slovstvenega folklornega gradiva (bajke, povedke, praviljice, smešnice,. uganke, pregovori), pri kateri želimo dati prednost novemu terenskemu gradivu.
Prizadevamo si, da bi bila zbirka kolikor mogoče popolna, zato se z zaupanjem in prepričanjem, da naš klic ne bo zaman, obračamo tudi na cenjene bralce glasila DINOS z naslednjo prošnjo:
— prosimo in vabimo vas, da bi bajke, povedke, pravljice, smešnice, pregovore, uganke in mogoče še kaj podobnega, kar živi v vašem okolju ali zgolj le še v spominu iz mladih dni, zapisali in poslali na inštitut za slovensko narodopisje na spodaj navedeni naslov. Veseli bomo, če se bo Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi, ugank, pregovorov pri omenjenem inštitutu obogatiI z vašim prispevkom, saj to pomeni kamenček več v mozaiku slovenske kulturne — v tem primeru slovstvene dediščine. Vaše delo bomo ustrezno citirali in na primernem mestu poudarili — kadar bo do predvidene izdaje pač prišlo.
Pri tem je treba opozoriti, da ne pridejo v poštev prepisi ali obnove iz starih zbirk ljudskih pravljic, pripovedk ipd., saj te že imamo na razpolago in jih bomo vsekakor primerno upoštevali.
— druga možnost je ta, da nam sporočite naslove ljudi, za katere veste, da je z njimi ljudsko oziroma ustno oziroma folklorno izročilo še živi. Ob priložnosti bi jih obiskali sami in njihove pripovedi posneli na magnetofonski trak.
V vsakem primeru pa pr o simo, da je naveden natančen naslov pripovedovalca, njegovi rojstni podatki in poklic in prav tako naslov in omenjeni podatki zapisovalca ter kraj in datum zapisa oziroma pripovedovanja.
Zanesljivo pričakujemo vašo pošto in vas v tem upanju prav lepo pozdravljamo.
Marija Stanonik inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU 61000 Ljubljana Novi trg 3
Dragi bralci!
Morebitne prispevke pošljite kar na uredništvo našega glasila. Mi jih bomo objavili z vašim polnim naslovom, inštitutu pa bomo poslali kar naše glasilo.
18 NAGRAD PO 100,00 DIN
ZA PRAVILNE REŠITVE VELIKE NOVEMBERSKE KRIŽANKE (ŠT. 115) BO IZŽREBANIH 18 NAGRAD PO 100,00 DIN. 10 NAGRAD JE REDNIH ZA VELIKE KRIŽANKE, 8 NAGRAD PA JE OSTALO OD MAJSKE VELIKE KRIŽANKE KER STA MAJSKO KRIŽANKO PRAVILNO REŠILA LE DVA BRALCA GLASILA. TO SMO SPOROČILI V JULIJSKI ŠTEVILKI, UPAMO, DA BODO IMELI NAŠI REŠEVALCI KRIŽANK TO POT VEČ SREČE! REŠITVE POŠLJITE DO VKLJUČNO 15.12.1982.
Še o srečanju v RABCU
Zbor tekmovalcev na srečanju v Rabcu
SKUPNI REZULTATI V ŠPORTNEM TEKMOVANJU V RABCU
Zap.	Moški	Ženske	Skupaj
Št.
	Ekipe	mesto	točke	mesto	točke	mesto	točke
1.	..Unija" Zagreb	2	104	1	116	1	220
2.	..Dinos" Ljubljana	4	79	3	116	2	195
3.	..Metis" Rijeka	6	71	1	122	3	193
4.	..Dalmos" Split	1	105	5	68	4	173
5.	..Jugosurovina" Skopje	7	70	4	84	,5	154
6.	„23. oktobar" N.S.	3	95	8	34	6	129
7.	..Nova sirovi na" Banja Luka	9	49	7	40	7	89
8.	,,Obnova" Osijek	5	76	-	-	8	76
9.	..Otpad" Subotica	10	40	9	29	9	69
10.	..Trgosirovina" Sarajevo	8	68	11-12	0	10	68
11.	..Sirovina" Sisak	16	6	6	41	11	47
12.	,,Surovina" Maribor	11	40	—	-	12	40
13.	,,Sirovina" Bačka						
	Palanka	12	31	-	-	13	31
14.	..Otpad" Pula	13	24	-	-	14	24
15.	,,Sirovinabanat" Zrenjanin	14	14	10	4	15	18
16.	,,Sirovina" Bjelovar	15	12	-	-	16	12
17.	..Kosovosirovina"						
	Titova Mitroviča	17-19	4	11-12	0	17-19	4
18.	..Metalpromet"						
	Slavonska Požega	17-19	4	-	-	17-19	4
19.	..Obnova" Beograd	17-19	4	-	-	17-19	4
20.	,,Metal" Senta	20-21	—	-	—	20-21	0
21.	..Otpad" Vršac	20-21	-	-	-	20-21	0
..SEKUNDARNE SIRO-VINE", mesečni časopis poslovnega združenja naše dejavnosti (INOT Beograd) je v oktobrski številki objavil več strani dolgo poročilo s slikami o 4. srečanju delavcev iz dejavnosti sekundarnih surovin Jugoslavije, ki je bilo od 23. do 26. septembra 1982 v Rabcu.
Iz tega poročila povzemamo, da je naše ,,moštvo" na tem srečanju (po zaslugi žensk) doseglo zavidljivo DRUGO MESTO, v skupni razvrstitvi. Moški del našega moštva je dosegel 4. mesto z 79 točkami, ženski del pa 3. mesto s 116 točkami. To je dalo skupno 195 točk in drugo mesto v skupni uvrstitvi.
Prvo mesto si je priborilo moštvo UNIJA Zagreb z 220 točkami (moški 104, ženske 116), tretje mesto pa M ETI S Rijeka s 193 točkami (71 + 122).
Če bi naše moštvo tekmovalo tudi v malem nogometu in, če bi v skoku v daljino z mesta skočili samo 7 cm več, bi v skupni uvrstitvi lahko dosegli I. mesto.
Na I. srečanju leta 1977 v Splitu smo v skupni uvrstitvi dosegli 5. mesto.
Na II. srečanju leta 1978 v Poreču, ženska ekipa 4. mesto, moška 7.
Na III. srečanju leta 1979 v Šibeniku, skupno 7. mesto. Na IV. srečanju leta 1982, v Rabcu, skupno 2. mesto.
Objavljamo pregled vseh nastopajočih v skupni uvrstitvi v športnem tekmovanju.
V poročilu o tem srečanju piše tudi, da so predstavniki JUGOSIROVINE Skopje izrazili pripravljenost, da bodo domačini naslednjega srečanja. Peto srečanje bo torej zelo verjetno v Skopju.
-eska-
Pred meseci smo objavili reportažo iz Škofje Loke in v njej poudarili, da imajo vse odpadno blago v kontejnerjih razen sprotnih količin, ki jih razrezujejo ali stiskajo v pakete. Takšen izgled je nudilo skladišče tudi v novembru mesecu.
Ko smo meseca maja objavili reportažo iz Škofje Loka na nobeni fotografiji ni bilo tamkajšnjega šoferja Rudija Vebra, ker je bil na službeni vožnji. Pred novim Tamovim kamionom smo ga slikali novembra meseca, ko smo škofjeloško skladišče obiskali v zvezi z najdeno staro fotografijo, na kateri je še pisalo ODPAD
Avtomobilsko školjko je dobro nekoliko razrezati predno gre v stiskalnico. Skladiščni delavec in avtogeni rezilec Miro Dagarin na skladišču v Škofji Loki
« POROČEVALEC? ZA NAŠE GLASILO
,,Poročevalec" je naslov glasila, ki ga izdaja Skupščina SR Slovenije. Dobili smo obvestilo, da ga bomo prejemali brezplačno, če jim bomo v zamenjavo pošiljali naše glasilo. (Uredništvo Poročevalca, Šubičeva 4, Ljubljana).
..Poročevalec" je specifična oblika delegatskega obveščanja za njihovo vključevanje v procese dogovarjanja, sporazumevanja in odločanja.
To sporočilo smo dobili obenem z obvestilom, da
..Poročevalec" izdaja tudi ..DELEGATSKI BILTEN ZA UREDNIŠTVA TISKA IN RTV" kot dopolnitev sodelovanja s ..Poročevalcem", ker sedanji sistem obveščanja še vedno ne zagotavlja dovolj celovite obveščenosti ...
Uredništva glasil bodo dobivala ..Delegatski bilten" prek ..Informacij RS ZSS za obveščanje v združenem delu" — zelene informacije.
-tu-
rno PRISEGO
Imel sa prekrasen dom, prekrasne dohodke in prekrasno ženo, skratka tri prekrasne reči. To je le preveč
in moral sem se nečemu odreči. Pa se je žena odrekla mene.
„DELO“
NAGRADNA KRIŽANKA
29. NOVEMBER	(šr115)
TEKAČ HA
w,im
M0I4.KI5E
VMUUU
SKUPAJ
POMETE
5T. SLOV. POLITIK (LOVRO liUHM
Ml,VI,.
OHRO-
MELOST
MATERIAL, KI GA 0PKUPU3E D1U05
SODOBUA
TEHHIČUA
PAMOCA
?ll PUH V PERMSKI .AVE5TI"
KEM.2JAK ZA RAPE)
TEKSTILU! STROJ DOVAJA UTE
POZITIVUA ROBOT R ELEKTRODA .GOREU1A'
%
afriško
MESTO-SEVERUC
Niki
iMDIJSKA Ž. OBLEKA
STADIORV
Ig
OBLEK
ISREDI5CE
"mvuE
BTEUMJER VIK
ZVOUCEK ZA UMRLIM
OTROŠKA BOLUICA PRI HOVI GORICI
SREPI SC!
JRTEUTA
SLOV. REŽISER
«mMov
GOETHEJE
VAMATl
JTOME
TERJC
TRPEZEU OMET ZA FASADE
VRSTA PESE Z UŽITMIM PERJEM
POBER GLA5, SLOVES
29 XI.
IME SLOV. IGRALCA RAUERJA
PIAUIUSKA
PTICA
[MATI BOCiA
12MB
ROMIHOV BRAT (REMU5)
DUHOVUI1 KA HALJA
DOJEUJE
ZLATO"
JABOLKO
SOK PRI PEČEUKI
[TRGOVSKE
UAVAPE
ZAKOUSKA
DRUŽICA
LETOVIŠČE V C. DORI
PREBIVALKA IRSKEI
AUICA
UUA.
ČRKA
POGORJE UA TIROLSKEM
PREBIVA-
LEC
POLOTOKA
ISTA VREDNOST, EKVI1 VALEUT
ČEŠKIM.
VEIEMOJST.
'UUBUEUEC
BBBKI
TOiDEL
DUFVA
8RAHKO
ZEBEC
■
VRSTA
PADAVIUE
EDI
HRAU5KV
BARVA IR. KART
SL. IGRALEC I ALU
VODJA
AMBASADE
MEDICIHSKI IZRAZ ZA ORLO
DOMAČE ZEU. IME
. IMi TE
OSTI GUCZDO
PISATELJI CA PEROCI
CU—. _ LIKIH PCI
I
4
UUESEK.
OBRABA
STREHA
KALCIJEV
KARBOHAT
ARAOOUEČ
MEDEUA
ROSAMA
LISTJU
PREDSED-UIK SLOV. 5IHPIIZAT0V
w
VPIT JČ VEČJE MESTO V SZ-OB REKI OKI
IME OPERITE PEVKE KUUC
ZEMELJSKA KUMEUORJA VA BARVA
POCAJUZUA UA IHD1J5. DRŽAVA IT DE
ZAPREKA
KARIERA
(TEŽKO"
DELO
ODLIT DEL
RASTUHI
ZELIŠČA
ZE UMRLI IE. HRVAŠKI
SLIKAR
[STOJAH)
VRSTA
DETELJE
AOS. IME
imM
ZDRUŽEVANJE ZEMLJIŠČ Z AROHDACUO
[RUT RIM-" CESAR
, >T0 SEV. OD ULMA
LOŠČILO
EMAJL
VRSTA
"IRA
IPOŠKOPBE
TELESA
IME ITAL. SMUČARJA GROSSA
5UOV ZA iSUAZFUK
ŽELJA PO PITJU
OLIVER
TWIST
FRAUC. PISK FRAUCC
LUKA V IZRAELU
IGOR
TORKAR
DOKTOR
IVAM
LEVAR
REJEC.
HMN1TEU
MAJHUA,
KRATKA
SEJA
GRŠKI OTOK V SREDOZEMLJU
TUALO,
KLADA
SESTAVIL IIJ RISAL LJUBO 6RADE5KC