11 Praetor I m/n X 54 mJm za navadne ta male oglase 40 »ta, uradne razglase 60 vin, za poslano lu reklame I K. -r Pri naročilu
nad 10 objav poposl
Vprašanjem glede heeratov naj se priteT mamka u odgovor.
ИргатвШто „Slov, Naroda«1 ta
ulica iL Ba pritlično. - TelHon ftt Ml
celoletno naprej plačan polletno . 3 mesečno 1 .
Nov! naročniki naj poSIJeJo v prvič Na samo pismena naročila brez
itevilka velja 40 vinarjev.
Položaj v Pariza.
Pariz. U. aprila 1919.
Gordiški vozel, ki ga v nedostopnih višavah vežejo že peti mesec zastopniki nove teokracije, bo zavozlan do Velike noči in avguri pravijo, da ga bo treba, kakor znamenja kažejo, vsekakor presekati pred prvim majem.
Prav danes pred petimi meseci se je podpisalo premirje. Izmučeno človeštvo se še ni vzravnalo in že je vzel njegovo usodo v roke »najvišji vojni svet« v Parizu, ki se e kar Čez noč prelevil v nekak mirovni odbor in ki si v znak, da hoče pravično soditi, ni zave-?al samo oči ampak tudi ušesa.
Začetkom je seveda ves svet mislil, da so se visoki samopooblaščenci le zato odtegnili zvedavi javnosti, da bi lahko v miru kodificirali Wilsonove idealne teze o enakopravnosti in samoodločbi narodov, o absolutni javnosti diplomatskih pogajanj itd. Toda kmalu se je izvedelo, da sose medposvetovalci pojavila tiko ostra principijelua na-sprotstva. da je bilo potrebno javnost popolnoma izključiti. Število članov »mirovnega sveta« se Je krčilo od dne do dne, komunikeji so postajali vedno krajši in vedno redkejši, naposled so popolnoma utihnili in »mirovni svet« je dosegel višek nepopularno s ti. Osamljeni pogajalci so si sami vzeti eno najboljših opor svojega delovanja: javno mnenje. S tem se je stvar zavlekla in časopisje ozlovoljilo.
»Da so se mirovni predpogoji predložili na podlag! Wilsonovih tez v podpis takoj prve dni po zrušitvi srednjeevropskega militarizma — piše bivši sociialistični minister Albert Thomas v današnji »Information« — »v dnevih splošnega navdušenja za pravico bi nikomur ne bilo prišlo na nm razpravljati o njih in njihov vpliv na razvoj sveta bi postal odličen. Danes, po dolgih mesecih negotovosti. Je vsa Evropa medena in trebalo bo še mnogo truda. da se ugotovi pravičen in trajen mir«.
Najbolj so trpeli in Še trpe vsled samovoljnega postopanja odličnih krogov Francoz! sami.. Isti Clemenceau ki je bil izrekel svoj Čas besede: Honte au peuple qui se tait«, je strogo za-branjeval vsak najskromnejši izraz javnega mnenja. V deželi tiskovne svobode je brezobzirno vladala najstrožja cenzura. Vendar poganja niso mogla niti za korak naprej in že 17. januarja piše »Manchester Guardian«: »Ako se državniki ne morejo sporazumeti, naj dajo besedo narodom!« Slično so se izražali drugi angleški in amerikanski časopisi, tudi francoski, kadar so mogli. Tako piše pariški Tempe 23. marca: »Svoboda mnenja Je potrebna za življenje demokratičnih narodov. Državniki, ki sede v naj vi § j cm svetu, s« tej resnici ne morejo zapirati S tem. da so delegirali sami sebe na mirovno konferenco, so se prostovovljno podvrgli shodi množice, ki vsak dan ponavlja
njihova imena. In 9. aprila piše »Matin« o »vznemirljivih misterijah komiteja četvorice, ki tekom petih mesecev ni rešila niti enega problema«. Včerajšnji »Matin« pa dostavlja: »Kdor se oklepa svojega mandata, ne da bi hotel položiti račun, ta izrablja svobodo, uvaja zastarelo politiko tajnosti v politično življenje, zapušča demokratska tla in ne izvaja več volje naroda, «mpak se stavlja na njegovo mesto.«
»La partie qui se joue A quatre« ima danes igralce: Clemenceau. Orlando, Lloyd George in Wilson. Naj-nesebičneiSi je gotovo Wilson, ki mu Je resno do uveljavi j en ja njegovih načel. Zadnje dni je bolehal in o njegovi bolezni so krožile najrazličnejše vesti. Ameriška ladia »George Washington« je na potu v Brest, da stoji prezidentu na razpolago, ako bi se hotel vrniti v domovino. »Ne sarait - ce pas un diseret avertissement?« vpraša včerajšnja »Information«. Kaj ko bi se predsednik Wilson hotel zopet postaviti strogo na stališče svojega prednika Monroe?
Clemenceau in Orlando zasledujeta skoro iste težnie. Georges Clemenceau, *le tigre«, »le Saint Georges Clemenceau terrassant le dragon boleheviste« Je bog maščevanja, roka pravice. Lloyd George mu ne sledi povsodi, Wilson skoro nikamor. Zato se tem bolj oklepa Orlanda, Čegar politika nam je jasna, dasi jo včasih malo v meglo zavija. Tako prinaša današnja »Information« na prvem mestu očividno od Orlanda in-spiriran članek, ki v njem pledira za ugotovitev latinske uniie, »naslednice rimskih legii«. »Združimo pod našimi zastavami Ruse, ki imajo svojo kulturo iz vzhodnorimskega cesarstva. Jugoslovane, ki jih bomo od Škodovali za koncesije v Adriji in Banatu z delno anek-sijo Bolgarske, pridobimo si Grke in Armence ...«
Toda »Roma deliberante« zbirajo in jačijo se sile, s katerimi bo kmalu treba resno računati. Nemci zbirajo svoje moči in so v zadevi Gdanskcga zadali Fo-chu samemu občuten udarec. Boljševiki dvigajo glavo na Ruskem, kjer so Francozi izgubili tla v Odesi. S tem, da se je šel Smuts pogajat v Budimpešto, je Antanta pravzaprav pripoznala boljše-viško vlado na Ogrskem. Preteklo nedeljo so se vršile v Parizu delavske demonstracije proti verditu pariške porote, ki je zakrivila neprevidnost, da je prav sedaj pred zaključkom mirovnih predpogajanj in pred 1. majem oprostila Villaina, ki je ob početku vojne ustrelil socialističnega vodjo Jauresa, dočim js bil Cottin, napadalec Clemen-ceauov, obsojen na smrt. sedaj seveda pomiloščen na desetletno ječo vsled intervencije Clemenceaua samega. V Sarski kotlini ni vse v redu in pariški lepaki oznanjajo bralcem, »da se oni, ki tujim narodom jemljejo njihove pravice, stavljajo sami izven človeštva«. Včerajšnji »Temps« vprašuje: »Kje je francoska delegacija? Ali se sploh shaja? Ali imajo v nji zbrani veščaki priliko zagovarjati pravice svojega naroda?«
Napetost Je dosegla višek ln se le
polastila tudi že zakonodajnih zastopstev. Lloyd George je prejel včeraj brzojavko s 400 podpisi Članov londonskega parlamenta. Id mu stavljajo vprašanja. je li pripravljen obveščati svoje volilce, kakor je bil to zaobljubil kot poslanec. Odgovoril je, da stoj! tako) na razpolago, tako zbornici, kakor narodu. — Skoro istočasno je vprašal predsednik budgetne komisije francoske poslanske zbornice Clemenceaua. kedaj misli predložiti mirovne predpogoje parlamentu. Clemenceau Je odgovoril, da se bo ^ržal ustave, ki predpisuje, da se morajo vsi deli mirovnih pogodb predložiti zbornicam. Danes Je stavil slično vprašanje predsednik knmisHe za zunanje zadeve ter prosil Clemenceaua, da mu odgovori, je Ii pripravljen predložiti mirovne predpogoje zbornicama še pred-no jih nredloži v podpis strankam, kl bodo sklepale mir. Bonar Law, kl ima pri določitvi vojnih odškodnin glavno besedo, skoro nima več Časa potovati navadnim potom med Londonom in Parizom ter se poslužuje v zadnjem Času aeronlana.
Tako je danes jasno, da ni jasnega še absolutno nič. V Versaillesu se pripravljajo dvorane za plenarne seje konference in stanovania za delegate, tudi za nemške in avstrijske. Kedaj in pod kakimi okolščmami se bodo pa te seje vršile, danes še nikdo ne ve.
Gotovo Je, da naš optimizem o početku leta ni bil n? mestu. Se manj pa ie na mestu res*ntizem, ki se mu menda vdajajo nekateri. Naše revindikacije stoje morebiti na naisolidnejši podlagi med vsemi. Mlad in Čil mrod smo in bodočnosti se nam ni ba«. ko smo prebil! tako preteklost. Francoski narod, ki smo vanj zaupali, je danes z nami, ker se ne more izneveriti svojim tradicijam. Seveda ga ne smemo zamenievati z njegovimi trenotnimi strahovalci, katerih spone ga samega najboli ti5če. Toot comprendre c' est tout pardonnen. Vsa severovzhodna Francija je grobišče in pogorišče. Samo Francozov je palo tam skoro poldrag milijon, toliko kolikor je nas Slovencev vseh skupaj in pali so tudi za ras. Vsaka drnga ženska v Parizu nosi žalno obleko. Skuona voina Škoda Francije se Steie nad 20П milijard v frankih. Kai čntfa. če se trudijo Francozi izvesti drugačen mir. kakor se je sklepal v letih 1815, 1866 in 1870 In kl je rodil prusko hegemonijo, največjo nesrečo sveta.
Morebiti v Versaillesu ne bo vse tako izpalo, kakor bi si Želeli, vendar nimamo povoda obuoavati. Cas bo dela! za nas. Tudi Italiiani so morali svojčas pustiti Korziko, Nico, Malto. Danes so velesila in zavezniki Francije in Anglije. Z naše strani se je v Parizj zgodilo vse, kar je bilo potrebno, da rešimo zadnli kosec naše zemlje. Proti nasilju tu nimamo orožja. Vsak začetek ie težak. A domovini se ni bati: Fluctuat nec mergitur!	F. J.
Ljubljana ob sprejemu rem Aleksandra.
Ljubljana ni imela prilike, da bi ee kdaj pokazala v vsej svoji krasoti kot središče slovenskega naroda- Vedno je bila pokrajinsko mesto in tudi vse velike prireditve preteklih let niso našle Ljubljane v popolni praznlški obleki-Morebiti zato, ker njeno srce ni moglo nikoli prav izpregovorlti: imela je toliko nasprotnikov v sebi in okoli sebe-Zato se ni naučila sprejemati kakor zna n* pr sprejemati Praga, in ni znala e takim zmagoslavjem slaviti svoje velike dni, kakor jih je n, pr- slavila Praga v sokolskih dneh leta 1912- Ali pa: spomnimo se Prage v lanskih majskih dneh! Kdo je ni občudoval! Ta krasota, to navdušenje in neutrudlji-vost množice! * - . Ali pa-, da ste videli Prago v prvih treh dneh osvobojenja: veličastno, nepopisno, nedopovedljivo I In zdi se, kakor da je tam vse že pripravljeno za take velike dni, kakor da vsak ve, kje jo njegovo mesto, kakor da gre vse samo po sebi- Občudovali smo železno disciplino mase, ki zna sama delati red in e tem dokazuje, da se v polni meri zaveda svoje uloge-Toda Praga je videla toliko velikih slavnoeti, da ni čuda, da ima r tem že svojo vajo- Ljubljana doslej za take stvari ni imela mnogo prilike- Velik poskus ee je imel izvršiti ob sokolskem zletu 1- 1914- Zdi se mi, da bi se bil ta poskus ponesrečil, ne le zato, ker je na določena dva dni dežev-Io. ampak tudi sicer- Kdor je videl priprave, mi bo dal prav. Poleg tega bi bile prišle razne policijske, vladne in «trage ovire — skratka: vprašanje je, ali .bi bila Ljubljana v tistih dneh taka, da bi bila ostala vsem znancem in neznancem od blizu in daleč v neizbrisnem spominu. S tem pa nečem reči, da Ljubljana tega nI zmožna: nasprotno: kdor je videl Ljubljano kdaj v njenem pravem navdušenju, jo je občudoval: ona zna govoriti, kadar govori iz srca. Ne Izvajajo zaman - njenega imena od besede ljub, ljubezen- Pa tudi po svoji zunanjosti nudi Ljubljana dovolj prilike, da ee pokaže v svoji praznični krasoti: dasi je danee šele v začetku svojega bodočega razvoja, ima vendar že dovolj prostora, da ee v nji lahko razvije slavnostni pohod najvišje vrsto- Možnost je torej dana — treba je le, da se vse pravočasno uredi-
Ljubljana stoji pred enim največjih trenutkov, kar jih je doživela v svoji zgodovini: slovenski narod bo v nji pozdravil svojega prvega domaČega
LISTEK.
Albert Sl£:
nekoliko o Dati naradal Ш
(Dalje.)
Predpasniki so bili bogato nabrani in so segali v pasu do ledij, ter so bili vselej od krila druge barve.
Nogavice so nosile bele.
Čevlji so bili nizki, zelo odprti in z barvanim trakom (»rožco«) okrašeni. Pete so bile neobično visoke ln ozke.
Iz raznih opisov noše Zlljank posnemamo sledeče: Ziljanke si opletajo lase v dolge kite, ki jih zadel zavijejo v klopčič. Dekle t a pa imajo proste lase, ld so prepleteni s Širokimi pisanimi trakovi.
Pri posebnih svečanostih si dene na glavo belo p e č o t j. ooeebne wste avbo, napravljeno od flrokffl aolt ln okrašeno z zlatim brokatom. Navadno pa nosijo na glavi svilen robec.
Pod avbo noeijo dekleta črn. bar-žunast trak (plntel), katerega t« «ene ne smejo več nositi.
Srajčnik (oŠoeteU) Je snežno bet ima široke rokave in dolge za-pestnike, obrobljene s SpkamL Na prsih je srajčnik gosto naguban.
Modre k pisan bi jo prffit b bita.
I Krog vratu nosi Ziljanka barvane koral de in be! širok. gosto naguban ovratnik, ki sega do konca ram, spredaj pa precej globoko na prša.
Čez prša nosi v tri vogale zganjeno, svileno, rožasto ruto: dva vogala sta pritrjena ob pasu, tretji pa je potegnjen Čez prša navzgor in je pod vratom z Iglo pritrjen na srajčnik.
Krilo je navadno rožasto ali sploh od blaga živih barv. Nabrano je v goste gube in je tako kratko, da sega le do kolen tako, da se vidijo podveze. Spodnja krila so lepo vezena in so vidna izpod zgornjega.
Predpasnik je Širok, gosto naguban, ter je tako dolr, kot zgornje krilo: je moder ali drugobarven.
Cez pas je objeta Ziljanka s pasom od Črnega üSPiSt k* i® okrašen z medenim! žeblji»] ali pa Je bogato vezen. Daljši konec visi ob predpasniku do konca krit
Nogavice so bele, lepo pletene. Čevlji so nizki. rdeče obrobljeni ln zadrgnjen! z modrimi trakovi; nosiio pa- tudi visoke čevlje. Pete so široke.
(Po Članku nrof. dr. Janko Pajka: »Noša štajerskih Slovencev«, priobčen v »Zori« stran 73. L d.)
Pravo glavno pokrivalo slovenske kmetice Je bela peča, obrobljena s finimi Čipkami. Zavezana Je bOa svojčas po kranjski šed a grebeaCkl (petefi-
nom) vrh glave, tako n. pr. v savinjski dolini. Peča je bila še nedavno karakteristična za slovensko narodno nošo. Kjer gine peča, gine tudi narodnost slovenska, zato ie po štajerskih mestih, kjer se je slovenski živelj ponemčeval, peča izginila; ali vsaj postala redka, tako n. pr. okoli Marenberga. Radgone, Slovenjega Gradca in Maribora. Okoli Radgone jo nosijo le še stare Ženice. Ob južnem boku Pohorja Imenujejo pe-čo » a d r o « ali » a d r i c o «. Poleg peče nosijo Ženske prtene, volnene in svilene glavne robce.
V Zgornji Ložnici pri Slov. Bistrici nosijo tudi avbe, a le po redko. Okolo Slov. Gradca se vidijo pri Ženskah tudi klobuki (po koroški šegi). Nekdaj so nosile ženske tudi slamnate, ploščnate. široke klobuke z dolgimi, zelenimi svilenimi trakovi, sedal teh pokrival ne nosijo več.
Modre Je priSt krila (kitlfl. kladu) ln Je od istega blaga kot krilo. Svojčas so imele modrce od drugega blaga in Je bil po šivih obrobljen z barvanimi trakovi
Kobe! so bombaiasti aH svflenl Ogrnejo si Jih okoli vratu, vogala pa se na prtih križata. »S samo srajco si Štajerska Slovenka ne pokriva prs.«
Jopa sega do pasa ln je suknena, svilena ali tudi baržunasta. Rokavi so bili prvotno Široki, za pestjo pa tesni Nekatere Jope so imele položen vratnik, nekatere so Me tons njeca. Na prsih Jc bfla Jopa foeto
ne načine prešita. Svojčas so nosile, kakor Kranjice, dolge jope, podložene z rdečim blagom, pozneje pa »Kacomaj-ke« (okoli Slov. Bistrice so jo imenovale »kvaternica«).
Po zimi so bile oblečene v dolge in kratke kožuhe.
Krila so pozneje imenovali »kit-Ije« ali »janke«. Pred kakimi 70 in več leti so bila krila narejena sploh le od domačega platna, dandanes je takih videti le še po Pohorju. Navadno so krila od modrega, bombažastega blaga.
Spodnjih kril so na Pohorju nosile včasih oblečenih po deset m tudi dvanajst, ker so ljubile košatost, povprečno pa so jih imele po pet do šest
Pas (»veriga«) le bil kovinast; prepasanc pa so bile tudi s trakovi.
Predpasnik (predprt) je bil prvotno širok, zlasti ob kranjski meji Narejen je bil iz modrega bombažastega Uaga, a za praznike je bil tudi drugih barv in je bil volnen aH svilen. Ob košnji, žetvi, trgatvi itd. pa nosijo Še sedaj bele predpasnike iz domačega platna Cist, bet predpasnik je ponos prave Slovenke; kakor je sploh čistost ln snaž-nost v obleki lepa nje lastnost »Kier se tak bet predpasnik ne vidi. tam slovenska narodnost in slovenski čut nI več bčden. tam ie že narod od nemške »kulture oMizan. Zalo proti nemškim mejam ne vidiš več one blagodejne čistote; rekel bi. bele Mericobe predprtne, kjer vlada po aeoeknmfeafli ia čisto staven-
vladarja in mislim, da ni nikogar, ki bi ne priznaval važnosti tega zgodovinskega trenutka- Odkar je sedel zadnji slovenski vojvoda na gosposvetskf prestol, se ni zgodilo, da bi bil domaČ vladar izpregovoril slovenskemu narodu v domačem jeziku- Tisoč let je minilo od takrat- Pozneje so sedal! na go* sposvetski prestol tuji knezi in Ljubljano so obiskovali tuji vladarji- Kar smo in kar imamo, vse smo si ustvarili sami v tisočletnem boju proti vsem tem tujim cesarjem, ki so hodili nam vladat po božji milosti. Zdaj prvič bo slovenski narod sprejel vladarja, ki smo se zanj odločili po svoji narodni volji, da smo se tako združili v eno zvezo z južnimi brati. To zvezo smo označili za neizpremenljivo in poset regenta Aleksandra v Ljubljani bo nova potrditev te zvezo- Svet bo gledal na nas, tisočletne sužnje, kako bomo proslavili ta dan, Ljubljana mora dokazati, da sei zaveda zgodovinskega trenutka, kl ga je slov- narod doživel po dolgih stoletjih trpljenja in pričakovanja: Povdar-jamo pred vsem, da nam tu ne gre za nikako osebno oboževanje, kl smo ga v toliki meri gojili v preteklosti do naših tujih vladarjev: tak način »izrazov «danosti< je bil popolnoma tnj v bivšf kraljevini Srbiji in je popolnoma nepotreben v demokratični Jugoslaviji« Znnno je, da vse tako nepotrebno »klečeplazenje« odklanja naš demokratični kralj Peter in regent Aleksander, ker izhaja vladajoča rodbina iz naroda In, se je skupaj z narodom borila zaoavo* bojenje- Zato je želeti, da ljudje na višjih mestih pozabijo na stare avstrijske navade, ki so obstojale v praznem lice-merstvu, frazah in udanosti- Mi sprejo^ mamo v regentu Aleksandra reprezen-tanta svoje države, spoštujemo v njem svojega narodnega vladarja in vidimo v njegovi osebi uresničenje našega ujedinjenja- Imamo ga radi, o tem nf dvoma- Sedem let je preživel sredi svoje hrabre svbske vojske, ki je nas konečno osvobodila Dokazal je ne enkrat da si zasluži zaupanje vsega našega troimenskega naroda- Zato imamo sto vzrokov, da mu izkažemo svojo ljubezen — vse to pa naj se zgodi iskreno, priproeto, naravno, brez vsega pretiravanja in spakova* nja, kakor je iskrena, priprosta in nv ravna naša ljubezen do naše skupne domovine. Ako bodo govorila naša srca, bo vse prav povedano: odkrito, resnično in odločno- In to je glavno: tre-1 ba je, da pride čustvo do veljave in da да pri tem ne ovira oficijelnost, v kolikor ni ta nujno potrebna. To je prvo, na kar smo hoteli opozoriti- Doslej smo čitali poročilo o eni edini seji, kl so jo imeli zastopniki šol: tam smo tv
\ Nogavice nosijo krog Radgone po zimi modre, po leti pa bele.
Obuvalo. Ženske so nosile svojčas škornje, čižme, pa tudi opanke (p u n Č u h e, vezanke). Okrog Radgone nosijo opanke le mlajše, starejše pa škornje. Po mnogih krajih nosijo § o! n e (feapuče) kakor n. pr. okoli Rogatca in Maribora. Za narodno nošo pa imajo coklje po onih krajih, kjer jih nosijo tudi moški, tako n. pr. na Pohorju in v Marenbergu, kl ga zato imenujejo »c o k e 1 b u r g«.
Dr. Josip Pajk piše v »Črticah' Iz duševnega žitka štaj. Slovencev« na strani 119:
»Ko le Ulrih Lichtenstein kot kraljica Venera L 1227. potoval skozi Sta-Jarsko, se je boril pri Kindsbergu z Otonom z Buhove, oblečenim, kakor so se takrat štajerske Slovenke nosile. Opravo Slovenke opisuje Lichtenstein takole: »D ve dolgi kiti sta ji viseli doličrez sedlo in na sebi je tmela godože. kar je obleka slovenskih žen, a vrh tega Še tudi Šapet (t j- trak, kl so ga nosile dekleta na OorenJskem nađ čelom Čez lase) jako drag ln bogat«.
»V narodni pesmi »Odčvanje ljubico«, se našteva obleka dekleta iz M u r«] skega polja takole: Štunftci, šota»-' ci. robčici, furtošek, rokavd, pečfca, јапЈСкзи. _
(Daljo рОиЛШ